St 43.
V Trstu, v sredo 27. oktobra 1880.
Tečaj V. ^
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„EDINOST" izhaja Vinko sredo; eena /a vsa leto je 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 ffld. 30 kr., /.a , Naročnina in v*j drugo naj 8 > poVilJi npr fietrt leta I gld. 20 kr. - Za oznanila, kakor tudi za poslanice s > nlaČub za navadno Setlristopno \rsfc . | __ Nefrankiraiu pism i h,s ih spremni.. K <k 12 kr. Se se tiska 1 krat, 10, Se se tiska 2 krat, 8 ce se tiskal krat. /a večja črko po prostoru. lil U..vilk0 „„ dobivajo po 10 kr. v raznih tmlik
večkratem tiskanji je cena v primeri manjša.
pravnlStvu (Via <l*l!e /mlc, C,ni Hiertehtl, ,V. W A, /, piano), k opisi brez posebne vrednosti u no vračalo. — 1'osuineznt lih tmllkuli po infitu.
Politično društvo „Edinost".
Odbor vabi vso svoje ude in tudi drugo rodoljube na javni občni zbor, ki bode v Sežani dnć 2. novembra t. 1.
Zborovalo so bo v veliki dvorani g. viteza Scaramangh.
Zborovanje se začne točno ob 3. uri popoludne.
Dnevni redi
I.	Memorandum do ministarstva obsegajoč potrebe in zahteve slovenskega naroda na Primorskem.
II.	Volitev enega odbornika za Istro namesti umrlega g. Šabca in volitev novega tajnika.
III.	Predlogi posameznih udov.
Ker je dnevni rod jako važen, zato se je nadejati močne vdeložitve.
POZIV.
Društvi »Edinost« in »Podporno delalsko društvo napravite v nedeljo, dnć 81. t. m. veliko besedo v zgoranji dvorani velike restavracije
„AL MONTE YERDE"
(k zelenemu hribu) v dobrodelen namen, vsled česar vabita odbora omenjenih društev vse ude in druge rodoljube v Trstu in drugod, da se udeleže v prav obilnem številu te lepe in tudi v obče koristne veselice.
Spored:
I. del (Predavanje).
Predavanje o narodnem gospodarstvu. — Obseg: 1. Kaj je narodno gospodarstvo. 2. Kako mora drŽava gospodariti, da more napredovati. 3. Kako pomagati kmetijstvu. 4. Kako povz-dignoti obrtnijo in trgovino. 5. Kako se more pomagati rokodelec in delalec do boljšega materialnega in duševnega stanja. 6. Prihodnjost Človeškega društva.
odlistek.
Popotne črtice.
Bpisal Tdre Poldetov.
Potovanje je radostno, pa tudi podučljivo, ako človek opazuje in primerja in se ne vozi iz kraja v kraj kakor polna bisaga. Mene je pot peljala čez Kras, katerega potujoči Nemci popisujejo, kakor bi bil ta dol Primorske zemljo avstrijska Sahara, a varajo se, kajti med skalovjem in nagimi hribi nahajamo prekrasne lege, kder rastejo vsi južni pridelki, kder je lepa košata senca in kder prebiva bistroumno ljudstvo, polno rodoljubja in jako delulno.
Res je, da vse te dobre pridelke —kedo no misli pri tej priliki na izvrstni teran, ki je, če ne najboljše, gotovo pa najzdravije vino v lepej našej Avstriji - mora kraški kmet z velikim trudom, rekel bi, od narave priboriti si, a zato pn je ta božja kapljica tudi 8krat dražja od Vipavca, Dolenjca, Hrvata in le škoda, da jo Kraševcl premalo pridelujejo; — a na drugo stran ima ta marljivost, to teško delo tudi svojo dobro, kajti KraŠevci gotovo ne bi bili tako duhoviti, Isnašjivi, s kratka, tako prebrisane glave, ako bi lažje živeli, kajti narava jo one,
II. del (Beseda).
1.	]. Grine, — »Na moru« moški zbor povcov
dolalskega društva pod vodstvom g. Bartlja.
2.	A. Ifajdrik. »Cerkvica« Čveterospev, pojo
gospodje tržaški zbrani "jrevci.
3.	»Zgubljeni sin« — deklamacija, gosp.na H"*
4.	A. Fdrster. — »Ave Marija« mešani zbor iz
operete »Gorenjski Slavček«, pojo gosp.no pevkinje in gg. pevci delalskega društva.
5.	A. Ilajdrih. — »V sladkih sanjah«, Čvetero-
spev — pojo gg. tržaški zbrani pevci.
6.	A. Ifajdrih — »Mornarjeva tožba«, moški
zbor se samospevom baritonista poje zbor delalskega društva In solo g. M.... iz posebne uljudnosti. Mej točkami svira mestna godba pod vodstvom gosp. Sterna.
III. del.
t. Prosta zabava s petjem v postranskih sobanah restavracije. 2. Ples v veliki dvorani. — (Godba g. Sterna).
Vstopnina k predavanju in besedi: 30 Ur.
Sedeži..............20 »
Vstopnina k plesu........70 »
Radodarnosti se ne stavijo meje, ker gre za dobrodelni, izključivo narodni namen. Začetek točno ob 0 url zvečer. Vstopnice se dobivajo od denes naprej v prodajalnici g. Žitka, Corsia Stadion št. t, potem v dvorani delal, društva — zadnji dan pa samo pri vratih,
V Trstu, 25. oktobra 1R80.
Odbor društva „Edinost". Odbor „delalskega društva".
»-•saea-*
Vojaška taksa.
(Konec),
Kako se bodo te takse obračale ?
Iz doliodkov te takso so ustanovi pred vsem drugim vojaška taksna glavnica, tej glavnici se priloži vsako leto 1,142.530 gld. kakor pogojeni znesek iz ogerskih dežel za našo državno polovico, ostanek pa prevzame državni zaklad, ki se za to zavezuje, podpirati iz državnega de-narstva pomoči potrebne rodovino v priinerljaju mobilizacije pod orožje poklicanih stalnih od-puščencev, reservnlkov, nadomestnih reservnikov in deželnili brambovccv, kakor tudi rodovine onih, ki so v črnej vojski.
Kak namen ima vojaška taksna glavnica'?
Vojaška taksna glavnica bode:
1.	zbojjšovala preskrbovanje invalidov;
2.	dajala pripomočke ubogim vdovam in sirotam vojakov stojne vojsko (vojaške mornarice) in deželne hrambe, ki so v vojni padli ali vsled ran ali vojnih težav umrli.
Enako se bo oziralo tudi na tiste vojaštvu podvržene, ki so bili poklicani v službo za vojno namene, pa niso opravljali pravili vojnih služb, kakor tudi na rodovine onih, ki so stopili v Črno vojsko.
Kako se bo zboljlevah preskrbovanje invalidov?
Preskrbovanje invalidov sc bode zboljševalo'
1.	glede onih invalidov, ki so bili, od kar je v veljavi nova vojaška pokojnlška postava od 27. decembra 187"», prevzeti v vojaško preskrbovanje iz stojne vojske, vojaške mornarice, deželne hrambe in Črno vojske;— s tem, da so jim bodo dajali osobni priboljški v tistih prl-mcrljajih, v katerih zahtevajo nastopki zavdanih ran ali vojnih težav posebnega ozira, in ako njih preskrhnina, izvzemši priklad za rane, ne presega dvanajststo goldinarjev.
2.	Glede onih, ki so bili, prodno je ta postava moč zadobila, prevzeti v vojaško preskrbovanje iz stojne vojske, vojaške mornarice, deželne hrambe ali črno vojnko; — s tem, da se jim bodo dajale odstotne doklade k doseda-njoj preskrbnini, in sicer:
a)	nižjim častnikom, vojakom in tom enakim vojaškim osobam, ki upadajo v stan patcntalnih invalidov (oziroma invalidov a pridržkom) dajalo sc bo petdeset odstotkov priboljška k paten-talnej plači:
b)	tistim, katerih dozdanja vojaška pokojnina, določena po poprejšnjih predpisih, na leto ne dosega tisoč goldinarjev, dajalo so bo k pokojnini do petsto goldinarjev dvajset odstotkov, od petsto do osemsto goldinarjev petnajst odstotkov, in od osemsto do tisoč goldinarjev deset odstotkov.
Pri 2 b) pa Ima veljati pravilo, da pribolj-šana pokojnina ne sme presegati tisoč goldinarjev, pa tudi v nobenem prlmerljaji ne tistega zneska, ki bi spadal na enako šaržo v Istem dninskem razredu po postavi od 27. decombra
katerim je v materiji premalo podelila, navadno s tem odškodovalo, da jim je dala boljše duševno moči. — Jaz menim, da pamet, logično mišljenje in iznašljivost nijso občno prirojene lastnosti, ampak čestokrat produkt okolnostij, in kar jo Še gotovše, — velike vaje.
Kedor mora trdo ledino orati, taje primoran več misliti, kako v takoj zemlji kaj pridela, nego pa oni, kateremu nij treba, nogo zemljo malo pobrskati, pa mu vso v obilnosti raste. Zadrega je začetek človoškega razmišljevanja in tisti človek, ki nij bil nikoli v zadregah, navadno no moro biti dober mislec in praktičen človek. Zato pa nahajamo v mestih mnogo mladine bogatih roditeljev, ki ne zna misliti, še manj pa delati, dobro pa zna zapravljati po pregovoru, katerega imajo Pivčani »šparovec ciralca najde«. — Naši meščanji, posebno oni, ki so iz nič prišli na veliko, premalo so brigajo za svoje otroke, tudi nemajo pravega pojma o odgoji, uče jih k večemu napuha in gizdalinska, a v drugem sc zanašajo na učitelja, ki pa ne moro čud delati tam, kder nij domače podlogo.
Marsikateri oče bi svoje sinove bolj osrečil, ako bi prav malo ali nič denarja, pa več dobrih izgledov zapustii. Zato pa nahajamo v velikih mestih, da rodbine hitro rastejo in hitro padajo in ta razmera bode vedno bolj rastla, kolikor
bolj se bode širila v mestih nemoralnost. Da pa to mestno društvo popolnoma no propade, zato skrbo trpini na deželi, kateri vedno pošiljajo mnogo svojih v mosta, da si kruh služo in iz teh naravnih in prldnejšlh ljudi nastaje zopet dobor kvas, bodisi pledć množitve ljudstva, bodisi glodo boljšega, zdravejšega potomstva in množenja materijalnjh močjj. Za Trst so tak kvas naši vrli KraŠevci v prvoj vrsti, za njimi pa tudi Kranjci, posebno Notranji i in naj rečejo tržaški Irredentarji, kar hočejo, sreča Trsta jo, da dohaja tlja ta dobri nepokvarjeni kvas in prav ta kvas je mnogo pomagal, da so je Trst tako močno povzdignol. Ros je siccr, da se je la slovenski kvas večidel tukaj preustroju (po domače: presortal). V Trstu nahajaš starega lvraševca, ki ti odgovori: »Noi šemo tuljani«, zopot starega (Jufarja, ki pravi: Mi že venudo de Cragno, ma go dimentica el ščavo e i mii floi i žo tutli Taljani« in starega Vipavca, ki se grozi: »Coša šČlavo! con Sčiavo non se mangia, noi gavemo dovešto imoarar taljan, tudesco por far bossl e bessi ženasion«. Tako jih slišiš govoriti, te staro kopitneže, slovenski kvas poprejšnjih časov. A v novejšem času dohaja vendar nekoliko boljšega kvasa z Slovenskega v Trst: mnogo jih je užo zdaj tukaj, ki v družbi, v botegi in doma govore
1875; pri tistih pa, ki no spadajo v noben dnlnski razred, velja omika službena plača.
Počitnino v dnlnske razrede uvrščenih osob se imajo zvišati na 300 gld. ako bi z odstotki vred manj znašali.
Kake pravice imajo rodbine mobiliziranih?
Podpore potrebnim rodbinam v priinerljaju mobilizacije sklicanih stalno odpuščenih, reservnikov, nadomestnih reservnikov in deželnih brambovcov, potem tistih vojaštvu podvrženih, ki so »kličejo v službo za vojne namene, če tudi ni vojna služba, kakor tudi rodbinam sklicane črno vojske dajali so bodo pomočki lz državnih sredstev po teh le določbah.
Gledo pravice do pripomočkov smatrajo se da spadajo k rodovini: zakonska žena v službo poklicanega i njegovi otroci.
Tudi so smejo moj te Še v-tova ti sorodniki v zgornjej vrsti: roditelji, ded in babica, bratje in sestro, ako jih v službo poklicani preskrbuje.
Za podporo potreben sc ima smatrati tisti rodbinski ud, kateremu dajo naipotrebniši živel, ali popolnoma, ali večidel osobni zaslušek v dejansko službo poklicanega. Vsaoemu tacemu rodbinskomu udij so doli preskrhnina, katera jo določena na dan in osobo za vojalto na prehodu (20 do 30 kr. na (lin), potom če mora rodovina plačevati stanovnino, dobiva tudi to, ki je enaka preskrbnini.
Otroci pod osnu'ml loti imajo dobivati lo polovico to podpore.
Skupni znesek podporo za eno rodbino ne smo presegati navadnega dnevnega zaslužka v vojaško službo poklicanega.
Od državo zagotovljena podpora so no krajša zarad lega, če rodbina dobiva podporo od deželo, občine ali zasebnikov.
Katere pravice imajo rodovine tistih, ki so v vojni padli ali zarad vojnih težav umrli?
Rodbinam tistih, ki so padli v boju, aH vsled poškodovanja v dojanskej vojaškej službi, ali iz te službe izvirajoče bolezni umrli, predno so bili na dom spuščeni, daje so podpora, katero so doslej uživale, še šest mesecev po smrti v vojaškej službi bivšega. Če rodbina mej temi Šestimi meseci dobi preskrhnino, pa je ta preskrhnina manjša od podporo, tedaj dobiva mej
pošteno slovenski in tudi zato skrbe, da so njihovi mladiči no poitaljanijo. To pa jo še lo začetek te nove dobe in kor bodo gotovo Slovenci vodno v večem številu v Trst zahajali in ker bode tudi Kraški teran gotovo prav zdatno upljival: prav zaradi tega imajo Irredentarji prav, čo so Slovencev tako boje, da postanejo nervozni, ako le kako slovensko zastavo, kaj pa še predstavo in v gledišču I vidijo. Da, novi zarod no bodo več pital svojih se »ščiavi«, prepriča sc, da so v Trstu lehko denar služi tudi s poštenim slovenskim srcem, da nij treba pačiti sebi: in svojih zarad lastne koristi — in — in utegnejo priti se Časi, ko no bodo več bežali mostni očetje pred slovensko besedo »Tukaj«.
Narodna zavest jo prebujena in nikoli več no zaspi pri tako čilem narodu, kakor jo naš, no bodo se Slovenec več vtapljal v italijanskem morju, on bode v kratkem terjal, da so mu vrne, kar so mu tujci vzeli po krivici, on no i)odo več kvasa dajal drugim, ampak iz svojega kvasa bode tirjal domači kruh in no da, da bodo tukaj gospodaril Italijan; ti bregovi so naši, to jadransko morje je in mora biti Slovansko, ker si no moremo misliti Slovanstva brez toga morja. Naj pa zdaj naš namestnik še tako praktično misli, večnih postav ne prekucne. Prav zato pa: nobeno zveze z Ita-
temi šestimi meseci toliko, kolikor je preskrbnina manjša.
Kdaj st t mejo te pratict r teti?
Rodbinam tistih, ki so, ko so bili v dejan-skej službi,
a)	iz nje pobegnoll, ali
b)	jih je sodnija v težko ječo ali v ostro kazen obsodila, odtegne se dovoljena podpora, ko je podpirajoča komisija to zvedela.
Kateremu kolku to podvržene tloge gltdi teh taks ?
Vse raziskave, vloge, pritožbe gledć vojaške takse, in vse priloge so proste kolka. Tudi so prošnje za podporo rodbin mobiliziranih in vse priloge kolka in poštnine proste.
Dopisi.
I/ Planin«*, dne 21. oktobra.
{Vljudni ces. kr. okrajni sodnik).
Kaj se leliko Izobraženemu Slovencu prigodi, ako na uradni ukaz pride v pisarno, naj kažejo to le vrstice: Dno 14. t. m. mi je Lilo ukazano ob 9. uri v pisarno v Logatec priti, da bodem zaslišan o zadevi neke varstveno stvari; pisano je bilo, to se umcje, »nemški« in kakor se podpis prav teško raztolmačiti da, bil je podpisan sam sodnik. Točno oh 9. uri stopim v spremstvu svoje tudi o tej zadevi prišle matere v urad. Prva soba jo prazna; potrkam torej na druga vrata, odprem, vstopim ponižno kakor uže uboga slovenska para in vidim pri mizi sedeti gosp. e. kr. sodnika in okoli njega nekatere može s kmetov. (Jakam torej nekaj časa pri sedežu gosp. sodnika In ker se ta proti meni obrne, rečem: »Dobro jutro I Oprostite, prosim, ali bodem o tej zadevi tukaj pri Vas zaslišan?«, ter mu dotični »Auftrag« pokažem. Ali on osorno odgovori: »Hab* keinc Zeit!« .laz na to zopet vljudno rečem: »Prosim, vsaj nočem nič druzegn, imam biti zaslišan? in blagovolilo mi povedati, ako se to tukaj zgodi, ker Imam od vas podpisano vabilo. Na to slišim še enkrat zaderajočJ: »Hab' keine Zelt, lassens' mlch in Rub I« — in gospod vstane, za ramo me prime, do vrat me tira ter jih za menoj zaklene In še nekaj v nemščini govori. Iv sreči je prišel zdaj v prvo sobo drug gospod uradnik, kateri mi »vljudno« pove, naj grem v drugo sobo. Tam najdem tudi doličnega »vljudnega« gospoda, kateri mi »prijazno« reče, da tukaj stvar opravim, in tako sem bil rešen surovega ravnanja omenjenega gospoda. Usojam si torej vprašati: Ker je bil gosp. c. kr. sodnik sam podpisan, in so tukaj pri nas prej, ko je bil v Planini c. kr. urad, zmirom sami gospodje sodniki take varstvene račune izvrševali, zato sem bil prepričan, da bode tudi zdaj to tako; posebno ker bi moralo sicer biti zapisano ime c. kr. uradnika, pri katerem se bode obravnava vršila, za kar je tudi na »nemških« vabilih potrebni prostor (ta je bil, gotovo zaradi prevelikega truda, prazen) ker pa ni tako bilo, zato bi bil moral gospod reči: »To ne bo pri meni, vprašajte v drugi pisarni? Ni bila to njegova dolžnost? Ne tirja tega tudi vljudnost, omika ? Ne bil bi manj časa zamudil, da je dal ta kratki odgovor, nego da me je k vratom tiral,
kakor se pijanca iz krčme uleče — in za menoj zaklenol, da je stara moja mati kar strmela nad takim surovim ravnanjem c. kr. uradnika pri c. kr. uradu! Ako jo imel pa tako važen posel, da se gospoda motiti ni smelo, zakaj niso bila vrata prej zaklenena? pa bi bilo vse v redu. Gospod naj si pa zapomni, da bode malo hvale in časti Žet, ako bode tako z davkoplačujočimi državljani postopal. Kaj mora pred takim c. kr. uradnikom trpeti še le ubogi kmet, kateri se pridrzne vrata, katera niso zaklenena, odpreti in vprašati o kakej k c. kr. uradu spadajočej stvari, Čo ima vabilo, kakoršno je moje bilo? — Gospod, vzemite si v izgled, kako se vede na priliko velecenjeni naš gospod deželni predsednik (gotovo nekaj višje stoječa osoba) tudi proti prostemu kmetu; — on je sama vljudnost in prijaznost, in ima menda vendar malo več posla — nego Vi I
Mir. Kortn.
V Pil I JI. dne 22. oktobra.
Vrla hraniteljica narodnih pravic hrvaškega naroda v Istri, »Naša Sloga«, je lansko leto od tukaj večkrat gorko priporočali!, naj se nam preč. kanonik gosp. Biaslol kot kapitularni dušobrižnik odstrani, ker zavoljo neznanja neobhodno tukaj potrebnega hrvaškega in nemškega jezika je on popolnoma nezmožen svoje visoke dolžnosti vestno spolnovati.
Zelo nas je bil razveselil in navdušil preč. pore^ko-puljski ordinarijat, ko je začetkom letošnjega leta razpisal natečaj za izpraznjeni tukajšnl kanonikat. Slišalo se je namreč, da je med prosilci sposobnih mož za to častno, dasi težavno službo. Od dne do dne smo radovedni pričakovali novoimenovanega kanonika. Ali še le zdaj smo /.vedeli, da je bil razpisani kano" nikat zgolj le igrača, tor da smo živeli le v sladkej iluziji, ker vsi prosilci so bili odbiti,
Nečemo, tudi ne Želimo vedeti: je 11 preč. ordinarijatu manjkalo potrebno enerilje, da svoj jcklono-trdi značaj pokaže ter da se uže enkrat odreče preživelim navadam, vsled katerih ima tukaj le italjan8ki govoroči kanonik župnikovati Ali je rečeni ordinarijat vladi najvrednišega izmed prosileov predložil in priporočil, tega nikakor ne maramo preiskovati. Imamo pred očmi le dejanje in njega rezultat.
Če tudi ne odrekamo, da po preudarjenih vseh okolSčinah imajo se narodnostni obziri imeti pred očrni v povišanju drugih stanov, vendar izražujemo trdno svoje prepričanje, da morajo takovi popolnoma prenehati, kjer gre^za najdragocenejše dobro in kjer izvenredne potrebe terjajo izvenrcdnlh sredstev in neodlašajoče pomoči.
Ko je pred dvema letoma poreško-puljska biskupska stolica bila še prazna, prosilo je na najvišjem mestu tukajšno mestno duhovstvo z občinstvom vred, naj se škofijskej stolici staro njeno pravo ne odtegne, ampak naj se jej da kakor hitro mogoče višji pastir. Prosilo se je višjega pastirja posebno z namenom, da prav to najbolj črno piko v svojej biskupiji opere.
Pristavljamo, da jo njih Svetost Leo XII. ko je leta 1828. puljsko biskupsko stolico s po-reško zedintl. ukazal, da ima poreški vladika en del leta tukaj v Pulji stolovati. Ta ukaz iz
lijani, dokler nijso v svojih mejah! — Take misli so mi rogovllile, ko 6cm opaževal slovanske sive skale Nanosa in Krasa. A te misli so uže spodrivale druge. Mislil som si: kako srečen bi bil pač ta Kras, da je le nekoliko pogozden. Res se vidi, da je tu in tam vlada nekoliko storila j a vse to je ubogo malo v dobi 20 let in čo se bo to tako nadaljavalo, bode Kras Še po 500 letih kazal prav laka siva rebra, kakor jih kaže denes. Zakaj pogozdovanje Krasa ne Ide od rok, to je uzrok, ker je ves načrt, začetek in zvišetek Čisto nepraktičen. Tako saj misliva jaz in moj dolgonogi kraški adjutant iz srečnih časov Sočine dobe, ko smo v Sežani prvaka tožili pred ljudsko sodnijo, katera je iz rekla ostro sodbo. Pa pustimo to: stari Sočani so bili ostri, kakor PuritanI; a tistikrat so imeli mej seboj slovenskega O' Conela, ki je kakor pravi ljudski tribun z nenavadno gorečnostjo potezal se za ljudske pravice. In kako so ga radi poslušali naši vrli Kraševci in kako so ga tudi dobro umeli! Neka otožnost so me lasti, Če mislim na tiste lepe, skoro bi rekel poetične Čase. O kako jo vendar postalo prozaično po-ein, bodi si na Goriškem, bodisi v Trstu in okolici l
Vsi smo postali modrejši in treznlši, tako vsaj pravimo; če je pa to tudi resnica, to jo
drugo prašanje. — Tisti čisti zubelj — ali Še gori? Rogovileži so utihnoli; tega so veselć nekateri naši oportune!, ker menijo, da bodo lažjo nastopali in kolovodili po svoje. Jaz pa bi želel, da bi zopet nastopili mlajši rogovileži, kajti ti so v narodnem žlvenji silno potrebni, oni čistijo narodni zrak in širijo entuzijazem, brez katerega se ne Širijo tako leliko ideje. Kje so Minki, kje je komuna, ki je dobivala pisma od glasovitoga Marksa, da treba kaznovati izdajalce« kje so Zacliiius, Šalobarda, Tropinar, Židek, kje je stara garda Tržaška in Hajdrihov kvartet in Dr. Čudež c tutti quanti ? — Nekateri so uže v krtovi deželi, drugi počivajo na svojih lavori kahi nekateri politizirajo na visoko, zopet drugi se masto; o da bi zopet od mrtvih ostal skoraj pozabljeni »očka«, kako bi mahal po teh raznih njegovih učencih!
Notranji klic mi pa vendar pravi, da pre-Črno gledam. Zopet nastanć Minki in drugi clgu-digu-mlgu-rovarji in stari se bodo mešali z mladimi, potem pa: joj I narodnim lenuhom, potepuhom, kruhoborcem veternjakom in vsem takim naroddevetabriganjakom. Za božjo voljo: kam sem zašel 1 O pogojzdovanji Krasa sem hotel nekaj povedati; pa ta salaraenski adjutant iz vojnih časov me je zmotil!
(Dalje prih.)
Rima dne 5. julija 1828 se glasi: »II veseovo pro tempnre di Parenzo sara in dovere di te-nere in questa citta di Pola un vicario generale e di miedere una parte dell'anno nella stessa«.
V Pulji pa župnikuje Človek, ki še pičice hrvaškega in nemškega jezika ne umeje! — Ali ni to za zdanji naš vek sramotno, ni li to za-sramovanje in zasmehovanje tukajsnega meščanstva, ali se s tem ne demoralizira duhovstvo? — V Pulji, pravim, v kterem skoraj četrtina vseh prebivalcev zedinjene vladikovine stanuje, namreč preko 18,000 duš — ne pa, kakor je pred kratkem na strani: 154. pisala »Illustrirte Welt« 10,000 duš — na ktero mesto so obrnene oči ne le vse širne puljsko okolice, nego vse biskupije, da vse avstrijsko-ogerske države zavoljo hrabrega c. kr. mornarstva, ktero ima tukaj svoje središče in svojo luko I
Minoli so za nas oni nesrečni časi, ko je pokojni biskup Anton Peteani — parehnus se-pulto — po svojih kanoničnih pohodih teško zdihoval prišedši iz katere hrvaške plovanije v talijansko mestice rekoč: Še le zdaj se oddahnem, ker, hvala Bogu, nisem več med barbari!«
Prešla je ona žalostna doba, ko je on nameščal talijanske duhovnike za župnike v plovanije bolj s Hrvati, nego s Italjani nastanjene tako, da je marsikteri prisiljen bil župniškega patrona praznik prenesti na velikonočni čas, da so sosednji duhovni mogli priti spovedovat njegove župljane.
Narodna zavest se je začela pri nas buditi, in semtertja je pognala uže tako močne korenine, da jo tudi silna burja več izkoreniniti in zadušiti ne more.
Užo v davnem Času je skrbel za nas krščanski Rim in gotovo ul brez neznatnega vzroka dovolil Slovanom staro-hrvaške službe Božje, za katero smo mu na veke hvaležni in katere so so naši predniki nekoliko tudi posluževali*)
No, pnljski Slovan sme izrečno in naravnost zahtevati, da njegov duhovni predstojnik v njegovih dušnih potrebah ž njim v njegovem jeziku občuje, ker za našega človeka ni bolj ljubomornega predmeta in bolj občutno strune, nego ljubezen do sv. vere in materinega jezika.
Da, zdanji zakoni Nj. Veličanstva, svitlega cesarja in kralja naročito zapovedajo in naravnost na to merijo, da imajo državni služabniki znati jezik svojih podložnih; ali no velja šo z večega vzroka prav to tudi cerkvenim dostojnikom?
Čisto naravno je, da delajo cerkveni neved-neŽI samo sobo priskutne, svojo službo zoperno, med kolegi prouzročujejo pa zdražbo in razkoli Ni so toraj čuditi, ako se med zidovi tega pulj-skega lirama dogajajo očividne nedostojnosti, ktero vernike begajo In pohujšujejo. Ker se uže v prilog sv. vere glasimo, želeči, da se nam ta krvaveča rana zaceli, smemo ponašati se no le s patrijotičnim, nego tildi z bogoljubnim činom.
No dvomimo sicer, da so je uže gosp. Bia-siolu svetovalo in eamera charitatis, kakor tudi potem vredne »Naše Sloge«, da se duhovnega oskrbništva iznebi, ker mu ni na čast, ako se mora v svojem ŽupniŠkem uredu tolmača posluževati ; da nemoro bolnik dolgo Čakati, da ga hrvaški kaplan pride tolažit; saj jo očividno, da vso to le javno moralo podkopuje. Res je, da se je nevtrudljivemu duh. pomočniku gosp. A. Benigarju dala pomoč v osebi marljivega gosp. Ant. Legoviča. — AH vse to nič no pomaga, ako se imenovani gosp. kanonik-dušo-brižnik za navedeno svete meni toliko, kakor da jih ni.
Naravno je toraj, da se redko kje na svetu taki neredi godd, kakor tukaj. Zato je tudi užaljeno ljudstvo razodelo svojo nevoljo oblastim in glavarjem.
Pritožilo se jo namreč lani pismeno vis. c. kr. namestništvu v Trstu, katero je po svojih organih započelo preiskavo zaradi v pritožbi navedenih in v njegovo področje spadajočih prestopkov. — Ob istem času je bila poslana enaka pritožba neredov prečast. ordinarijatu, kjer so jo tudi korenitega loka prosilo, namreč, da se dosedanji gosp. dušobrižnik odstrani.
Zgoli s6 zgoraj omenjenim razpisom natečaja, v kterem soje hvalevredno in prav pogojno
'z Pruv želeti bi bilo, ko 1 »I naš preč. ordinarijat spomuniljen z drugimi pre skrbel pravilen In razumljiv »Slavet«, ker zdanji je Ml 1. 17:10. v Benetkah tiskan z goropadnim! napakami. Zavoljo enakosti bi se moral prav tako prepisati tudi obrednik ali ritual, če tudi po onem iz senjske biskupije od 1. 18Til>. S tom bi so močno ustreglo Želji častite duhovščine in vernega ljudstva, pa slava Božja bi se znatno pospe-Sovala.	1'is.
neobhodno znanje jezikov zahtevalo, s to moralno klofuto toraj, s ktero je bržčas v zvezi kakova večkratna tajna graja omenjenemu gosp. dušobrižniku, mi nismo nikakor zadovoljni.
Naj pa nihče ne misli, da mi stvari mistificiramo, ali da jih iz slepe strasti ali celu iz osobnega maščevanja do rečenega gospoda razglašamo; nikakor ne; mi smo namreč od začetka menili boriti se le o načelu, če tudi po na$ želji zavoljo jasnosti vspeli nismo.
Konečno trdimo le nepobitno resnico, Če rečemo, da vsakteri, kdor ne umeje ljudstva, kateremu pastiruje, podoben je prostemu pod-v«etniku In dninarju, ki dela brez vsacega prepričanja; trdimo celo, da po cerkvenej, toraj božjej postavi, tak delalec ni vreden biti kurat, ako se strogo držimo tridentinskega nauka, zlasti 20. pravila sv. rimske pisarnice, ki se od besede do besede glasi: »Provisionem benefleii curati nullam esse si provisus non intelligat et intelligibiliter loqui nesciat idioma loči.«**)
Toraj, ako se kakorkoli ne zbriše ta črna naša pika in globoko zevajoča rana ne zaceli, naj dotični proč. gospodje po svojej vesti sami sodijo: kakov vspeh morejo imeti pri podložnih njihovi zdaj: možki programi, zdaj: otročje okrožnice, zdaj zopet: grmeči treski, ki naj hi nam kosti in mozek prešinoli in pretresli.
Zato prosimo duhovno starešinstvo, da vsled svoje visoke prevdarnosti in očetovke ljubezni, to po drugih zakrivljeno napako uže enkrat popravi, sicer joj si varovancu in njegovim branilcem — vae vobis duces coeci I *")
") Cfr. tomum III. Scavini editio nona pag. 093.
*••) Sv. Matej 23.
---
Kritični politični pregled.
DomaČe delete.
Naš cesar je potoval od 17. do 23. t. m. po Sleziji, kiler so ga povsod z veliko navdušenostjo sprejemali. Nadejamo se, da to popotovanje zboljša narodne zadevo češkemu i poljskemu narodu, katerega je v Sleziji nad polovico vsega prebivalstva, pa je strašno zatiran; godi se mu enako, kakor tržaškim Slovencem; v javnem živenju ne vživa tam njihova i pri nas ne naša narodnost tolikokrat i tako slovesno priznanih narodnih pravic.
Na Slezkem je cesar pokazal, da so mu tamošnje deželne razmere bolj znane, nego je bilo ljubo deželnemu načelniku. Sestavili so program, kaj bi mu pokazali ter v svojej abotnosti menili, da se bode vladar po tem programu ravnal, ali zelo so se prevarili. Ko je namreč cesar željo izrekel, da hoče iti poslušat, kako se na tešonskem učiteljišču uči, stopil je deželni prvomestnik k njemu ter rekel: »Ali, veličanstvo, tega ni v programu,« odgovoril mu je ostro cesar: »Mene no briga program, jaz to želim,« i kar naglo je Šel v učiteljišče ter ukazal, naj se izprašujejo učenci iz veronauka v nemškem i češkem jeziku, potem iz češkega in poljskega jezika. Povsod se je za češko in poljsko narodnost jako zanimal i razodeval, kako veljavo daje deželnim jezikom. Iz tega se vidi, da cesar hoče, da postane meso i kri njegova v prestolnem govoru izrečena beseda, da se mora vsem narodnostim pravica goditi.
Grof Coroninl je bil izvoljen v delegacijah, ki ste se 19. t. m. v Budapeštu odprle, za prvo-sednika; vojni minister je res blizu 9 milijonov za vojsko več zahteval, nego lansko leto, kar je centralistom jako ugodilo, da morejo zdaj očitati zapravljivost sedanjej vladi in večini državnega zbora, sami sebe pa povzdigovati, kako dobri gospodarji so. — Mi obžalujemo, da troŠ-ki za vojaštvo tako rasto, vemo pa tudi dobro, da bi jih liberalci nič ne mogli zmanjšati, i Bog nas varuj liberalskega gospodarstva I Skupni državni troški za prihodnje leto so proračunjeni na blizu 110 milijonov, od teh spada na Avstrijo nad 75 milijonov, drugo na Ogersko.
25 t. m. je cesar sprejel delegacija v Peštu. Pozdravil gaje načelnik, grof Coronini.V cesarjevem prelepem odgovoru nahajamo te le politično jako važne besede: Naravno je, da na donarstvene zadeve prejšnje razmere in lanska slaba letina hudo vpljivajo.
Izvrševal ni odbor državnozborske desnice je v posvetovanji na Dunaju soglasno sklenol, da državnozborska desnica vprihodnje ne bo hotela biti le večina zato, da bi se vlada nanjo naslanjala, kadar bo to potrebovala, in dogovorilo so jo tudi, da sc bo vlada le toliko podpirala, koli-
kot- bo. iznašala progrini lanskega prestolnega govora. S tom so desnica ni navezala na sedanje ministerstvo, zagotovila mu je podporo le v posameznih prašanjih. — Pri posvetovanju, ki je bilo dvakrat, bilo je pričujočih tudi več ministrov; grofu TaafTeju se je tudi povedalo, katere želje in pritožbe imajo zastopniki vseli treh oddelkov drŽavnozborske večine, in ker se je 011 tirjatvam udal, zato so je nadejati, da odslej dobro voljo tudi z deli potrdi.
V	izvrševalnem odboru državnega zbora so tudi Slovenci izrekli svoja zahtevanja, katera so ministri do malega vse odobrili. Tako poročajo časniki. Če je to resnica, tedaj se morajo k malu kazati dejanja.
Več nemških konservativnih državnih poslancev, njim na čelu izvrstni Lienbacher, je sklicalo nem<ke svoje privržence v občen »par-teitag«, ki ima biti v Linču, da se upro trditvi centralistov ter javno izreko, da ti ne zastopajo monjenja nemškega ljudstva.
Na konservativnem »parteitagu« v Lincu se pričakuje veliko nemškega ljudstva, ki v imenu nemškega avstrijskega naroda javno in slovesno izreče, da se nikakor ne ujema z načeli ustavo-vercev, da jih ima za sleparstvo, da je vsa njihova politika oprta na laž i sebičnost i da Nemštvu od nobenega druzega naroda, h katerimi želi v miru živeti, nlkaka nevarnost ne preti.
Na Predarelskem so Nemci uže sklicali tabor i sklenoli resolucijo, da se veselć linskega konservativnega »parteitaga,« ker odobravajo njegov namen ter izrekajo željo, naj bi se ga tudi Predarelčani v obilem številu vdeležili.
»Tiroler Stimen« pišejo o nemško konservativnem parteitagu mej drugim to le: »Zdaj se ima odkriti velika laž, da liberalci in judi zastopajo nemško ljudstvo, da bo to slepec leliko videl. To je namen »parteitaga« konservativnih Nemcev. Konservativcu ni za prazno demonstracijo, on no bo igral burk, kakor jih igrajo liberalci, on ne postavi na dnevni red le narodnega prašanja, izmišljene narodne nevarnosti, on se bo pečal tudi s političnimi in gospodarskimi prašanji, katerih se liberalci tiko ogibljejo. I prav tega se liberalci strašno bojć, ker čutijo, da celo preprosti kmet lehko spozna, na katero stran mu je stopiti.
Te dve dogodbi ste močno prestrašile i potr-le centraliste i to toliko bolj, ker ste jih zadelo kakor strela iz jasnega; 24 ur poprej so njih časniki še trdili, da so se drŽavnozborske desnice poslanci razprli i da shoda konservativnih Nemcev ne bo. Tako prevarjene pa je potrla še druga huda novica; grofu TaafTeju se je namreč posrečila ustanovitev velike banke pod imenom c. k. priv. banka avstrijskih dežel, koncesijo za to je dobila vladi prijazna »Societč de 1' union gćnćrale.« S ustanovitvo to banke je TaafTe izvil državo iz rok judovskim skopuhom in oderuhom i tako pokazal, da judovskega kapitala ne potrebuje. To je tedaj velik udarec centralistom. Le škoda, da banko niso ustanovili domači, ampak ptuji kapitalisti.
Dr. Rieger je bil zadnji teden v Peštu, kder se je o političnih rečeh dogovarjal z ogerskimi ministri i druzimi vplivnimi osobami. Ustavo-verce je to tako združilo, da kar rohnfi i lažejo, da so vse kadi, trdć celo, da so dr. Riegerja iz PoŠta pognali, ker jim je znano, da je bil dobro spiejet i da se ni vrnol domu s praznimi rokami.
Hrvaški deželni zbor je 16. t. m. vladi izrekel nezaupnico. Poslanec Vrbančič jo namreč grajal to, da v hrvatskem domobranstvu ne more priti do stopinje štabskega častnika nobeden, kdor madjarščine ne zna. Vladni zagovornik je skušal vlado opravičiti, a pri glasovanju se je Vrbančiču pritrdilo.
Tuje dežele.
Turško-črnogorsko prašanje Še vedno ni rešeno. Turčija rabi vedno nove zvijače; zdaj se je začela vtikati uže v notranje Črnogorske zadeve, ker očita Črnejgori nedostojno ravnanje s Turki v Podgorici, Spužu in Zabljaku; vlade pa zahtevajo, naj se Ulčinj brez odloga izroči Črnogorcem.
V	Prizrenu na Albanskem so umorili Ar-navti avstrijskega dragomana (tolmača) i njegovo ženo. Zato je bil avstrijski konzul iz tega mesta poklican, da se še njemu kaj tacega ne pripeti. Avstrijska vlada zarad tega umora zahteva od Turčije zadoščenje. Taki dogodki kaže-
1 jo, da na Turškem avstrijskej politiki malo upajo, pa se je tudi hoje ne.
Časniki ugibljejo, da ruski car zarad boleh-nosti hoče od-topiti. — Na*i judovski časniki zarad tega zona lomi, ter kriče, da njegov 11a-stopnik razvije slovanski prapor.
Ruska vlada je poslala na Poljsko ukaz, naj so na poljski jezik poseben ozir jemlje. To je tudi znamenje Časa, tedaj vredno, da se zapiše.
Na Nemškem se strašno naglo širi nezadovoljnost, uboštvo, socijalni demokratizeni i sploh moralični propad. Spomina vredno je, kako o tem toži »Nordd. Allg. Ztg. ona pravi: Povsod, kamer se ozremo, vidimo grozno razdivja-nost. Tatje in morilci zlodejsko mirno premišljajo o črnili svojih delili ter jih z enako mirnostjo izvršujejo. Strašno se množi tatinstvo, kriva prisega, prikrivanje ukradenoga blaga, zločinstvo zoper nravo in vsakovrstna druga zlodejstva. Vsak mlečnjak uže rabi nož i preti živenju in zdravju mirnih potnikov. Temu se mora konec storiti; prišlo je uže do tega, da celo liberalci priporočajo smrtno kazen in palico.«
Ma Irskem vedno bolj vre i nevarnost ras-ste od dne do dne. Rabuke so na dnevnem redu, najemniki so uže druzega posestnika umorili. Dokler so na Irskem zemljiške razmere pravičnejše ne vrede, ne bode tam stalnega miru.
»
DOMAČE STVARI.
Banka Nlavlja in nje nasprotniki. — Rodi si Nemec, Lah ali Madjar, vsak bi rad nad Slovanom gospodoval. Vzlasti pa si prizadevajo vsi, da bi Slovan njihovej dobičkariji stregel in jim Žepe polnil. Ako hoče tu pa tam jarem otresti, zaletć so kakor sr.šeni vanj I Da bi se odvisnosti ptujih zavarovalnih društev odkrlžall, ustanovili so Čehovi prod blizu 12 leti svojo banko »Slavijo«, ktera leto za letom velikansko napreduje. Koncem lanskega leta je imela uže nad 4'/, milijonov reservnih In poroštvenih zalog. V vseh petih oddelkih (1. zavarovanje kapitalov, 2. podedovanska društva, 3. upna društva, 4. zavarovanje zoper ogenj, 5. zavarovanje zoper točo) so lepo in veselo razcveta, in pridobiva si povsod čedalje več zaupanja, ker ljudje vidijo, da je v — poitenih rokah! Zavarovancev zoper ogenj ima uže nad 124.000, s zavarovalnim kapitalom 118 milijonov gold. Zoper ta sloveči slovanski zavod so ščuvali židovski dunajski časniki iz gole jeze in zavid-nosti uže od začetka, in nedavno jo zatrobila spet dunajska »Union«. A za napade od take strani nikdo no mara, ker se ve, kam pes taco moli I A čudom se čudimo, da je »Adria« tukajšnji organ vlade in dr. Aleksandra Doma, ta sovražni članek koj v svojo predale sprejela. Vladnemu listu pristujo bolje resnica in nepristranost! Mi pa s popolnim prepričanjem priporočamo : Slovenci, zaupajte banki * Matiji* tet, nego vsem ptujim zavarovalnicam! Nedavno je odprla novi oddelek, na kteri tukaj opozarjamo, — oddelek za pogrebe. Kdor vsak teden vplača 10 kr., tega sorodniki dobe po njegovej smrti 200 gld. za pogreb i. t. d. UbožnejŠim ljudem je to velika pomoč.
[Opomba: Zastopstvo banko »Slavijo« za Trst jo zdaj prevzel mesto g. Pleše-ta — gosp. Frohlich, vla Nuova.)
O ribjem lovu v Jadranskem morji beremo v »Politiki« v dopisu iz Trsta to-le: »Nam ni znano, doklej so dospele razprave mej avstrijsko-ogersko in italijansko v]a<jo gled6 ribjega lova v jadranskem morji. Prepiri mej isterskimi in dalmatinskimi ribiči in ptujimi Cjožoti pa gotovo ne ponehajo, dokler se popolnoma ne odpravijo poslednjih predpravice, ki so po izgubi Reneškega prečudna stvar. Kako bi mogla vlada dopuščati, da se ubozeinu našemu ljudstvu kruh i zaslužek izspod rok jemlje? Tukaj treba roko podati zvestim lastnim državljanom, ki so borć za lastno življenje! Doslej so na ribjem trgu v Trstu le ptujci gospodarji!« To so od črke do črke resnične besede. Naš magistrat skrbi uže zato, tla so domaČi ribiči postavljajo na zadnja mesta; vso rlbjelovsko trgovino pa imajo ptuji Italijani v rokah. I ta trgovina ima zlato dno, ker sveže ribo se iz Trsta pošiljajo v gotovih Časih celo v Rerolin.
Cesarjev (lar. Cesar je podaril tropav-skim ubogim 3500, in tešensklm 1GOO gold.
Za zastavo podpornega delal* skc*a društia so dalje darovali ti li go-spodj«: M. Zorman 2 g., Omers t g., J. Rasen ger 50 kr., Ivan Pucl 50 kr., M. Hregant 40 kr., J. Rirca 40 kr., J. Volf 4(1 kr., .1. Male 4ii kr., A. Sega 20 kr., P. Pire 20 kr., J. Sirk 30 kr' J. PogorHec 50 kr., A. God^a 1 g., F. Hvala 1 g., A. Montanara 50 kr., And. Vidmar 50 kr., P. Križ man 20 kr., A. Šarf 45 kr., J. Krovat 20 kr., Janez Žabec 1 g., J. Trampuš 60 kr., A. Sorli 50 kr., M. Šorli 50 kr., F. OstravSka t g., in 80 kr„ Miniussl 3 g., Ivan 1 g., F. Jszbic 40 kr., A. KI oso 1 g., A. R. t g., A. KlodiČ I g., i •I. Rertnlln 1 g., L. Kosančič 2 g., H. Kaizer | t g., S. Kleskovič 2 g., V. Kovačič flO kr., F. Jereb 1 g., M. Zivic 2 g., P. Berkovič 50 kr., V. R. t g., J. Jenko 50 kr., .1. Ooriup 1 g., J. Nabergoj 5 g., T. Pregel 1 g., Dr. S. Portot 1 g., A. Hodnik 1 g., Legat I. g., Ivan Novak 50 kr., Glaser 1 g., Dr. Bizjak 2 g, F. Dolenc t g., S. Primožič 40 kr., .1. Češnjever 50 kr., Nusdorfer 30 kr., Zanata 30 kr., L. Rus 50 kr. Vsega v kup: 50 g., in 85 kr., Že v poprejšnjem listu naznanjenih 50 g., In 60 kr.
Torej vsega v kup 102 g., in 95 kr.
Opominjajo se vsi tisti, kl so z tednlno zaostali, naj doplačajo v 14. dneh, ker sicer se iz društva izbrišejo. Če potem hočejo v društvo zopet stopiti, vpišejo so kakor novi udje.
Vojaško veteransko društvo v Trstu jo pristopilo kakor redni ud društvu rudečega križa.
Raron Rodil, dalmatinski deželni namestnik, je zadnji teden praznoval šostdeset-letnico svojega službovanja. Cesar so mu je z lastnoročnim pismom zahvalil za velike zasluge, katero si jo pridobil za cesarsko hišo iu državo.
Odlikovanje. Cesar jo podelil red železno krone druge vrste z vojnim okraskom vojaškemu poveljniku v Trstu, generalu Schmi-gozu o priliki obhajanja petdesetletnico vojaške službe, in red železno krono tretjo vrste šolskemu nadzorniku, g. Gnadu.
fcde so naše dežele» V tržaškem vladnem listu »Osservatoro Triestino« smo brali zadnji tedon nek poziv, v katerem se imenujejo naše dežele »provincie italiane.ll Kako in od kedaj ?
Poroka preslolnega nastopnlka Rudolfe bode 15. februarja 18X1 na Dunaju. Nevesta kraljičina 'Štefanija pride 10. februarja v Sclionbrun.
Prošnja. Pošla je bila uže lani Šolska knjiga »Prirodopis živalstva,« izdelal Pokorny, poslovenil Erjavec, In ker tretjega novega izdanja doslej Slovenska Matica nikakor ni mogla preskrbeti, smo prosili in pri družnikih Matičarjih nakolodovali jih toliko, da na pr. v Ljubljani jih imajo gimnazijski učenci vsi; ako jih drugod kjo šo pogrešajo, naj obrnejo se do znanih bližnjih ali daljnih udov Matičnih iu dobili ji I* bodo za potrebo, dokler prihodnjo leto po Matici izide tretjič. — Pošla pa je letos spel druga šolska knjiga. Slovensko Rerilo za 8. gim-nazijalni razred. Izdal dr. Fr. Miklošič. Na Du« naji. Tiskana v c. k. zalogi Šolskih bukev — ni več dobiti. Morebiti imajo kateri nekdanji učenci vendar šo to knjigo; lepo so prošeui, naj jo blagovolijo poslati ali kateremu gimnazijskemu učencu, ali pa sodanjomu slovenskemu profesorju v osmon razredu gosp. Jos. Marnu — 11a posodo ali zastonj v dar, ali tudi za gotovo, kajti dijak brez knjigo — vojak brez orožja.
Rajamontovel v flplltu so glavo izgubili, kar je Despalatovič odkril, liako gospodarijo z občinskim premoženjem. Ponujali so mu užo 200 gld. da bi proklical očitovanja, kar lo šo bolj potrjuje, da je vso resnično, kar je bil razodel; vsak dan se odkrivajo novi dokazi, da ti ljudjo niso znali druzega, nego občino dreti i Rajainonti se ima zahvaliti le vladnej mlačnosti, da sedi še na županskej i ne na ka-terej drugej klopi.
Ntollea madjarskeffa Jeziku v Kavreliu. Na zagrebškem vseučilišči so jo odprla zelo potrebna stolica svetovnega madjar-skega jezika, ker brez njegovega znanja no more priti, kakor Turek brez korana, noben Hrvat v madjarska nebesa. Da jo to res, porok nam je stari pravcati Madjar po imenu i poko-Ijenji, Ljudevit Košut, ki je po bit vi pri Kapolnl govoril z »ladjarskim bogom, kakor Muhamed na svojem popotovanji z Alahom. Madjarska stolica ima uže 19 učencev, finančnih Davidovih urad-
nikov, ki pojdejo na vse Štiri strani sveta oznanjat madjarsko kraljestvo. Iimej farizejev, bi jo: zagrebških vseučiliščnikov, p,i nobeden ni stopil v to Šolo, ampak mnogo zagrebških vsou-i'iii't'nikov seje zabelo učiti ruskega jezika, ki ga uči dr. profesor Celestln.
Saiičnl minister in ljudska šola.
— Minister nauka je ukazal vsem deželnim šolskim svetom, naj mu do konca oktobra obzirno poročo o vspelm ljudske šolo v zadnjih desetih letih, o pomanjkljivostih i skušnjah glede uže dovoljenih olajšav pri šolskom obiskovanju. Minister je izrekel, da poročil želi, da bo imel potrebno podatke, ako pride šolsko prašanje v prihodnjem zasedanji državnega zbora zopet na vrsto.
Rudarsko vodstvo v Idriji potrebuje za prihodnjo leto 24.000 ovčjih beloostro-jenlh kož. Kdor jih misli ponuditi, naj se obrne na tržaški puncovnl ured, kder so mu natajnčniši pogoji naznanijo.
Tržaško veteransko društvo bo
imelo 7. novembra drugi glavni zbor v z gor njej dvorani pri Monte verde. Zjutraj ob 8. bo božja služba za živo in mrtvo družabnike v cerkvi novega sv. Antona.
•Inkoh Arcoii -J-. Iz Zadra nam je došla žalostna vest, da jo vrli naš rodoljub, deželnega nainestništva svetovalec, Jakob Arcon, zadnjo nedeljo zvečer za pljučnico umrl. Naj v miru počiva!
Vreme* Zadnjo nedeljo popoludne je v Trstu v enej uri padel gorkomor od 16 na 8 stopinj in zdivjala strašanska burja. () poludne smo imeli 19, zvočor pa 4'/, stopinj gorkote. Zdaj jo vremo zopet lepo.
Nlovstio In umetnost. Na željo, uže mnogokrat izrečeno, lioćo R. Milic Izdati orglja-vcem iu vodijem cerkveno glasbe jako potrebno knjigo: »Nauk o harmoniji in genoralbasu, o modulaciji, kontrapunktu, imitaciji, kanonu in fugi«, sestavil A. Foerster. Da bi cena knjigi no prišla provisoka, naj bi p. 11. čč. naročniki blagovolili po dopisnici oglasiti so pri R. Milic-u, tiskarju v Ljubljani, ker le tako so moro prera-Čunlti število iztiskov in <ona.
(Nlovstvo In umetnost) Knjige »Tisoč in ena noč,« o katerej smo užo poročali iu jo priporočali, prišla sta tretji in četrti zvezek na svi tlo.
Poziv!
Naš narod slovenski so jo začel zadnja leta krepko razvijati. Napredoval jo posebno v svojem duševnem in narodnem življenji. Povzdiguje so Šo vedno bolj in bolj ter poskuša si po svojem duševnem delovanji priboriti med drugimi narodi svoje častno mu odločeno mesto.
Slovenska inteligencija se množi in narasta od dno do dne ter zahteva zdravo dušno hrane v svojem materinem jeziku. Naši mladini je potreba v čisti slovenščini pripravnega berila, ki jo naj uči spoznavati proizvode slovenskega kakor siovavskih iu druzih narodov. Slovenski pisatelji pa potrebujojo krepkega glasila, v kterem bi objavljali svoja duševna dela, lepoznanska kakor znanstvena, iu tako občasno v njom podajali svojo izdelko našemu omike in poduka želnemu svetu slovenskemu.
Da so tedaj vstvari krepko glasilo slovensko je nujno potreba, osobito pa ker nam še tudi »Zvon«, edini leposlovni list slovenski, ob novem letu prenehati hoče, kakor nam Čostito uredništvo Zvonovo na dotično vprašanje naznanja.
Zatorej se je združila trojica slovenskih mož, in so zavezala ustanoviti Slovencem nov list.
Pričakuje se, da dobi to novo podvzetje med Slovenci občin priznanje in zaupanje; kajti prvič stojita novemu podvzetju na čelu dva Slovencem kakor sosednjim narodom po svojih slovstvenih delih znana slovenska pisatelja in učenjaka, vseučilisčni profesor gosp. dr. Gregor Krek, iu naš starosta gosp. župnik Davorin Trstenjak, iu drugič jo na našo prošnjo tiskarnica družbo sv, Mohorja, zanesljiv in slovensko stvar vedno podpirajoč z z vod, založništvo prevzela.
S lo izjavo so tornj obračamo do Vas, čestiti gospod, in Vas prosimo so s podpisanimi združili, novemu listu Va'i> duševne moči posvetiti iu novo glasilo, kolikor mogoče, podpirati.
Novemu listu bode ime iu napis: »A'res* Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in Da\uriua Trstenjaka ureduje dr. Jak. Sket, glmn. prof. v Celovci
Tiska in založuje tiskarnica družbe sv. Mohorja
v Celovci.
»Kros« hi izhajal v prijaznoj obleki in obliki v mesečnih zvezkih na :i—i poiah začetkom vsakega meseca počenii od novega lota 18K1; vegljal bi 4 gl. na leto, in se tudi lahko po zvezkih v knjigarnah kupoval.
V	svojem prvem oddelku bi »Kres« dona-šal leposlovne stvari: pesni, kratke romane, novele, povesti, humoreske—izvirne ali tudi v prevodu iz slovanskih in drugih jezikov; narodne pesni, pravljice, pregovore, navade in šege, sploh narodno blago; potopise, popise slovenske zemlje in ljudstva, 1. t. d. —
V	drugem pa znanstvene spise s posebnim ozirom na slovenski in slovanski svet: iz po-vestnice, starinska in bajeslovja; iz prirodo in jezikoslovstva; iz slovstvene in kulturno povest-nicu Slovencev in slovanskih narodov sploh.
Nazadnje bode slovstveni pregled slovenskih in slovanskih proizvodov, kterega bode preskrboval prof. dr. Krek, in ki ima posredovati med Slovenci in drugimi Slovani.
Večkrat so bodo tudi objavljali Času primerni dopisi, ki nam dokazujejo kulturno stalile in slovstveno življenje po raznih krajih slovenskih.
To je na kratko načrt novemu listu, ki naj postane središče vsega slovenskega razumnistva.
ltlagovolito tedaj naš slovenskemu narodu posvečeni namen s svojim peresom podpirati, iti iz Vašega duševnega delokroga kakov primeren spis vsaj do 15. novembra uredništvu ali že dovršenega poslati, ali pa naznaniti, ho-čete-li novi list s svojim peresom podpirati ali ne.
Rokopisi, ki se naj v Celovec pošiljajo, so bodo po mogočosti odškodovali, in sicer po kakovosti gradiva in številu naročnikov.
S spoštovanjem
uredništvo
V	Celovci, 1. oktobra 1880.
Gospodarske stvari.
Kako se železno orodje obvaruje rije. Da
so svitll železni deli pri plugih in drugem orodji obvarujejo rije, stori sc to lehko s kako neo-soljeno mastjo. V ta namen jo prav dobra maz lz 1 kila raztopljenega Špeha, kateremu se mej topljenjem primešata dva kosa kolofonja, debela kakor kokošje jajce I pri tem se raztopljina meša, dokler se ne ohladi. Ta raztopljina naj so suknom tanko namaže na železne dele. S tem se zraku in „mokroti zapre pot do železa, da svitlo ostane. Ako so potrebuje mnogo to mazl, tedaj naj se napravi v razmeri 1 kila kolofonja na 3 kile špeha. Jeklenih nožev in vilic, katere se redko kedaj rabijo in nama-žejo prav na tanko i skoraj čisto obrišejo, ne prime se rija. Predno pa se rabijo, naj se vtakni v krop i potem dobro obrišejo.
Zmrzli krompir kmetje večidel strani mečejo in vendar se lahko dobro porabi. Ako se dobro spere, potem posuši v zaprtem, prezrač-nem prostoru, v katerem je dve do tri stopinje gorkote, popravi se popolnoma. V petih dneh sc sme kuhati in jesti, kakor vsak drug krompir.
Apnena voda za sadonosna drevesa. Apno-
na voda je za sadonosna drevesa zelo koristna, kor ne lo živalske temuč tudi rastlinske zaje-dalce ugonobi. Gašeno apno se dotle z vodo zaliva, da se tako imenovano apneno mleko napravi t. j. apnena voda kakor mleko bela. S to apneno vodo se potem s pomočjo kakega Šopka drevo po deblu in debelejših vejah pomaže. Da pa bela barva nI tako v oči bodeča," pomeša se apnena voda nekoliko s pepelom ali ogljem. Dobro je, če se tudi drobnejše veje s tem poškrope, ker apnena voda skorjo oŽivl in ugonobi vse mrčesje, ki ima zaiego po špranjah in luknjicah.
RAZNE STVARI.
Papež In Slovani. Da ima papež posebno skrb za Slovane, vidi so tudi lz tega le. 11 oktobra so se mu poklonili slovanski duhovniki v Rimu, da se mu zahvalijo za očetovsko ljubezen, katero jo izrekel v svojej okrožnici do višjih duhovnih pastirjev. Pri tej priliki je papež blagoslovil vse slovanske uarodo ter željo izrekel, naj slovanski duhovniki njegovo okrožnico kolikor mogočo mej ljudstvom širijo.
V Avstraliji blizu mesta Sidnej so našli zopet bogate zlato rudnike. Ljudje iz mnogih krajev tja vro; po zlatu vso hrepeni, posebno Abrahamovi sinovi, ki so ga največ nagrabili.
Najdalji! most vsega sveta je novi most
črez reko Volgo, 17 vrst od Pisrana, ki je zdaj dodelan. Ta most je dolg 690 ruskih sežnjev 1 seženj ima 2.1335 m.) Zidati se ga pričeli 1. 1877 v dan 17. avgusta ter velja 4,030.000 ru-bljev. 4< K 1,000 pmlov železa so za ta most porabili I pod = 16381 kg.) Most iina 12 koz ter je na vsakej kozi (+.2.000 pudov težo. Načrt temu mostu je risal profesor Ilelelovbski. Nobena dežela na vsem svetu nema takega mostu, kakor ga Ima zdaj Rusija.
Udom igralnega društva l>odi s tom nujno naročeno, da pridejo k občnemu zboru »Edinosti« v Sežano in prinesrt so soltoj knjižico, da so potrolmo vanjo zapiše.
Tržno poročilo.
Kava — je na zunanjih trgih poskočila, posebno pa kava Rio v Ameriki; vsled tega so tudi tukaj postale nakrat cene bolj napete.
Olje — brez posebno spremembe — cene vedno prav trdne.
Sadje — še vedno draže postaje, le gledć Sultanskih rozin je trg bolj miren.
Rii— gre od rok po dobrih cenah in novo blago se uže draže plačuje.
Spih in mast — popolnoma manjkata na trgu, vsled česar se skoro ne more govoriti o rednih cenah.
Petrolije — Tudi toga blaga manjkuje, ker nijso še došle pričakovane ladje s petrolijem; dene« je cena uže f. 15.25 in utegne začasno še poskočiti.
Domači pridelki. — Fižol hočejo Še vedno ceneje, rudečega tukaj po f. 11.50, maslo vedno po boljših cenah. Slivo se tudi boljše prodajajo. Korun dosega komaj f. 3.
Vse drugo blago brez posebne spremembe.
Dunaj skd Borsa
dni 26. oktobra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld.	50	k.
Enotni državni dolg v srebru .72	»	55	■
Zlata renta........86	»	60	»
1860, državni zajem.....129	»	50	»
Delnico narodne banke ... 814	»	—	»
Kreditno delnico...... 276	»	80	»
London 10 lir storlin .... 117	»	40	»
Srebro..........—
Napoleoni.........9	■	36	»
C. kr. cekini........5	>	64	»
100 državnih mark..... 57	.	90	»
Tisoč in ena noč.
Pravljice iz jutrovih dežel.
Rolj kratkočasnih in mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tisoč in ena noč; dokaz temu da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli.
Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po 64 strani in eno podobo. Vse knjige bodo obsegalo kakih 40 snopičev.
Cena snopiču *0 kr., po pošti %% kr.
Abonira se pri založniku J. Krajecu v Notomestu, pa tudi po vseh bukvamah.
Dobivajo se tudi	10-1
Spi
lisi Krištof Smida.
„ zšla 2 zvezka. Cena zvezku, sebno lično vezan 70, trdo 40,; mehko 30
JAKOB KLEMENC
via St. Antonio št. i-694.
Poročamo ]). n. občinstvu, da smo prejeli za nastopli letni čas obilo zalogo raznega blaga po cenah, katerim se ni bati konkurenco :
Flanclne šale in rute, volnate luknji-Sasto ruto, platna, boinbaževine, zagrinjal in pokrival, porhanda vsake vrste, baržuna svilnatega in pavolnatega, črnega in bar-vanega itd. pa tudi zalogo drolmega blaga, čisto novega, svilnate trakove, gumbe, ovratnike za gospode in gospe, opletke, franže, okraske, predprte, srajce in drugo razno blago.	(G—G)
SCHIVITZ * COMP.1
SCHIVIT2 * COMP.'
FRANCE ŽITKO
— Cor»la Stadion — 3-3) priporoča slavnemu občinstvu okusne
frisne klobase
kranjske, dunajske in druge; prodaja tudi izvrsten pravi brinjovec, tilnjttec, slitotec ter likčr za želodec iz nanoških zelišč in korenin.
Dva mlina,
vsak s tremi tečaji, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in hosto sta iz proste roke na prodaj.
Eden za f. 2000 — drugi za f. 1800—
Tretji del kupa se ima plačati pri naredbi kupnega pisma, drugi dve tretjini pa u več letih.
Kdor želi kupiti enega ali pa oba omenjenih mlinov, naj se ustmeno ali pismeno oberne do KerUega Županstva, od kterega bo bolj natančni odgovor dobil, ako pismu marko za 5 krc. priloži. Županstvo Kerško 17. oktobra 1880.
Podporno delalsko društvo v Trstu.
POROČILO.
Ker sc je v Trstu po takili ljudoh, ki želo razpad našega še mladoga, ali jako važnega društva, govorilo, da v tem društvu vlada slabo in nevestno gospodarstvo, zat6 je odbor primoran, javiti po tem potu društvene račune in vabiti vso č. ude, ki se hočejo prepričati o natanjčnosti teh računov, da se potrudijo v društvene prostore, kder lehko pregledajo vse dokaze k tem računom in odborove sklepe o tej zadevi.
Ker je torej vsakemu udu dana največja svoboda gledć izvrševanja svojih pravic in ker odbor želi natanjčnosti In se briga za dobro gospodarstvo z društvenim denarjem, torej terja po vsej pravici od društvenikov, da delajo vsi le v korist društvu, da društvo priporočajo ter zavračajo one grde jezike, ki govore slabo o društvu in spodkopavajo Čast odbora. Odbor smatra za svojo dolžnost, da postopa proti takim udom, ki govore slabo o društvu in spodkopavajo odborovo čast, v zmislu g. 14 društvenih pravil.
Na tej poti hoče odbor z vso odločnostjo postopati in to toliko bolj, ker noče da bi v našem slovanskem društvu nastale take nečastne homatije, kakoršne so se godile v drugih tržaških delalskih društvih, kajti prvi pogoj dobrega uspeha je mir v društvu. Kedor želi kaj zvedeti o društvenem premoženju i. t. d., obrne naj se zaupno na odbor, kateri rad odgovarja na vsako uljudno prašanje in rad daje vsako pojasnilo. Vendar pa se odbor ne bode oziral na taka pisma, iz katerih veje duh surovosti in intrige.
Po društvenem računu prvega leta je imelo društvo s 14. julijem 1880 premoženja f. 1220.52, katero premoženje je pa dozdaj narastlo uŽe nad f. 2000, in ako bode vladala edinost v društvu, tedaj so je nadejati, da naše društvo dospe do najlepših uspehov, bodisi v materijalnera, bodisi v duševnem obziru.
Kedor pa pozna važnost tega društva, ta mora želeti, da se razvija na vso moč; zatorej pa ga tudi mora podpirati vsak pravi narodnjak. In prav do teh pravih narodnjakov se obrača odbor, naj društvu pridobivajo mnogo podpornikov v Trstu in tudi zunaj Trsta.
Odbor tudi preskrbi, da uže skoro začne delovati ženski oddelek društva In da se uvede tudi koristni poduk po primernih govorih i. t. d., preskrbel pa je uže zdaj, da se podučava po lastnem učitelju pravilno narodno petje žensko in moško. Tudi bode skrbel za to, da se osnujejo veselice in da se tudi s tem pomnoži društveno premoženje.
Dragi rodoljubi 1 Odbor Vas prosi: pristopajte v društvo, bodisi kot podporniki, bodisi kot redni udje — po vašem stanu, s tem našemu narodu veliko koristite.
V Trstu, dne 18. oktobra 1880.
__Odbor.
BILANCA IN STANJE PREMOŽENJA
delalskega društva, dn614, julija 1880,
Dohodki
I.	Od udov je došlo pristopnine in tednine po sklepu v glavni knjigi
II.	Dohodki prve veselite......
III. Dohodki druge veselice.....
Stroški
950 1218
377
254G
89
I. Stroški prve veselice odobreni	gl.	713	63
II. ■ druge » »	a	507	25
III. Posojilo rojanskl čitalnici. . .	»	50	—
IV. En del čistega dohodka prve veselice društvu Edinost proti			
			
temu, da tiska vse društvene			
razglase v svojem organu. .	»	50	—
V. NajemŠčina.........	»	28	80
VI. Razno pohištvo.......	■	69	62
Vil Tiskovine..........	»	187	33
VIII. Fotografije odbora......	»	53	50
IX. Za petje in note.......	■	44	20
X. Za naročnine časnikov ....	»	42	50
XI. Razni upravni in drugi stroški	i	82	82
XII. Čistega denarja v denarnici			24
s 14. julijem 1880 ......	»	722	
	gl.	2546	89
Izkaz premoženja
delalskega društva, dne 14. julija 1880.
I. Denarja v denarnici.......	. . gl. 282.24		
Denarja v ljubljanski hranilnici. .	. . » 440.—gl.	722	24
II. Vrednost pohištva........	....... *	69	62
III. Posojilo rojanski čitalnici ....		50	—
IV. Terjatve pri udih........	...... *	285	—
			IX
Čisto premoženje 14. julija 1880 . . . gl.		UU	uu
		1220	52
Lastnik, drultvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Šlunder.
Tisk. Fran Huala v Trstu.