SLOVENSKI LIST
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.BO; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-. rjev.
Registro Nacional de 1h Propiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
AÑO (Leto) VIII.
BUENOS AIRES, 3 DE JULIO (JULIJA) DE 1937 Núm (Štev) 26
■MMMMBMM BSaftilOTM ■MMBWBgMW—
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Nova napetost med Rusijo in Japonsko
NA REKI AMUR SE JE DOGODIL NEVAREN INCIDENT — JAPONSKI TOPNIČARJI SO STRELJALI NA RUSKE LADJE TER ENO POTOPILI — RUSI IN JAPONCI ZBIRAJO ČETE OB MEJI TER SO ZBRALI TAM OKROG POL MILIJONA VOJAKOV
Z Daljnega vzhoda prihajajo spet i vznemirljive .vesti. Med Rusijo in j Japonsko je nastala nova in velika | napetost v odnošajih radi nekate- ^ rih razburljivih dogodkov, ki so se ^ odigrali na reki Amur, ki tvori mejo med Rusijo in Mančukuom, kateri je v bistvu japonska provinca.
Odnošaji med Moskvo in Tokijem ho od povojne dobe dalje bili ves čas slabi. Japonci, ki pravijo, da so njihovi otoki pregosto naseljeni, silijo v bližnjo Sibirijo in v Kitajsko, da bi tam našli zemljo za preobilico svojega prebivalstva in pa tudi surovine za svoje industrije. "Interesi Japonske se križajo z onimi Rusije ne samo v severnem delu vzhodne Azije, marveč tudi v njenem južnem delu, na Kitajskem, kjer Japonci, po osvojitvi raznih pokrajin, še vedno silijo v notranjost dežele. Vsem je še v spominu, kako napeti so bili odnošaji med japonsko in rusko vlado že neštetokrat in kako je v mnogih slučajih izgledalo, kakor da je vojna neizogibna. Rusija, ki očita japonskemu imperializmu agresivnost, je v zadnjih letih, in baš radi večno slabih odnošajev s svojo vzhodno sosedo, v izdatni meri poskrbela za svojo varinoVt'. Pod vodstvom generala Bliicherja so Rusi ustanovili velike obrambne naprave na Daljnem vzhodu. izboljšali zveze, ojačili garni-zije, zgradili letališča — skratka: pripravili so se in s gotovo še pripravljajo na možnost oboroženega spopada z Japonsko.
Zadnje čase je izgledalo, kakor da so se razmere nekoliko izboljšale, ker že delj časa ni bilo slišati o nobenih hujših zapletljajih. Manj ši incidenti, ki so tam pogosti baje tudi zato, ker se na mandžurski strani nahaja mnogo belih Rusov, ki vidijo v oboroženem napadu na Rusijo možnost stretja sovjetskega režima in s tem možnost ureditve svojega položaja ali pa tudi uresničitve 9vojih idealov in svojih sanj, so se rešavali brez posebnega hrupa. Zato je sedaj vzbudil tem večjo pozornost Redanji težki incident, ki ni še v vsem pojasnjen. Ruske top »ičarke so z reke Amur začele baje brez povoda — tako zagotavljajo Japonci — streljati na neko taborišče mandžurskih in japonskih čet, lakar so Japonci usmerili svoje tO" Pove na ruske topničarke ter ono po topili, drugo močno, tretjo pa lažjo Poškodovali. Rusi zatrjujejo, s svoje strani, da so se stvari odigrale drugače; da bo Japonci kar meni l»ič tebi nič začeli streljati na ruske •ftdje.
Ruska vlada je protestirala v Toriju, japonska pa v Moskvi, vojake oblasti pa so brž začele zbirati «voje čete vzdolž ruso-mandžurske '"eje. Zbranih je sedaj baje, na o-beli straneh, skupno okrog pol mi* 'ijona oboroženih vojakov, ki čakajo samii na povelje, da se spopadejo. Vesti, ki prihajajo iz Tokija, Poročajo o izredno živahnem razpo-
loženju, ki vlada baje v japonskih vojaških krogih, pa zatrjujejo, da si cesar Hirohito na vso moč prizadeva, skupaj s svojimi svetovalci, da bi zadevo rešil še preden bi ge^ nerali mogli začeti obračunavanje na lastno pest ter sprožiti vojno, ki bi pomenila najbrž strašno borbo za premoč v vzhodni Aziji.
Toliko na ruski strani, kolikor na japonski, vlada seveda veliko je v četrtek vozarilo po Amurju, s vznemirjenje. Pet ruskih topničark topovi, usmerjenimi na japonske postojanke; Japonci pa so cevi svojih topov imeli usmerjenje na top-nič?arke. To razkazovanje moči seveda lahko dovede do zelo resnih dogodkov, če se slučajno sproži tu ali tam kak top.
Položaj more biti še bolj nevaren nego izgleda, na prvi pogled, če so utemeljena poročila raznih svetovalcev, ki razlagajo, da je disciplina v sovjetski vojski na Daljnem vzhodu znatno omajana, odkar je osrednja vlada dala usmrtiti Tuha-čevskega in več drugih višjih ofi-
DVAJSETLETNICA MAJNIŠKE DEKLARACIJE
Ljubljana, junija.
cirjev rdeče armade; da je v sibirski vojski mnogo nasprotnikov Stalinovega režima, ki najbrž želijo, da bi prišlo do vojne, ker upajo, da bi v takem slučaju padel tudi Stalin 1 s svojo sedanjo vlado in bi se tako notranji položaj v Rusiji spremenil.
Na drugi strani pa so tudi japonski vojaški krogi zelo bojevito razpoloženi in se ne razumejo preveč z vlado v Tokiju. Znano je, da so za časa mandžurske vojske postopali na lastno pest in mnogokrat celo proti volji tokijske vlade. Ta neubogljivost je Japonski prisvojila bogato mandžursko pokrajino in je vsekakor verjetno, da bi radi spet poskusili svojo srečo.
V Moskvi sta se sestala Litvinov in japonski poslanik. Kolikor je mogoče doslej razumeti, sta oba pokazala najboljšo voljo, da bi se sedanji težki incident uešil brez hujših zapletljajev, pa je zato upati, da se bo zadeva zaključila na miren način, če bodo diplomati bolj hiteli, nego generali.
Španija in evropske države
Ker sta Nemčija in Italija izjavili, da ne bosta več sodelovali pri mednarodnem nadzovanju španske obale, ki naj bi imel zagotoviti spoštovanje dogovora o nevmešavanju v španske zadeve, sta londonska in pariška vlada izdelali načrt, po katerem bi sami prevzeli izvrševanje te mednarodne kontrole v imenu londonskega odbora. Načrt pa je naletel na velik odpor pri Nemčiji in Italiji, ki pravita, da bi od njega imela koristi samo valencianiska vlada. Zato je verjetno, da bodo države odpovedale dogovor o nevmešavanju in kaj se bo potem zgodilo, sam Bog vedi. V naprej je mogoče sklepati le to, da bodo mnoge države tekmovale med seboj,
katera bo bolj pomagala enemu ali drugemu izmed vojskujočih se taborov na Španskem.
Tudi načrt za umaknitev tujih borcev iz Španije je splaval po vodi. Obe fašistični vladi, italijanska in nemška, nočeta o tem nič slišati. V glavnem glasilu fašistične stranke, v "Popolo d'Italia", je celo izšel članek, baje izpod peresa samega Mu&solinija, v katerem je rečeno, da morajo špansko državljansko vojno odločiti in zaključiti kanoni, ne pa diplomacija.
Vprašanje je le, ali ne bodo kanoni, če se bo pospešeno tuje vmešavanje v Španiji še povečalo, sprožili še kaj hujšega, nego je sedanja španska državljanska vojna.
Slovenija je na izredno slovesen način proslavila 20. obletnico zgodovinskega dne — obletnico maj-niške deklaracije, važnega mejnika v zgodovini boja slovenskega naroda za osvoboditev izpod tujega jarma. Ves arod je nanovo doumel veliko važnoset dogodkov, ki so se odigrali za časa svetovne vojne.
Po izbruhu klanja, ki se je kmalu raztegnilo po vsem svetu, je v Avstriji politično življenje popolnoma zamrlo ter spet oživelo pravzaprav šele po smrti cesarja Franca Jožefa, ki je preminul 21. novembra 1916. Teden dni po tem dogodku, ki je bil za notranje prilike v Avstriji važen, je dr. Korošec, ki je bil takrat predsednik Hr vatsko-slovenskega kluba, sklical vse slovenske in hrvat. poslance na sestanek, ki se je 'vršil v Gradcu, kjer se je položil temelj za tesnejše sodelovanje s češkimi poslanci v parlamentu za skupno akeijo, ki naj pospeši razvoj dogodkov, kateri so imeli prinesti zatiranim narodom avstrijske monarhije svobodo in neodvisnost. Dne 29. maja 1917, pred zopetno otvoritvijo parlamenta, so se slovenski in hrvatski poslanci združili v "Jugoslovanski klub", ki je štpl 33 članov, ter na predlog dr. Kreka sklenili, da bo njihov predsednik dr. Korošec pre-čital v poslanski zbornici posebno državnopravno deklaracijo, katere važnost in smelost moremo dobro razumeti le, če pomislimo, da je bi-
VZROKI FINANČNIH TEŽKOČ V FRANCIJI
Malo več kot eno leto je trajala Blumova vlada, ki je bila izvoljena od ljudske fronte, to je liberalcev, socialistov in komunistov. Pred tednom, kot smo poročali, pa je morala vsled finančne krize podati ostavko. Sestavila se je sicer takoj druga vlada, ki v bistvu ni v ničemer izpremenjena.
Naše čitatelje pa zanima predvsem, zakaj je morala kapitulirati ljudska vlada. To bomo v kratkih besedah obrazložili. Ko je ljudska fronta zmagala pri volitvah ter poslala na vlado svoje zastopnike, katerim j« načeloval socialist Blum, so takoj pričeli izvrševati program ki ao ga bili ljudstvu obljubili. Znižali so tedenski delovni urnik na 40 ur nacionalizirali so težko in vojno industrijo, itd. Francoskim kapitalistom seveda pa to ni bilo po volji, kajti vlada jim je s tem vse najbolj»
še špekulathivne načrte prekrižala. Vse kar prinaša največ dobička bi imela v rokah vlada in njim bi osta la samo manjša trgovina. Zato so sklenili, da oni vladi prekrižajo račune in če je le mogoče tudi strmoglavijo, kar ge jim je deloma tudi posrečilo. Najprej so ves denar potegnili iz Francoskih bank ter ga naložili v angleške in severnoameriške. Posledice so se zaradi tega takoj pokazale: padec franka. Tega pa je vlada hitro stabilizirala na precej nižji vrednosti, inančna kriza pa se je sedaj šele pričela ter zadobivala vedno ostrejše oblike. Vlada je bila tedaj prisiljena najeti velikanska posojila za kritje vseh domačih in tujih obveznosti. Obrnila se je v Anglijo in Združene države, kjer so imeli francoski kapitalisti shranjen denar in ga je takoj dobila. Vsak razsoden človek
pa bo razumel, da tako gospodarstvo ni dobro. Denar si je lahko izposoditi če ima kdo kredit, a ga je treba v določenem roku tudi vrniti z obrestmi vred, če ne sledi finančna kriza, za njo pomanjkanje in nezadovoljstvo med ljudstvom.In to so ravno hoteli francoski kapitalisti ter deloma tudi svoj namen dosegli.
Danes vse kapitalistično časopisje z veliko naslado kritizira bivšo Blumovo vlado. Francosko ljudstvo samo, ki si je največ od te vlade obetalo, je ostalo razočarano.
Kdor pa trezno presodi ves položaj, bo kmalu dobil jasno sliko, zakaj francoska ljudska vlada ni mogla povsem točno izvesti socialnega in gospodarskega načrta.
la Avstrija v vojni, da so militari-stični krogi imeli vso oblast v rokah in da so bile ječe polne "vele-izdajalcev" ter Nemcem politično sumljivih in politično nezanesljivih ljudi.
Na seji parlamenta, ki se je vršila 30. ni^ja 1917, je dr. Korošec prečital naslednjo izjavo:
"Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo temeljem narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje monarhij, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo pod žezlom habsburšiko-lorengke monarhije, ki bodi prosto vsakega narodnega go-spodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničitev te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile. S tem pridržkom se bodo podpisanci udeleževali del parlamenta."
Majniška deklaracija je postala izhodišče velikega narodnega gibanja, ki je doseglo svoj višek 23. in 24. marca 1918 v Ljubljani, ko so zastopnice slovenskega ženstva izročile predsedniku Jugoslovanskega kluba knjige z nad 200.000 podpisi za majniško deklaracijo, za katero se je bil torej s tem izrekel ves slo-vensi narod, izjavljajoč v njej, da hoče z brati Hrvati in Srbi ustanoviti državno zajednico. Razpad monarhije se je bližal bolj in bolj in Jugoslovanski klub, predvsem njegov predsednik dr. Korošec, so si prizadevali, da navežejo čim tesnejše stike med vsemi jugoslovanskimi brati in pripravijo naše ljudstvo na zgodovinske dogodke, ki so se bližali in končno tudi nastopili. Z enako vnemo kakor pred dvajse" timi leti, so slovenske žene pobrale podpise za majniško deklaracijo po vsej slovenski zemlji, se je letos raznesel in obnovil plamen novega narodnega navdušenja.
Veličastni kresovi so goreli po vsej slovenski zemlji. Po številu in veličastnosti kresov so tekmovale med seboj Gorenjska, Štajerska, Do-lienjska, Notranjska, Koroška in Prekmurje.
Tudi drugod, v Ptuju, v Kranju, v Novem me6tu, v vseh večjih in manjših mestih in trgih se je ljudstvo spominjalo obletnice dogodka, ki bo ostal trajno zapisan v zgodovini našega naroda.
Ko je vlada prišla do oblasti, bi lahko prisilila francoske bankirje, da pustijo denar doma, ali pa bi jih z denarjem vred pognala čez mejo. Tega pa vlada ni storila, ker je hotela ohraniti svobodna demokratična načela, zato so jo pa denarniki potresli. Vkljub padcu Blumove vlade francoski kapitalisti niso povsem dosegli svojega namena, temveč se bo proces pod novo vlado še nadaljeval. Sedanja vlada bo morala biti močna in delavna, kajti gotovo je, da se bodo skušali francoski magnatje organizirati in vzpostaviti fašistični sistem, ki jim edini za-jamči vse koristi. Do tega pa v Franciji najbrže ne bo prišlo, kajti narod je politično dovolj zrel, da bo znal braniti svojo svobodo. In tako se bo po vsej priliki socializacija v Franciji obnesla.
ZRAČNA ZVEZA MT?.n ITALIJO IN BUENOS AIRESOM
Med Italijo in Argentino bo meseca oktobra t. 1. otvorjena tedenska zračna zveza. Vozil bo hidroavión "Cant", ki je bil izdelan v tržaški ladjedelnici po načrtih in-ženerja Zapattija. Otvoril bo to zračno progo sa¡m zrakoplov^ki maršal Italo Balbo, sedanji guverner Libije.
NAŠI AMERIŠKI ROJAKI V DOMOVINI
Z orjaškim in najhitrejšim parni-kom "Normandie", je prispelo 6. januarja v Ljubljano 35 naših rojakov iz Sev. Amerike. Skupino je spremljal Leo Zakrajšek.
k
Stran 2
SLOVENSKI LIST
Núiu (štev) 26
Argentinske vesti
>—— ■ m m — >—■ — h ——ii ——m r—r nmr n~—mmnri —it~tt~ t—r r—i--m-i-m—n—i--1--1------------------ --------
POPIS POLJEDELSTVA IN ŽIVI NOREJE
Preteklo sredo s,» je izvršil na vsem ozemlju republike Argentine prvi popis poljedelstva in živinoreje. Sesemdeset tisoč uradnikov je na ta dan. ki ga je vlada proglasila za praznik, pobralo in pregledalo približno en milijon popisnih pol, v katerih so morali poljedelci navesti, koliko polja imajo obdelanega in s kakšnimi kulturami, koliko zemlje je neobdelane, kakšne vrste žita in drugih pridelkov pridobivajo itd., živinorejci pa so morali navesti vse podatke, nanašajoče se na živino, ki jo gojijo. Statistika, ki jo bodo oblasti sestavile na podlasri tega popisa, bo vsekakor zanimiva in čuditi se je samo, da .se tak popis ni izvršil že prej v deželi, ki je predvsem poljedelska in živinorejska.
VOLILNA KAMPANJA
Sedaj, ko so že vse večje stranke proglasile svoje kandidate za prihodnje predsedniške volitve, bo volilna kampanja, ki jo je prvi začel vodja radikalov, dr. Alvear, kmalu v polnem razmahu.
Koncordancia, ki je po budili notranjih sporih glede oseb. ki naj bi se določile za najvišji mesti v državi. irlede katerih je prepričana, da bosta ostali v rokah vladnega bloka, končno prišla do svojih kandidatov, je sklicala za torek (i. julija svoje somišljenike na veliko javno zborovanje, ki se bo vršilo v Luna Parku in kjer bo slovesno proglasila svojo "formulo", kakor jo tu imenujejo. Govorila bosta ob tej priliki seveda oba kandidata, dr. Ortiz in Castillo, ki basta obrazložila svoj program oziroma program vladnega bloka. Takoj nato pa bosta krenila na pot vanje po notrajno-sti republike, kjer si bosta na shodih prizadevala prepričati ljudi, naj pri prihodnjih volitvah podprejo concardancio. Na tem propagandnem popotvanju ju bodo spremljali razni vplivni politiki iz vrst konservativne stranke in radikalnih an-tipersonalistov.
Dr. Alvear, kandidat radikalov,
kateremu se je bolj mudilo, je svoje prvo potovanje že zaključil ter se vrnil pretekle dni v Buenos Aires.
Gibati se začneta tudi .socialistična kandidata dr. Nicolás Repetto in Arturo Orgaz, ki se jutri, v nedeljo. odpeljeta v Santiago del Esteró, nato pa še v Tucumán. Córdo-bo, San Juan in Mendozo. Seveda je to popotvanje bolj strankarsko-propagaudnega nego volilno-propa-gandnega značaja, ker navedena kandidata pač niti v sanjali ne moreta upati na izvolitev. Socialisti so bili doslej samo v glavnem mestu republike precej močni in večje skupine svojih pristašev so imeli po nekaterih večjih centrih v notranjosti. a njihova moč je znatno opešala, odkar so se radikali spet začeli udejstvovati v notranji politiki in odkar se je socialistična stranka razcepila v dva tabora radi hudih notranjih sporov.
ZIMA JE PRIKIMALA
Po vlažnih in za zimski čas preveč toplih dneh je prejšnjo soboto končno prikimala oziroma pripiha- ! la zima v obliki mrzlih južnih vet- j ! rov. Toplomer je v glavnem mestu j v jutranjih urah zlezel celo za ne i koliko desetink stopinje pod ničlo. : Y nedeljo .se je vreme kisalo, pa so pozneje južni vetrovi spet močneje 1 pritisnili in traja lepo in mrzlo vreme že nekaj dni. Za prihodnji teden pa je pričakovati spet zviša-i nje temerature, ker se prično na ! šolah zimske počitnice. Ta trditev izgleda smešna, a se oslanja na dosedanja izkustva. Ker buenosaireš-i ke šole nimajo kurilnih naprav, do-ločijo šolske oblasti vsako leto po-i r-itnice za tisti čas, ko bi vreme moralo biti najbolj mrzlo; doslej pa se je vselej zgodilo, da je baš za časa počitnic mraz prenehal in pritisnil potem z večjo vnemo prav tedaj, ko so otroci morali spet v šolo...
OTVORITEV NOVE AVENIDE
V petek 0. julija, ki je^državni 1 praznik, bodo slavnostno otvorili del nove avenide Juan B. Justo, ki
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOEOCENX' Najbolj« in najtrajnejši spomin ,lo lepa in dobro izdelana povečana slika, Vi Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z oziroii na številno slovensko k líjentelo.
Poštne slike od $ B.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai dan od osmih zvečer, tudi oh sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
Ako hočete bid zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GO DEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, zdravljenje PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- Piti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE ST O VENSKO
calle r aballo 1542
gre od Sta. Fe do ulice Xazca in je dolga petdeset kvader. Avenido bo- j do pozneje podaljšali do široke ceste General Paz, ki bo obkrožala Buenos Aires.
KRIŽARKA TUCUMAN SE JE VRNILA
Argentinska križarka "Tucumán", katero je bila vlada poslal v španske vode v nalogo, da pomaga iz ogroženih krajev evakuirati argentinske državljane, prebivajoče v Španiji, pa so zato o njej listi mnogo pisali, se je v torek po sedemmesečni odsotnosti spet vrnila v Buenos Aires. V Španiji je pomagala spravljati na varno tudi ljudi drugih narodnosti, skupno čez 1.500 oseb. Ladjo oziroma njeno posadko je v pristanišču pozdravila ogromna množica ljudi.
PETROLEJ V CATAMARKI
V okraju Pomán, pokrajina Ca-tamarca, so izsledili najdišča pe-trileja. pa so krajevne oblasti zaprosile centralno vlado, naj pošlje tja izvedence, ki bodo začeli vrtati zemljo, da ugotove, aH sta količina in kakovost petroleja takšni, da bi se izplačalo izkoriščati ta nova najdišča.
ŽIVILA ZA REVEŽE
Kakor dela že nekaj let. bo tvrd-ka Harrods Ltda. tudi letos, na d:m H. julija, razdeljevala živež revežem, in sicer od D.30 dalje, v nI. Florida 877.
RAZPRODAJA NAFTE V BUENOS AIRESU
Kakor znano, je občina pred nedavnim sklenila z državno petrolej-sko upravo "Yacimientos Petrolíferos Siscales" posebno pogodbo, s ka tero je tej upravi podeljevala monopol za razprodajanje nafte v glavnem mestu republike; nobeni drugi petrolejski družbi ni bilo po tem govoru več dovoljeno razpeča-vati bencin-v Buenos Airesu. Seveda so zasebne družbe lnulo protestirale, ker je pač Buenos Aires največji trg v Argentini, kar se nafte tiče. Ker protesti niso nič pomagali, so zasebne družbe segle po drugih sredstvih: tako so na pr. ustavile razprodajanje nafte v notranjosti republike, kjer YPF. ni imela zalog, pa so lastniki avtomobilov prišli i\idi tega v hude škripce. Družbe pa so tudi na druge načine delale, da bi dosegle razveljavije-nje dogovora, katerega namen je bil sicer ščtiti domačo industrijo, a je podelitev takšnega monopola vendarle bila v nasprotju z načelom svobodnega trgovanja v notranjosti države.
V četrtek je mestni načelnik začasno. t. j. do končne odločitve, ki jo mora izreči občinsnki svet, raz vejavil pogodbo z YPF.
MATI IN SIN POD VLAKOM
(■rozno dejanje je izvršila v obupu zaradi bede, v kateri je živela, 34-letna nezakonska mati Maria Maionei; v pondeljek zjutraj je na postaji Rivadavia čakala ob progi na vlak argentinske centralne železnice. Ko je vlak pridrvel, je pahnila pred lokomotivo najprej svojega 8'letnega nezakonskega sinčka Manuela, nato se je pa še sama vrgla na tračnice. Vlak je mater in sina hudo razmesaril; mati je bila takoj mrtva, sina pa, ki je se dihal, so brž prepeljali v bolnišnico Piro-vano, kjer so si pa zdravniki zaman prizadevali, da bi mu rešili življenje; kmalu je tudi on izdihnil.
DRZEN NAPAD NA PROMETNI ULICI
Ihizprodajalec časopisov Emilio Antonio Viola, star 51 let in stanu-poč v ul. Cirrientes 2132, je v torek zjutraj, kakor po navadi, oddal kolporterjem — on namreč raz-pridaja samo na debelo — liste in revije, nabral precej denarja ter krenil proti svoji pisarni na ul. De-IVnsa 168. Opazil je, da mu sledijo trije sumljivi tički ter je radi tega pohitel. Dva izmed sumljivih zasledovalcev sta stekla za njim po stopnicah, ko se j,, že nahajal v hiši, ter ga dohitela. Viola,, ki ni mogel .imeti nobenega dvoma več glede namenov članov nepričakovane in gotovo tudi ne zaželjene družbe, pa je zavpil na pomoč. Eden izmed neznancev ga je tedaj usekal s pendre" kom po glavi, da se je Viola napol onesvestil. Njegov klic pa je bil le slišal Eugenio Gentile, ki je brž prihi-tel iz pisarne, da vidi. kaj je. Ta njegov korak ga je stal življenje. Eden izmed roparjev je sprožil strel, ki je Gentileja zadel v prsi tako, da je bil takoj mrtev. V hiši je nastala brž velika zmeda, ki so jo tolovaji uporabili za to, da so izginili na ulico ter izgubili med množico. Do denarja niso prišli, ven dar pa je njihovo zločinsko dejanje zahtevalo življenje nedolžnega človeka.
PROMETNA NESREČA
V torek zjutraj sta na ulici Posada* v Martinezu trčila dva kami-jona s tako silo. da je bi! 22-letni Silvester Rodríguez takoj mrtev, šest drugih oseb, ki so se nahajale na obeh vozilih, pa je bilo lažje in težje ranjenih. Šoferja obeh kami-jonov je policija aretirala.
PREKMURSKA PRILOGA
Kakor čujemo iz krogov naših prekmurskih rojakov, je priloga Slovenskega lista, posvečena Slovenski Krajini, pomenila zanje veliko in prijetno presenečenje. Veseli nas, da'smo jim ustregli, prosimo jih pa, da se tudi oni oklenejo Slovenskega lista, saj so tudi oni sinovi slovenskega naroda in potrebno je, da spredemo boljše medsebojne veze, nego smo jih imeli doslej.
Prav nič bi ne škodilo, marveč bi bilo prav in lepo, če bi v Slovenskem listu bil tudi stalen prekmurski kotiček, za kar bomo radi po-skrebeli, če bomo videli, da je med našimi prekmurskimi brati dovolj zanimanja za glasilo slovenskih izseljencev v Južni Ameriki.
TRUPLO SREDI CESTE
V	sredo zjutraj so našli ljudje na križišču ulic Avellaneda in Ducassej v San Martinu pri Córdobi, truplo človeka, ki je imel glavo vso razbito. Dognali so, da se imenuje Rafael Menta, da mu je bilo 36 let in da .je bil dnimav po poklicu. Neznani ljudje so ga ubili; najbrž iz maščevanja.
PROSLAVA VIDOVEGA DNE
V	soboto, 26. junija, sta priredila Sokol T. in Sokol Dock SucPBo-ca, ,s sodelovanjem Ruskega in ("'eš" koslovaškega Sokola, Vidovdansko akademijo. Spored je obsegal mnogo točk in je bil zadovoljivo izveden. Občinstvu so prav posebno u-g.ijale razne vaje, proste in na orodju, nastop Ruskega Sokola in petje kvarteta "Jadran". Seveda bi bil spored še mnogo bolj zadovoljil udeležence, ko bi odmori med posameznimi točkami bili krajši. Ni kakor pa ni bila hvale vredna godba. ki je posebno argentinsko in jugoslovansko himno tako 'svirala", kakor ne bi smelo biti dovoljeno. Pozabiti ne smemo omeniti, da je nastopil na prireditvi tudi naš znani violinist g- Spiller. ki je z velikim občutkom in dovršeno tehniko izvajal nekoliko jugoslovanskih narodnih pesmi, spremljan z veliko preciznostjo na glasovirju.
Prireditev je posetil tudi g. poslanik dr. Izidor Cankar z gospo soprogo.
POSLANIK DR. CANKAR SE JE
VRNIL IZ MONTEVIDEA
V	soboto zjutraj se je vrnil iz Montevidea v Buenos Aires naš tukajšnji poslanik g. dr. Izidor Cankar. Kakor znano, je bil dr. Cankar odpotoval v glavno mesto sosedne republike z namenom, da izroči tam svoja akreditivna pisma predsedniku urugvajske republike
Prvi ste vi!
V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni.
TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE
ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST kli-jentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite
NOBEDEN BOLJŠI kot
SLOVENSKI ODDELEK na
BANCO HOLANDÉS UNIDO
SOCURSAL BUENOS AIRES
Centrala: BME. MITRE 234
Podružnica : CORRIENTES 1800
DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestan

Num. (štev.) 2(>
SLOVENSKI LIST
Stran 3
Vestí iz organizacij
Ob ©srni obletnici
Petnajstega junija je za vse člane in članice SPD. I. spominski (lan. Na ta dan je biló namreč ustanov 1 jen Slovensko prosvetno društvo, ki bo jutri praznovalo svojo osmo obletnico.
Nfeem bil prisoten ustanovitvi društva. ker sem .se slučajno nahajal ravno tukaj' kot sedaj. Vendar šem paziio sledil razvoju tega društva, ki je obetalo lepili uspehov.
Trud ni bil zastonj. Pridobili so si lastno glasilo in s tem je imela organizacija v svojih rokah najboljše orožje, da je pripomoglo socialnemu in kulturnemu razmahu naše naselbine.
'A nesebično in hvalevredno požrtvovalnostjo vseh članov in članic, je li.st v doglednem času pridobil mnogo novih naročnikov in čitate-ijev.
.•a /. največjem veseljem vse te žrtve doprinese. Edino zadoščenje jim je, da je program dobro podan 1 in da so obskovalci zadovoljni. Ne delajo za.se, marveč se žrtvujejo za prestiž društva — za slovensko kolonijo.
Če bi naši izseljenci vedeli, s kakšno ljubeznijo in žrtvami pripravljajo kulturno prieditev člani in članice, bi vsakokrat napolnili dvorano.
Prireditve SPI). 1. pa so bile
Ko .sem potem po poldrujrem letu tudi jaz prišel v Buenos Aires in postal član, sem imel tekočo številko 247, kar je pomenilo, da je bilo med našimi i-ojaki in rojakinjami veliko zanimanje za društvo.
Aalibog je potem prišlo do brez-potrebnega nasprotstva; razkol, obsedno stanje in kriza. Vrste članov so se pričele redčiti in so ostali samo še preizkušeni člani in članice, ki se niso bali truda in žrtev, da so vzdržali in dvignili prestiž svoje organizacije.
Obenem je pa tudi društvo od prireditve do prireditve napredova" lo na pevskem in dramatinem polju. Saj ga ni boljšega zbora od Prosvetnega in tudi dramatični odsek ni najzadnji.
Kdor pozna obsežno mesto Buenos Aires, kjer so povsod raztreseni naši člani zaposleni v raznih poklicih ali službah, si lahko misli, koliko žrtev je treba; koliko ur prikrajšati na spanju, trpeti vročine in mraza in koliko izdatkov za poti. Tn vendar vsak član ali člani"
\ kljub raznim zaprekam vedno primeroma dobro obiskovane.
Bili so Časi, ko je društvo za svoje geslo "V slogi je moč" moralo zastaviti vse svoje moči in vplivj NI šlo in še danes ne gre nekaterim) v glavo, da je strankarstvo med delavstvom škodljivo. Slovenci pa smo zelo podvrženi neslogi in smo vsled tega zelo mnogo izgubili, bo-; disi v narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru.
V tem pogledu je SPD. I. doseglo uspeh. Takoj je pristalo na
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko
se je cena znatno zniSala.
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO.
ŠTEVILNO URADNISTVO VASE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodet« pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi.
Obiščite nas in prepričali se boste!
Uradne nre: ob delavnikih od 8 1|2 zjntraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 lf2.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L
General Cesar Diaz 1657
Buenos Aires
VABI
Na veliko jubilejno prireditev, katero priredi s sodelvoanjem "Gospodarskega Podpornega Društva Slov. (iz Ville Devoto) in Društva "Tabor"
V PROSLAVO
OSME OBLETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA
V dvorani XX Settembre Alsina 2832
(Dve kvadri od Plaza Once)
V nedeljo dne 4. JULIJA ob 4 uri popoldne.
VSiPORED
) Nagovor.
2)	Valček (Pleše Irena Vidmarjema, od Tabora)
3)	V. Vodopivec: Izgubljeni cvet (Mes zbor)
4)	Venček narodnih (Moški zbor "Tabora")
5)	Adamič: Triglav (Moški zbor G.P.D.S.)
6)	Hajdrih: Sirota (Moški zbor, alt solo)
7)	F. Ferjančič: Pastir (Moški zbor G.P.D.S.)
8)	Savinjski: Pozdrav vipavski (Meš. zbor „ )'
9)	Sach: Domovini (Moški zbor)
10)	A. Wiliams: El Capricho (Izvaja na klavir Marica Mavčeva od Tabora)
11)	"Solospev" (Poje bariton Slavko Furlan spremlja ga na klavirju Profesor R. Kubik)
12)	Ljudska igra:	*
"MLADI GOZDAR"
OSEBE :
Nadgozdar ...................... Stane Rijavec
'Mladi gozdar ....................... Jan Kacin
Nadgozdarjeva žena ................ Zofija Sulii
Tome Sever ....................... Joško živec
Oče župan ......................... Franc CigoJ
županova žena ..................... Ivanka Loj k
Joško, njih sin ..................... Rado Ličen
Milka, njih hči...................Jelka špacapam
Kozmek, vaški berač . .............. Prane Trebše
Špela, vaška beračica .............. Marija Zlobec
župnik .......................... j. Braijčev
Tine Podlesek ................... Milko Rogelja
Marjeta. Tin. mati.....................Marija N[
štrena, stara žena ........................a R.
Gostilničar .......................... Albin fcog.
Telma, ciganka ..................... Rezka Spac.
Crnooka, ciganka....................Irena Jekš*
Prvi orožnik .................... Stanko Lisjak
Drugi orožnik .................... Benko Viktor
Krt, vaški grobar ...................Mirko Koron
Jež, njegov pomočnik ..................... j. g
Med odmorom in pri plesu igra Slovenski orkester
Vse rojake in rojakinje vljudno vabi
O D B o m
združitev listov, kakor hitro je uvidelo, da je iskrenost zajamčena, da se bo zamoglo delati za skupni blagor Slovencev doma in v tujini. In kar se društva tiče, je bilo SPD. T. vedno na stališču, da je vsako nasprotovanje nepotrebno. Če že ne moremo biti vsi v enem društvu, vsaj rie nasprotujmo si. Da SPD. I. noče nasprotovati drugemu društvu, je dejansko dokazalo predkrat" kim, ko je lastno prireditev odneslo v prid drugemu bratskemu društvu.
Kakor hitro je SPD. I. videlo, da bo slovenska šola res izseljenska šola, jo je takoj brez obotavljanja podprlo. Sploh je naše delovanje vedno lojalno in odkritosrčno in ni društvo nikoli nikomur kratilo zasebnega prepričanja.
Ob vstopu v deveto leto Slov. prosvetno društvo I. kličem vsem tovarišem in tovarišicam SPD. I., da greste neustrašeno naprej. Vaš trud bo prej ali slej kronan z uspehom koristi za celo našo naselbino. Edino kar še želim je, da napnemo le še bolj svoje moči in da društvo ne le kulturno temveč tudi gospodarsko dvignemo, da bomo svojo deseto obletnico praznovali v svojem lastnem domu. To je moja naj-iskrenejša želja in gotovo tudi želja vas vseh.
Zelo mi je težko, da ne bom mogel biti jutri prisoten na naši proslavi, ker me je usoda, morda le začasno, potegnila 600 km. od vas.
Vsem tistim pa, ki še vedno sto-
jite ob strani in gledate kot da bi se vas ne tikalo to naše prizadevanje, kličem, pristopite zraven, čimveč na« bo, temprej bomo dosegli uspeh. Vsak pošten izseljenec, brez ozira njegovega, zasebnega političnega ali verskega prepričanja ima prost vstop v našo organizacijo. Načelna smer Slovenskega lista in SPD. I. je vsem znana in to je dovolj, da se lahko vsi delavci strnemo v skupne vrste, ker le tedaj bomo kaj pozitvnega dosegli.
Jutri 4. julija pa ne pozabite priti na osmo obletnico Slovenskega prosvetnega društva. . .Mackenna, 29 julija 1937.
Mirko Peljhan
LEPA PRILOŽNOST
Vsem, katerim je potekla naročij nina in bi jo radi poravnali, se bo nudila jutri na prireditvi Slovenskega prosvetnega društva, lepa prilika, da to zadevo urede. Naročnino lahko poravnate kar pri bla gajni ali pa osebno pri uredniku.
DRUŠTVO "TABOR"
Odbor društva "Tabor" prosi vse rojakinje in rojake, ki so si v društveni knjižnici izposodili knjige, da jili blagovole čimpreje vrniti, da se zamore njižnico urediti.
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
Mešani zbor S.P.D. I.
Stran 4
SLOVENSKI LIST
Núm (Štev) 26
Slovenci doma in po svetu
GRADNJA VELIKEGA KANALA V TRŽAŠKEM ZALIVU
Tržič, maja 1937. — Blizu Tržiča gradijo z veliko naglico kanal, ki bo segal do takozvanega Jameljskega jezera, t.j. močvirnatega kota pri Mosčenicah. Kanal je zgrajen po strugi majhne rečice in je do .sedaj zgotovljen že do železniške proge, oz. železniškgea viadukta, ki pelje preko tega močvirja. Strugo rečice so znatno razširili in poglobili, tako da bodo mogle pluti po kanalu najteže ladje. Kanal bo .segal precej globoko do naravnega zatočišča in kotline zavarovane od vseh strani od gričev. Tu se bo razširili v manj še jezero. Naravna zaslomba, ki jo bodo delali hribi, bo varovala ladje pred vremenskimi neprilikami, posebno pa tudi pred nepoklicanimi očmi. Zakaj bo služila ta gradnja, se do sedaj bolj ugiba. Eni so mnenja, da bo kanal služil za prezimovališče in pristajanje ladij, ki bodo ostale dalj časa na mestu. Sladkovodnih kanalov in prezimovališč se poslužujejo zlasti vsled tega, ker se v sladkih vodah ladje, ki ne obratujejo, tako hitro ne pokvarijo in se na njih ne naberejo razne morske naslage, predvsem školjke. V ta namen pa so do sedaj uporabljali in še vedno uporabljajo strugo Soče in Timava. v katere so tudi domači ribiči čez zimo spravljali svoje ladje in čolne. Ti strugi sta popolnoma zadostovali in bi tudi še daljev ker nudita obe dovolj naravnih pogojev v to svrho. Zato je ba bolj verejetno drugo mnenje, da bo kanal služil za pristajanje in počivanje, ter morda tudi kot baza za vojne ladje. Potrjuje se zlasti to s tem, ker so iskali v ta namen svet, ki bo dovolj zavarovan in skrit. Teh dveh pogojev pa zlasti Soča, ki je «a preveč odprtem in pa Timava. ne moreta nuditi. Domneva se pa tudi vsled tega, ker grade zelo
IZKUŠENA BABICA
ANA CHRPOVA
Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno
prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621
17. T. 38 Mayo 8182
PRVA SLOVESKA KROJAČNICA
LEOPOLD USA J
Ob svoji deseci ooi-tnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi,
GARMENDIA 4947 — Bs. A;res
precizno in močno in predvsem zelo tiho in brez pompa. Ni bilo nika-kih otvoritvenih niti drugih svečanosti, ki so sicer v fašistični Italiji ob vsaki prliki v navadi.
OGENJ POVZROČIL ZADNJE ČASE VELIKO ŠKODE
Gorica, maja 1937. — Zadnje čase je ogenj povzročil veliko škode po naših vaseh. V Ustju pri Vipavi se je pojavil požar in uničil hišo Janeza Ščeka. Močan veter je ogenj razširil tudi na poslopje posestnika Ant. Fabriča in Edv. Mercine in je zlasti na gospodarskih poslopjih obeh posestnikov naredil veliko ško de. Gasilci, ki so z vso pozornostjo skušali omejiti in pogasiti ogenj so imeli le malo uspeha, kajti veter je pospešil hitro razširjanje ognja in onemogočal gašenje. Škode je precej in je lé majhen del krit z za varovalnino. Kako je ogenj nastal ni znano.
Xa Otlici nad Ajdovščino je du ševno bolan posetnik Anton Vidmar sam zakuril požar na ta način, da je vtaknil v stelnjak šop goreče slame, škoda je občutna zlasti, ker je zgorelo precej poljskih pridel kov.
V Tevčah pri Rihenberku je o-genj uničil gospodarsko poslopje Francu Samcu. Poleg gospodarskega poslopja so uničeni tudi poljedelski stroji in razne priprave. Škoda znaša okrog 12.000 lir in je deloma krita z zavarovalnino.
OBČINSKE DOKLADE NA ŽIVINO ZA LETO 1937
so bile za razne predele v Julijski Krajini določene. Kot podlaga za določitev davka služi cenilna vrednost živine, ki jo določijo oblasti. Tako je določeno za luksuzne konje maksimalna cena 3.500 lir, za delavne konje 2.100, za bikf 1.200— 1.450, za vole. 1.100 do 1.200, za krave 800 do 980, za teličke 750— (¡80, za ovce 50 lir itd.
V BOVCU SO OBLASTI PREPOVEDALE PETI V CERKVI SLOV. PESMI
Bovec, maja 1937. —V Bovcu so oblasti prepovedale peti v cerkvi slovenske pesmi. Na veliki petek, ko je bil podpisan pakt prijateljstva med Jugoslavijo in Ttalijo so fašisti razgnali cerkvene pevce, ker so peli slovenske pesmi. Od takrat je petje v bovški cerkvi utihnilo. Zaradi tega postopanja oblasti in prepovedi slovenskega petja v cerkvi so bili domačini zelo razburjeni. A upali so, da bodo oblasti do volile vsaj na dan Kristusovega vstajenja peti slovensko. Toda niti
to jim ni bilo dovoljeno!, Velikonočna procesija se je vila tako otož no in tiho, verniki so hodili s sklo njenimi glavami tako, da bi človek lahko misli, da gredo na morišče, ne pa da proslavljajo Kristovo vsta jenje.
V	"Istri" so bile zadnje čase pri-občene neke časopisne vesti, v katerih tolažijo našo nestrpnost, češ da se razmere na Primorskem počasi zboljšujejo in obljubljajo zna t ne spremembe v našo korist. Vendar se tega nikoder ne zasledi in moramo na žalost potrditi, da je to samo tolažba.
UČITELJ S ŠENTVIŠKE GORE POBEGNIL
Tolmin, maja 1937. — S šentviške gore poročajo, da je tamkajšnji učitelj, ki je bil pred kratkim imenovan čez noč izginil ter odšel brez sledu. Ljudska govorica pravi, da je pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. Vzrok tega pobega ni znan. Doma je bil nekje iz južne Italije. Pravijo celo, da so imeli nekateri domačini neprijetnosti zaradi učitelje vega bega, vendar nam podrobnosti niso znane.
RAZSTAVA AKAD SLIKARJA SIRKA ALBERTA V MARIBORU
V	.Mariboru je bila dne 16. maja t.l. otvorejna razstava našega rojaka akademskega slikarja Alberta Sirka.
Naš priznani umetnik je pod okriljem Jadranske straže razstavil okrog 40 del v olju in akvarelu. Otvoritvi razstave je prisostvovalo mnogo mariborskih odličnikov. V imenu umetniškega kluba v Mariboru je prikazal razvoj našega slikarja — .slikarja morja — naš rojak Radivoj Reliar, urednik mariborske ga Večernika.
Razstava .sama je vzbudila v Mariboru veliko zanimanje in slikar žanje splošno priznanje. Zlasti so občudovana njegova dela, ki predstavljajo morje, in potrjujejo, da je Sirk sin našega Jadrana. Mnogo motivov ima tudi z našega juga, med katerimi je nekaj dovršenih umetnin. Posebno lepi, slikoviti, polni življenja in svežosti so nekateri njegovi akvareli; dve pokrajin ski sliki v olju z motivi iz Slovenskih goric sta posebno dovršeni in žanjeta priznanje vseli kritikov. — Razstava ostane odprta do konca tekočega meseca in jo zlasti toplo priporočamo vsem našim rojakom.
Slikarju Sirku želimo ob tej njegovi samostojni razstavi kar največ I uspeha in še obilo plodonosnega de la.
KAREL SIRK NA KONFINACIJI
Višnjevka v Brdih, maja 1937. — 27. aprila je kvesutra aretirala se dem poštenih domačino v iz »te vasi, in sicer Antona Sirka, po domače Blaževega, uglednega gospodarja in hišnega očeta, ter štiri njegove si nove, poleg tega še njihovega hlap ca in zeta Jožefa Sirka (Kristanči čevega). Povod za aretacijo je dal neki Sirk iz iste vasi, ki se je pred kratkim vrnil iz Abesinije. Omenjeni so pred kratkim pričali pred sodiščem proti njemu kot pretepaču. Radi tega se je hotel nad njimi maščevati in jih je ovadil karabi-njerjem, češ da so mu strgali spominski znak na abesinski vojni pohod. Aretiranci so še vedno v za poru. Domačini se bojijo, da jih nebi konfinirali.
•
Kakor smo doznali iz najboljšeg vira, niso bili vsi aretiranci obsojeni na konfinacijo, temveč samo sin Karel Sirk in sicer za clobo enega leta. Njegov oče Anton Sirk je bil samo posvarjen, ostali štirje pa so bili oproščeni.
NADALJNA POITALIJANČEVA-NJA SLOVANSKIH PRIIMKOV
Uradni list Kraljevine Italije "Gazzetta ufficiale" je objavil v številki 118 od 22 maja tega leta zopet celo vrsto dekretov o izpre-membi slovanskih priimkov in sicer takrat 45 dekretov, s katerimi je tržaški prefekt poitalijančil slovan ski priimek 119 osebam.
IVO DIDIČ NA SVOBODI
Trst, junija 1937. — Znani hotelier iz Idrije Ivo Didič je šele se daj, to je dva meseca po podpisu beograjskega prijateljskega paktu bil izpuščen iz konfinacije.
TATOVI V ŠEMPAŠKI CERKVI
Prejšnji mesec sta vdrla v šempaš ko cerkev dva zlikovca ter odnesla kelih in monštranco. Ko sta v Gorici v neki zlatarni hotela prodati posamezne dele, ju jo policija are tirala. Doma sta blizu Grgarij.
OBČUTNE GLOBE ZA TIHOTAPSTVO
Gorica, maja 1937. — Oblasti sku šajo popolnoma zatreti tihotapljenje raznega blaga in živine iz Jugosla-1 vije v Italijo in vsakogar, ki ga pri j tem poslu zalotijo, občutno kaznu j jejo. Zlasti visoke denarne globe, nalagajo za tihotapljenje konj in goveje živine, ki gredo včasih v ne-zmogljive vsote za našega kmeta. To dokazuje slučaj Janeza Jesenka iz Lanišč, ki je bil za vtihotapljeiije
Velika moderna krojačnica
♦ HERMINIO BIDINOST
Exhortador de el Jokev
Če hočeš biti brezhibno in el3gantno oblečen, prepričaj i
se sam.
AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Aire's
Ruska klinika za vse bolezni
Za veuerlčne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splo&no slabost riizpoInKU klinika h posebnim kon zultorijem, kateri Ne nahaja pod vodstvom poznanega speelalista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUlIUtE.n. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike .specialiste za bolezni na pljučuh, obl. stili Jettnh, žaluftlcki, žičevju itd. Zn bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moSke) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali lionorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
S UI P A C H A 28
LADIJSKE VOZNE LISTKE
za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni.
Kabino
za gotovimo vsakemu potniku brezplačno.
Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah
caTcentral europea
469 SAN MARTIN 469
par volov iz Jugoslavije v Italijo obsojen na 4.000 lir globe in 2 meseca zapora. Na plačilo globe 1.200 lir pa je bila obsojena Julija Krva-nje, doma v bližini Sv. Lucije ob Soči, obdolžena, da je tihotapila to bak iz Jugoslavije.
ITALIJANSKE OBLASTI SO MED IZLETNIKI V POSTOJNSKO JA MO IZVRŠILE ENO ARETACIJO
Rakek, maja 1937. — Kot so se razširile govorice, so na binkoštno nedeljo italijanske oblasti aretirale izletnika, ki se je udeleži! skupnega izleta v postojnsko jamo. Baje je to neki Smerdu. rojen v Postojni in bivajoč v Ljubljani. Točnejši podatki in podrobnosti nam niso še znane. Ob tej priliki bi samo opozorili naše rojake; da pazijo in naj se ne hodijo brez potrebe izpostav ljati nevarnostim. Slovenske dežela je vendar tako bogata prirodnih krasot, da si lahko vsako nedeljo izbere še bolj navdušen izletnik nov izlet, ki ga ne bo stal veliko in mu ne bo prizadejal nobenih zlih posledic.
BESEDE POSLANCA GIUNTE
Na seji italijanske zbornice 12. maja je oglasil k besedi k vprašanju italijanske zunanje politike tudi poslanec Francesco Giunta. Re kel je med drugim:
"Beograjski dogovor je rezultat cesarske moči Italije... Mi pravimo Jugoslaviji, da je nespametno dopuščati, da nas delita Jadran ali veriga Julijskih Alp. Danes, ko je dogovor sklenjen, moram Izjaviti, da, bodo fašisti ob meji do pičiee izpolnili duh dogovora."
Radovedni smo. kako se bo ta obljuba izpolnjevala v praksi. Tem bolj radovedni smo na to, ker je te besede izrekel ustanovitelj in bivši vodja fašističnega gibanja v Julijski Krajini, požigalec Narodnega doma v Trstu, in voditelj raznih kazenskih pohodov proti Slovanom na
' Primorskem. !
Num. (Stev.) 26
SLOVENSKI LIST
Stran 5
UMRLI ROJAKI
Umrl je v Sremski Mitrovici v najboljših letih graditelj, uradnik tamošnje vodne zadruge Stanko Ma rušič, rojen v Gorici, sin pokojnega poslovodje. "Narodne tiskarne" Marušiča v Gorici.
Po vojni ie končal obrtno šolo v Ljubljani, ter bil več let zaposlen v . Zagrebu pri stavbenih podjetjih,
zadnja leta pa v Sremski Mitrovici. *
Umrl je v Dolenjih Skopicah pri 'Cerkljah ob Krki dne 12. V t.l. 84 letni Šinigoj Jernej iz Doruber ga pri Gorici. Bil je zaveden in spoštovan gospodar, ki je radi svojega jugoslovanskega prepričanja prišel po več mesečni ječi na lju bljanskem gradu in v Gracu leta 1915 pred vojno sodišče v Trstu obtožen veleizda.je. Z njim je sedel •pred vojnim sodiščem tudi Požar Anton iz Trsta, sedaj trgovec v Ru šah pri Mariboru, ki je bil obsojen na 12 let ječe, po par letih pa po-miloščen. Pokojni Šinigoj Jernej je ■zapustil 4 sinove, od katerih je sin Josip trgovec v Mariboru ter dve hčeri.
•
V Ljubljani pa je umrla 24. pr. m. Ivana Kogej vdova po idrijskem rudarju in mati pevke ljubljanske ■opere ge. Mile Kogej; pokopali so jo 26. t.m. na ljubljanskem mestnem pokopališču. Vsem prizadetim naše iskreno sožalje!
BRATOVSKE SKLADNICE SO REŠENE
Sedanji režim je doprinesel že več socialnih uredb, a med najvažnejše se šteje ta, da je sedanja vlada
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo.
ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden 338» Buenos Aires
rešila naše bratovske skladnice po loma. Tako so sedaj rešeni propada visoki milijoni prihrankov pred vsem naših slovenskih rudarjev.
STANJE NAŠEGA KMETA
Naše izseljence gotovo zanima, kako je doma s kmetom, kako z de lavcem. kratko povedano, po pri merjavi obeh. je kmet danes dosti na slabšem. Delaven se nudi social no zavarovanje, skrb za slučaj bolezni, nudi se mu oddih in zabava po delovni uri, nudi Se mu prilika, da si poišče še kakšen zaslužek. Vsega tega kmet ne uživa. Evo dokazov v posledicah: Zdravstveni pregledi po ljudskih šolah so ugotovili. da so kmečki otroci najslabše rejeni in da so tudi duhovno naj bolj zanemarjeni. To je gotovo žalostno dejstvo, če pomislimo, da je nekoč zdravi vir inteligence prihajal le s kmetov. Ni čuda. saj danes naš kmet nima denarja za sol, kaj še za obleko ali da bi študiral sina. Njegovi pridelki nimajo nobene ce ne. On pa mora plačevati povsod polne 'Cene. ker zanj ni nobenih znižanj. Edino olajšanje je bilo zni žanje kmečkih dolgov. A slovenske ga kmeta bi rešili le, če bi mu za par let odpisali vse davke.
NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS SPLOŠNO VELJAVEN IN OBVEZEN
Kraljeva banska uprava dravske banovine z banom dr. Natlačenom na čelu je 28. januarja t.l. izdala odlok, da se po vseh šolah v drav ski banovini uvede s šolskim letom 1937 38. Breznik — Ramovšev pra vopis. Novi pravopis bo prevzel tu di dr. Anton Breznik v 5 izdaji svoje slovenske slovnice, uveljavili pa ga bodo tudi sestavljalci «loven škili čitank za nižje razrede sred njih šol. Banska uprava je okrož niči pridjala seznani manjših popravkov k pravopisu, dalje razlike med dosedanjo slovnico, ter razlike med čitankami in med pravopisom. To dejstvo se smatra za velik korak v težnji, da slovenski kulturni je-¿ik dobi enkrat splošno 'veljavno enotno slovnico in enotni, povsod
priznani pravopis. Mi smo izseljence že opozorili, da se oprimejo v svojih listih novega pravopisa in s tem pripomorejo k enotni sloven ski kulturi.
SLOVENSKE DRAME V LJUBLJANI
Ljubljansko dramsko gledališče prinese vsako leto na repertoarju kakšnih 20 premier. Slovenski kulturni delavci s posebno budnim oče som pazijo, koliko je med temi slovenskih originalnih del. Priznati je treba, da vidimo v vsaki sezoni ko maj 2 do krste. Dramska produk cija je pičla: pravijo, da ni pobud in še manj denarja. Ni nobenih raz pisanih nagrad. Letos smo od do mačih del videli: Gregorinovo bo žično igro "Kralj z. neba", Žigonovo družinsko tragedijo "Ce se utrga oblak" in Bručičevo dramo "Med štirimi stenami", ki je notranje sla bo zgrajena, dasi kaže dramatski talent. Posebej pa moramo poudariti Ljudski oder v Ljubljani, ki je zelo uspešno uprizoril "Igro o izgu bljenem sinu", ki jo je napisal slo venski kmet-poet Šuster Drabos njak. Ljudski oder deluje sploh ze lo plodno po vsej slovenski zemlji.
ZA DELOM V NEMČIJO
Pred kratkim je šel čez Maribor prvi transport 400 delavcev in de lavk iz Prekmurja in Murskega polja za Nemčijo. Nekaj dni nato je šel že drugi transport z 580 clelav ei. Tudi ti so bili večinoma sami Prekmurci. Sedaj pa se je javil pri ravnatelju borze dela g. Golouhu v Mariboru, zastopnik posredovalnega urada v Berlinu radi najemanja 2000 delavcev za poljska dela v Nemčiji. Okoli 1000 jih je dosedaj že našel na področju Borze dela v Murski Soboti. V torek sta najemala z ravnateljem borze dela de lavce na Ptujskem polju, vendar nista naletela na dovolj zanimanja. Prihodnji teden gresta zopet v Ptuj. Nemčija sprejema samo zdra 1 ve. mlade in neporočene ljudi obojega spola, ki se morajo zavezati, da bodo ostali v Nemčiji do decembra 1938. Zaposleni bodo na manjših
posestvih ter bodo prejemali poleg hrane in stanovanja še 30—40 mark na mesec.
PROSTOVOLJCI DOBIJO LAHKO DENAR
Vojni in kmetijski minister sta izdela osnutek zakona o poplačanju vojnih prostovoljcev z obveznicami namesto z agrarno zemljo ter o najetju posojila za končno izsušitev in naselitev pančevskega močvirja. Prednji zakonski osnutek določa, da bodo prostovoljci lahko namesto brezplačne zemlje v smislu določil člena 3 zakona o prostovoljcih z dne 31. avgusta 1927 s spremembo istega zakona z dne 18. decembra 1930 dobili, če bodo to hoteli, in to prostovoljci-borci nominalnih 50.000 I)in prostovoljci neborci nominal nili 30.000 Din 4 o|o obveznice Pri vilegirane agrarne banke. Obvezni ee, za katere bo jamčila država, bo do lahko dobili: prostovoljci, ki še niso dobili brezplačne zemlje, .prostovoljci, ki so zemljo dobili, a so bili oproščeni naselitve po čl. 5 za k ona o prostovoljcih, prostovoljci.
ki so zemljo sicer dobili, niso se pa nanjo še naselili v roku, ki ga določa čl. 5 zakona o prostovoljcih. V. kolikor pa bo š<> na razpolago ^zemlja, se bo ta dala prostovoljcem kmetom. Osnutek določa pooblastilo za kmetijskega ministra za najetje posojila pri Drž. hipotekami banki do najvišjega iznosa 120 milijonov 'Din za končno izušitev in naselitev pančevskega močvirja.
Dr. IVAN PRIJATELJ UMRL
V nedeljo, 23. maja je umrl v Ljubljani splošno znani in nadvse priljuben profesor dr. Ivan Prija telj. Pogreb se je vršil v torek, 25. ma.ja.
UMOR V ŽUPNIŠČU NA JAVORU
Z ozirom na zagonetni in do sedaj še ne pojasnen umor, kateri se je izvršil 11. aprila v hlevu župni šča na Javoru, kjer je bila z rovni eo do smrti pobita kuharica Jožefa Martinčeva, je bil pred nedolgim prijet in že zaslišan, 32 letni Matko liazberger iz Ljubljane in pristojen v Škoejan. Umora pa Razberger ni priznal.
Krojacnica "Pri Zvezdi" v ULICI TRELES 2642
(eno kvadro od postaje "Ii« Paternal'')
Vain nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam sporoča, da iniii v svoji krojačnici na razpolago in ogled veliko izbero raznvrstnih obliek in površnikov.
VOLNENE OBLEKE
od $ 43 do $ 110 VOLNENE SUKNJE
od $ 52 do ¡S 125 HLAČE "FANTASIA"
od $ 3 do $ 25 ČIŠČENJE OBLEKE IX
LIKANJE $ 2.—
Sprejem»»! vsakorf/stiie poprave obnošenih oblek!
DELO PRVOVRSTNO — BLAGO TRPEŽNO — CENE ZMERNE Obiščite uie Ui Be bodete sami prepričali! — Rojakom se priporoča
Lastnik STANISLAV MAVRIČ
F A VST A
A že se je zdrznil. "Stella!'' je zavpil s presunljivim glasom. "Stella, majcena moja!... Oh, in te nisem spoznal! O, blage zvezde, ki mi jo puščate v tolažbo!. . . K tebi, Stella! Evo, oče hiti k tebi in ti prinaša rešitev!..."
Misel na Stello, ki jo je snoči sam zaprl v hišico na vrtu montmartrskega
! samostana, je prevzela vse injegovo
i
bitje. Planil je proti izhodu... Tedaj-' ci jia je zaiutil na ramenu železno ro-i ko.. Zmeden od vrtoglavice gorja in sreče je uprl oči v moža. ki ga jó hotel zadržati.
"Kdo si?'- je zarohnel. "Kaj hočeš?" "Violcttin ore sem", je z ledenim glasom odgovoril Farne.se. "Hočem, da pogineš."
"Violettin oče?'' je ostrmel Beigo-der. "Njen oče je vendar Claude..."
"Njen oče sem jaz!" jo krlknil Far-nese z divjim obupom, "in ker si ti kriv njene smrti, umrl! Umri in bodi preklet! ..."
liodalo je blisnilo v njegovi roki... Toda bol in razburjenje šla mu bila stila življenjsko moč. Bodalo ni udarilo, kardinalova roka se ni spustila na Belgodora! . . . Farnese ji- mahoma razprostrl roke, zavrtil se in pal kakor Izpodsekano drevo... Belgoder je planil skozi vrata, dospel na ulico ter zdirjal kakor blazen proti Montmartr-skim vratom.
Farneseva omedlevica je trtjula samo nekaj trenutkov. Ko je odprl oči, • je bil slir»- z Grévskega trga se je dvigal ogromen hrup, ki ni bil več prejšnje tuljenje na pogin, ampak fantastična mešanica srditih krikov. . . Kardinal ".e je drgetaje zavlekel k oknu.
"Oh, vsnj eukn.t naj jo So vidim!" je stokal sam i rl sebi.
Plemiči na odru so se izprva obotav ljali, nato je pograbilo tudi nje. Vstali so vsi kakor eden, odkrili se in zagr-meli:
"živel kralj!..."
"živel kralj!" je ponavljala množica v brezumju svoje vzhičenosti. "živel kralj!"
Deveti paž se je sklonil k hrbtu naslanjača in ,je zamrmral s trdim glasom:
"Kralj Pariza, evo vam prilike, da po stanete kralj francoski!...''
Vojvoda se je naglo ozrl, kakor da ga je presunil ta glas do dna duše.
"Vi, gospa! Princesa Favsta! Kaj delate tu — in v tem odelu?...''
"Malo mi je mar odela, samo da nosim vaš grb i in da sem tam, kjer ste vi! Vojvoda, odločite se danes. To ljudstvo vas na ramenih ponese v iLouvre, ako le hočete!..."
"Princesa!" je zamrmral Guise ves zmeden.
I "živel kralj! živel kralj!" je grmela
i
množica •
I "Poslušajte ukaz, ki prihaja z ne-jba!" je nadaljevala Favsta z globokim, strašnim glasom. "Vse je pripravljeno, vojvoda. Lvonski nadškof in vaš brat kardinal sta pri Naši Gospe. Mayeirae I je v Louvru. Urissnc čaka s šest tisoč i oboroženimi možmi. Po usmrtitvi, ki j lio upijanila dušo tega ljudstva do .-krajnosti, krenite k Naši Gospe — in I boste francoski kralj, preden mine I uva!.. ."
\ "Da! Naj bo. . . Da!'' je zasopel Gui-! o. omamjen in oslepljen po njenih besedah.
"iz stolnice pa korakajte v Louvre, vojvoda! Korakajte V Louvre in boste drevi spali v postelji Henrika Valoiške-;ga..."
Vzpel se je kvišku in je pogledal. Prizor, ki ga je uzrl, je moral biti čudež, kakršne videvamo samo v vročičnih sanjah. .. zakaj njegove oči so se razširile in njegovo smrtnobledo obličje je dobilo izraz neizmernega stmie-nja. ..
XXXV. čudež.
Ko se je val gospode ob svilnatem šumenju bogatih plačev razlil po odru vojvode Guikega, se je vrinil med os-merico njegovih pažev še eden, ki je takisto nosil barve vojvodovega doma. Guise je poslednjič odzdravil vzklikajoči množici in je nato sedel v naslanjač, ki je stal nekoliko više od ostalih. Za njegovim hrbtom so se razvrstili paži s pestmi uprtimi v bok. Obča vznemirjenost je bila tolikšna, da se ni nihče izmed njih zavzel, ko jo deveti paž z nekam čudno samoumevnostjo j stopil na častno mesto za vojvodovim j hrbtom, tako da se je malone tiščal na
i
slanjača. A tudi če bi se bil kdo zav- |
1
zel, ne bi bil pokazal nejevolje, zakaj stroga etiketa Cuiškega dvorca jim je pri slavnostnih nastopih prepovedovala vsako besedo in vsak najmanjši gib.
Za paži so se razmestili Maineville, Bussi-Leclerc, Maurevert in vse ostalo kraljevsko spremstvo tega mogočnika, ki se ni upal postati kralj. Pogled na j oder je bil kar moči sijajen in vzkli- | kanje ljudstva je postajalo od minute do minute glasnejše in bolj navdušeno.
Tedajei pa je Guise prebledel. Plemiči okoli njega so se zdrznili in jeli vstajati. Mnogoglava. urejena skupina, ki je bila zbrana ob znožju odra, je pravkar zagnala nov klic, na znamenje neznanega paža za vojvodovim hrbtom: "živel kralj!..." "živel novi francoski kralj!..."
"Da, da!" je ponovil vojvoda Gui-ški. Vzravnal se je in široko odzdravil na vse strani, v znak, da sprejme kraljevsko čast, • ki mu jo ponuja ves narod . . .
Favsta se je plameneče ozrla v nebo, kakor bi ga klicala za pričo velikih stvari, ki so se bližale. Prav tisti mali pa se je začul iz ulice Sv. Antona zlokoben hrup.
"Prihajata!.;. Fourcaudki prihajata!... Evo ju!..."
Tuljenje na pogin se je zlilo s pozdravnimi klici, namenjenimi "sinu Davidovemu".
"živel kralj!... Smrt hugenotom!" J živel steber Cerkve!... Smrt krivo-vercem!...''
Ko sta se pokazali obsojenki na vogalu trga, ju je sprejelo toli divje rjovenje, da je moralo biti čutečega človeka groza in strah. Vaka izmed obsojenk je bila obkoljena po močni četi lokost.relcev. Magdalena Fourcaudova je stopala spredaj, več ko petdeset korakov pred domnevno Ivano Fóurcau-dovo, zakaj razburkano valovje ljudstva je bilo .pretrgalo turobni izprevod.
Guise se je iznova spustil v svoj naslanjač. .. Kakor oči plemičev in vse množice, so bile tudi njegove oči uprte v Magdaleno Fourcaudovo, ki je prva dospela na trg.
"Zala deklina!" je rekel Guise. Okoli njega so se zasmejali. Obsojenka je bila res krasotica s svojimi dolgimi, črnimi lasmi in svojo medlo, zlatorjavo poltjo, po kateri bi bil človek sodil, da je jutrovskega rodu. A njena lepota je le še bolj razpalila gnev množice.
"Smrt ji! Smrt!... Na vešala!... Xa grmado!..."
Ujovenje krvolokv je bilo odveč.
"Jo,j, Violetta! . . . Tam, evo... na grmadi!... Violetta!...''
"Violeta na grmadi!" je zarjovel mojster Claude.
"Poglej!" je zagrmel Belgoder. Claude je pogeldal... Na levi grma- I di se je zibalo truplo ene izmed Four-•caudk, ki je bila že obešena, in plamen ' se je zgrinjal okoli nje... Drugo so baš tisti mah vlekli na grmado. . . Leta je bila Violetta!...
Claude je zgrabil Belgodera za til- ( nik; v izrazu njegovega obličja ni bilo ničesar človeškega več. Upognil mu je glavo skozi okno in mu je s hripavim, blaznim glasom zatulil v uho:
"Poglej tudi ti!... Poglej, peklen-šek! Glej truplo Magdalene Fourcau dove!. . . Vidiš, konopec Je pregorel. . . pala je v ogenj., glej, kako jo ližejo Plameni!... Ali veš, kdo je?... Belgoder! Veš li, kdo je Magdalena Four- ¡ eaudova?.. Ta ženska ni Magdalena! Flora je! Tvoja hči!..."
Pri teh besedah je Claude pahnil B.elgodera v solio; nato se je z divjo ^ kletvico zagnal na okno ln skočil v . globino. . .
Belgoder je zarjul, kakor zarjove žival, ki jo kolješ. Planil je nazaj, nagnil ae in zagledal Clauda, baš ko je priletel na tla. Videl ga je, kako se je pobral... In kako je z izdrtlm bodalom navalil na množico, proti grmadi, k Violetti!. .. Tedaj je cigan iztegnil foke in krvave solze so se mu ulile po licih.
"Flora!..." je zaplakal z glasom, ki ga je bila mahoma sama koprneča bolest. "Mrtva si. moja Flora! Umrla
na konopcu, kakor nekdaj tvoja ma 'i!. . . Oh, dete moje!..."
•Stran tí
remmivi
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CERNIč
DORREGO 1583, — Bs. Aires
IZ AVELLANEDE
V nedeljo .smo imeli bob. Pa veste, da tevrstne jedi se z vodo nič kaj dobro ne vzamejo skupaj in tako je seveda lepo število pričakovanih gostov izostalo. Pa vendar se je nabralo dovolj gledalcev k prvi slovenski prosvetni prireditvi v tem okraju.
Kako je bilo? Koliko je bilo ljudi'? 7,n tako vreme kar dovolj. Seveda je bilo v dvorani še prostora, ker je dvorana ogromna in je ne bomo zlepa napolnili.
Kako je bilo pa s prieditvijo?
Nekatere cleklameije naravnost sijajne. Tako pesem Kosovo, Slovenska krajina. Domovina, Oj z Bogom ti planinski svet. Krik iz-seljneca. Na tujinskom, Ropoša. in ruci... Solospevi, ki jih áe zapela ŠemoletoVa Pepea in "Rožie ne bom
EXPRESO "GORIZIA"
FRANC LOJK
Calle VILLAROEL 1476
ü. T. 54 Darwin 5172 in 2094
trgala", (pela Micika). Tu'di Katica in Cvetko in Zora se niso kar nič ustrašili.
Za igralce je bilo glavno breme prostrana dvorana, ki zahteva dobro grlo in močan glas. Od začetnikov na odru je bilo prav dovolj to kar so dali in jim je treba priznati, da so igrali dobro.
Dovršene s<> pa bile pevske točke.. Posebno "Slovenska krajina", ki postaja ,s tem himna prekmurskih izseljencev in "Pri zibeli".
Tudi godbi je treba priznati, da .no se postavili. Le to bi bilo želeti, da svojo zakladnico obogate tudi z našo državno himno. ; Prireditev je počastil tudi go.s-Í pod minister z gospo in g. Sulčič.
Posebno zanimiva točka pa je bil srečolov. Kdo si ni želel slastne večerje, ki je bila že kar «rotova tiste-mu, ki'zadene pečenega pujska. Pa smo tekmovali zanj, pujsek se je pa le smejal in se nikogar ni bal. Kdo ve če ni kdo odnesel njegovo srečko s seboj v žepu, ker kar ni verjetno, da bi ostal med onimi srečkami. ki so ostale... Toda, zgodba z njim je sedaj že gotova, ker je šel na držbo. ki je dala mnogo zabave tistim, ki so je počakali in je seveda prašiček napravil še nadalj-no pot, tisto ki je sojena pečenemu pujsku.
Tako smo srečno prestal prvo preskušnjo in bcrnio podjetno skušali iti naprej.
Av.
BOJ POLICIJE S STAVKARJI V CHICAGU
V	needljo, 30. maja je prišlo med polic jo in stavkarji jeklarske tovar ; ne lJepublic Steel Corp. v So. Chi eagir do Imdega boja, v katerem je : bilo 6 delavcev mrtvili, okrog 90 pa ranjenih. Tudi v jeklarni družbe Fansíeei Metalúrgica] Co. je delavstvo zastavkalo. Zasedlo je tovarno
j ter jih je morala policija s silo iz ■ tirati. Dne 8. junija so stavkarji I stali pred sodnikom Forbvem. od katerih je bilo 31 precej občutno i kaznovanih. Aied obsojenimi delav i ci-je tudi več Slovencev: Franc Zelenili, Štefan Arh, .1. raniernik. Edvard Kavčič, Franc II uši č, Anton Nagodé in St. G rum.
UMRLI ROJAKI V AMERIKI
V	Brooklyn«, N. Y.. jP umrl za ; vodenico in srčno napako, rojak
Agencija
POTNIK
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES
U. T. 31 - 8759
Saino pri nas dobite najceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno t«di vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, I	obrnite se na
AGENCIJO "PUTNIK"
Lastnik: Anton Kolnngja
Veliki zavod
"B«S MEHA"
PONESREČENA ROJAKA V RUDNIKU
V rudniku Pioneer "A" v Elvu, je podsulo naša rojaka Ivana Kovača in Antona Kramarja. Reševalci so celo. noč kopali, da bi prišli do ponesrečencev. Šele v soboto poziio v futro se jim je posrečilo priti do njiju in ju izvleči, toda bila sta že mrtva.
LETALO NAJDENO V UTAHU
Potniško letalo, ki se je izgubilo pred šestimi meseci, je bilo najdeno (i. junija v snegu na slemenu visoke gore Wasatch 25 milj južnovzhodno od Salt Lake Citvja. Letalo je docela razbito in pet moških ter dve ženski, ki sta bili v njem, je bilo kakih 30 čevljev globoko v snegu. Vzelo je več dni, pridno so mrliče izvlekli.
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpeli, mozoljčki. Izpadanje las. TTltravioffetni žarki.
ZLATO ŽILO: zdramimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA 6IBKOST: Hitra~rcgcner.ic!ja po prof. Cicorelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasteuja, bgnba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem «kem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuia.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kaline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije In bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojint modernimi napravami in z izvrstni»* SPECCIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
MODERNO ZDRAVILIŠČE
V VSAKEM SLUČAJU
Ivo črnite, da Vam zdravje ni v rodu. Xaéli boste v teui zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak
dr. K. VELJANOVI6 sprejemamo bolnike v popolno oskrbo
in eicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . . . Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure
Magdalena Je že prispela do svoje grmade... Magdalena... Plora... Bel-goderova stare ja hi i!...
S smrtno tesmobo v očeh Je pogledala okoli sebe. A že »ta jo zgrabila pomočnika, dvignila jo in ji uataknila zanko; ob divjem tuljenju pobožnega ljudstva se je Magdalena Fourcaudo-va zazibala na vrvi... še tisti mah Je navalilo na grmado deset, dvajset petdeset besnežev, ki so iztrgali prepočasnim krvnikom plamenice in so Jih pometali med suhljad . . .
Bel dim se je vzdignil naravnost proti nebu; še malo in pretrgali so ga plameni. Magdalenina bela halja se je vnela in ji je pala z ramen. Telo ne-srečnice se je pokazalo v strašni, grozeči iirt obtožujoči goloti, ki jo je le zdaj pa zdaj ogrnil ogenj s svojimi zublji.. .
"Zala, bogme zala deklina!" je ponavljal Guise. "Lepših ne pomnim veliko. . ."
Beseda mu Je zajekniia v grlu. Obraz mu je pozelenel. Usta so se odprla, da bi zagnala krik, pa niso mogla izdaviti glasu. Z izbuljenimi očmi 8e je zu,-strmel v drugo obsojenko, ki bo jo pravkar vlekli k njeni grmadi.
"fte to!'' je rjovelo ljudstvo. "&e njo!..."
Vojvoda Guiški je bil spoznal drugo Foureaudko! Z brezumno grozo Je spoznal v njej Violetto, ki je toli obupno kO]>rne! p« njej vse te dni in noči!..
Snežnobela v svoji mrtvaški halji, vsa bleda sredi zlate glorije BVojih las, je stopala, kamor so jo peljali, in nje ne višnjeve oči so z začudeno milobo blodile po tem ljudstvu, ki je zahtevalo njeno smrt. Tedajcl pa je uzrla vešala. Zagledala je grmado! Zagleda-
la je Magdalenino truplo, ki se je zvi-jalo v plamenih! V neizrekljivem stra hu se je zdrznila i« otrpnila...
Guise je hripavo zastokal. Kaj je bilo vzrok, da Je stala Violetta tu, pred grmado, na mestu Ivane Fourcaudove? Ni se vpraševal. Toliko da je še živel. "Rešiti jo!" je bilo edino, kar je mogel pomisliti v tem trenutku: rešiti jo za vsako ceno! že je hotel vstati, da bi kriknil povelje...
"Kaj nameravate?" je tedajci vprašal njegovim ušesom glas, ki ga je poznal.
'Gttise se je ves prepaden obrnil k Favsti in Je z brezumnim gibom roke pokazal na Violetto...
"Vem!" je odgovorila Favsta s strahotno brezč.utnostjo. "Obsojena Je. U-mreti mora...1'
"Ne, ne!" je zasikat Guise.
"Pa jo otmite. brezumnež! Ali ne veste, da ne morete ostati sin Davidov in steber Cerkve, ako iztrgate ljudstvu žrtev , ki jo hoče seigati?. . . Le vsta-nite! Izrecite povelje, ki naj jo reši — in videli boste, kako vas narod ponese v Sekvauo namestu v Louvre..."
Guise se Je sesedel v svoj naslanjač in ni izrekel rešilnega povelja! Zbal se je za svoj kraljevski prestol in za življenje!. . . Bled kakor zid in drgteč od notranje muke Je sklonil glavo.
"Strahota!" Je zamrmral. "Nočem Je videti!..."
Tako misleč Je krčevito zatisnil oči.
Favsta se Je odmaknila za dva ko raka. Okruten nasmeh ji je preletel obraz.
"Zmagala sem!...'' je rekla sama pri sebi.
Prav tedaj pa je zagnala množica še besnejše vzklikanje in ploskanje. Tolpa ljudi, morda nestrpnežev, ki niso mo-
gli dočakati, da bi tudi druga Four-caudka izdihnila na grmadi, je bila navalila na Violettine stražarje... Ko Jih je Favsta pazliveje pogledala, je zavpita od divjega obupa . ..
Na čelu tolpe je bila spoznala človeka, ki se je s pobešeno glavo kakor klin zarival med vemo ljudstvo, dokler ni pridrl do Violette in je ni pograbil za roko. Ta človek je bil Par-dailan!. ..
Vitez de Pardailla« in sin Karla IX. sta bila s Picouicom vred planila iz gostilne pri "Vedeževalki". Croasse, ki mu Je ta nenadni, oboroženi odhod takoj povedal, da se obetajo neprijetni dogodki, je rajši ostal doma in so je zaprl v vitezovo sobo, misleč si:
"Ako ne pojde brez boja-, tedaj ga počakam tu Junak moje sorte se ne sme boriti drugače kakor sam!"
Karel Angoulémski je med tem vpraševal, hiteč pokraj Pnrdaillana:
"Kaj bo, prijatelj? Ali se udarimo»" "Ne vem še. .. Teciva pa vendarle." "Zakaj baš na Grévski trg?»' "Ali moram res povedati?" J0 vprašal vitez in stekel še hitreje. "Zaklinjam vas!"
"Rvo: sluti se mi, da najdeva tam Violetto!. .
Karel je prebledel, vzkriknil z zamolklim glasom i« zdirjal naprej, kar mu je duša dala.. . "Pújete li, Pardaillan?''
"Oh!" je povzel čez nekaj minut. "Da!" se je zdrznil vitez. "Poznam ta hrup Dvakrat ali trikrat sem ga slišal v svojem življenju. Kolikokrat sem gu slišal, tolikokrat se je Pariz pripravljal na zločin..."
"Na zločin! .. Oh, Pardaillan. zve-
deli ste nekaj, a nočete mi poveda-ti!..." £
Namestu odgovora je vitez še bolj pospešil svoj tek. Cesa se je bal? Ničesar opredeljenega. Na Grévski trg je hitel samo zato, ker mu je Favsta napovedala tamkaj sestanek In ker je pri tem omenila Violetto.
Ko sta zasopla in potna pridirjala na trg, kjer je pljuskalo razburkano ljudsko morje, se Je Pardaillan obrnil k najbližjemu meščanu:
"Kaj se godi?. .."
"Ali ne veste? Vražji Fourcaudki bosta obešeni in sežgani v prisotnosti vojvode Guiškega."
"Hvala Bogu!" je nehote zasopel Pardaillan. "Po tem takem ni ona tista, ki jo hočeno umoriti!..."
"Ouaí" ge je ustrašil mladi vojvoda. "Kaj ste mislili?"
"Ali veste z gotovostjo, da gre za Fourcaudki?'' je vprašal Pardaillam meščnna.
"Menda!..."
"Dve sta. pravite?"
"Dve: Magdalena in Ivana."
"llbožici!" je zamrmral Pardaillan, kakor bi se kesa.1 radosti, ki ga Je prešinila v prvem trenutku
"Za Boga, vitez", Je šepnil Karel, "ali mar kaj sumite?..."
"Zdaj ne več. Mislil sem. . . a čemu bi govoril o tem?,.. In vendar!" je povzel.
"Ako ne vidite ničesar sumljivega, pojdlva", Je rekel Karel. "Groza me Je lakih prizorov."
"Narobe'', Je velel Pardaillan "Naprej!"	m)
In že si je z lak t ni i in rameni krčil pol proti grrpadama.
"Pozdravljeni, gospod vitez", ga je zdaj ml ogovoril ženski glas.
Pardaillan je pogledal naličeno žen-šče, ki ga Je tako drzno prijelo za komolec. '
"Kje, vraga, s¿m vas že videl, prijateljica?"
"Ali ne pomnite gostilne pri ,Dobri nadi'? Videli ste me tisti večer, ko ste prišli k ciganki... k vedeževalki... Dva srebrnjaka ste mi dali!..."
"Loizonka!" se je nasmehnil vitez.
"Oh. vendar me še poznate!" je veselo vzkliknila deklina.
"Kaj delaš tu?" je vprašal Pardailla n, ganjen po njenem hvaležnem, zaverovanem pogledu.
"Hm". Jn rekla Loizonka, "sreče iščem.''
"S svojim prijateljem Ruioglav eem?''
"Vsi smo tu. gospod vitez. Le poglejte, ozrite se proti grmadama..."
"Nu?. . . Ničesar ne vidim razen meščanov, ki mahajo s čepicami in vpijejo, kakor bi jih drli na meh!"
"Da! Med tem, ko oni norijo, pade našim dečkom marslkaka mošnja v roke. Drevi bo pri nas velika pojedina... če bi gospod vitez hoteli... ko vas t-mamo vsi v tako dobrem spominu..."
Pardaillan še ni utegnil odgovoriti »a to laskavo povabilo, ko je množica š» huje zavrvela in še besneje zakričala nego dotlej. Fourcaudki sta prihajali na morlšče. Magdalena Je sto-l>ul„ spredaj, sredi straže, ki je le s težavo odganjala krvlželjno drhal.
(Nadaljevanje)
SLOVENKI LIST
Num (Štev) 26
; Marko Stanič, doma iz Primorske i>a.— V Olevelaridu je v nedeljo, .'!(). maja ponoči pri avtni nesreči , izgubila življenje 241etna Aimvlija ; Rnjrelj,, članica društva o&S S,\T.J. Avto, v katerem se je z drugimi i vred peljala domov. se je prevrnil ¡ in Uugljeva je bila takn hudo po 1'ita, da j,> kmalu potem umrla v bolnišnici, llojena je bila v T refren ču pri .Mirni na Dolenjskem in tu z:pušča .starše, brata in setro. — A' bolnišnici je umrl i' .Marija Klair -ai\ roj. Srebrnič. .stara 49 let in doma iz Solkana na Goriškem. V Ameriki je bila 23 let in tU zapušča moža in tri otroke.
CERKVENI YESTNIK
4. julija je sv. maša na Saavedri i ob pol lih, za Petra in Cirila Tinta.
Večerniče ob 4 uri na Paternalu.
11. julija maša na Avellanedi, ve Černice na Paternalu.
•i- julija je «rod. .sv. Cirila in Ale-1 oda Praznujemo ga v nedeljo 11. : jul. Temu je posvečena služba božja dopoldne na Avellanedi. Popoldne na Paternalu.
T>1 iža se obletnica maše v Saavedri, ki se bo praznovala 1. augusta. Da .se vse prav priredi za ta dan, gotovo pridite vsi iz tamkajšnje o-koliee k maši to nedeljo, da se do-I govorimo o vsem.
Na proslavi obletnice na Avellanedi nam je vreme nekoliko kazilo, vendar je bila v cerkvi pri molitvi vdeležba prav razvesljiva. Tudi v dvorani se je nabralo lepo število občinstva, med katerim je vladalo ves čas najboljše razpoloženje.
MAŠA ZADUŠNICA
V nedeljo. 18. t. m. ob 10. uri dopoldne se bo brala v kapeli, na Avda. Del Cainpo 1653, sveta maša za pokojnega Henrika Kravanja.
Nihil, (štev.) 26
SLOVENSKI LIST
Stran ?
SI MOŽ ALI CUNJA?
Tu vain predlagamao spet ono izmed družabnih iger. kakršne imajo radi posebno ha Angleškem. Možem dajemo prilko, da .ugotove, ali so sploh možje ali pa —- cunje.
Zamislite se odkritosrčno nad naslednjimi dvajsetimi vprašanji. Ko sic to storili, klasificirajte sami .sobe. Dajte si na vsako vprašanje primerno število točk. od 0 do 4. f'iin bolj .ste možati v kakšnem po ¿ledu, tem manj ,si dajte točk. Če dosežete potem skupaj nad 65 točk, sto cunja, kompletna cunja. Pri 50 točkah ste še precejšnja cunja, 35 took je že precej možato, 16 točk jo .sijajno, če pa ne seštejete niti 16 točk, potem ste bodisi mož, kakr snih jé le malo na svetu, ali pa na vadili lažnivec:., ki laže zavestno L celo samemu sebi.
]. A' kolikšni meri .se t reset e. če vidite kri?
2.	V kolikšni, meri postanete ner vozni ob misli, da vam bodo izdrli zob?
3.	V koliko se bojite topa, da bi v temi ali ponoči ostali sami doma?
4.	V koliko .se dajete vznemirjati po miših, stenicah ali kačah?
5.	V koliko ste plahi, če se se znanite z neznanim človekom?
6.-	V kolikšni meri vpliva na vas, če vas kdo ne mara in to reče ali pa vam da spoznati s svojimi de .janji ?
7.	V kolikšni meri ,se dajete vpli vati, da bi začeli v filmu ali gle -diilišču jokati?
lin I J" M WW 11— ilHWIBIII
j 8. Kako prenašat^ bolezen?
í). V kolikšni meri .se up reté agre sivni osebi, ki bi vas hotela pripra i viti do dejanja, katerega sploh ne bi hoteli izvršiti:
10.	S kolikšno lahkoto se daste pregovoriti, da bi komu posodili denar?
11.	V kolikšni meri popustite sa mum .sebi, če bi morali storiti ne ko delo, pa nimate zanj nobene volje ?
j 12. A" kolikšni meri popustite, če i va.s hoče nekdo, ki pa ljubite, pri I praviti na svoj način do tega. da bi I nekaj storili, česar ne bi smeli sto ; riti ?
13.	V kolikšni meri izgubite po pum, če vam neka stvar takoj ne uspe ?
14.	V kolikšni meri mislite, da je življenje težko, nepravično ali pro zovito ?
15.	V kolikšni meri dopuščate, da bi bili drugi ljudje do vas nepravi oni, da bi vas goljufali ali da bi so vedli sebično do Vas?
16.	V kolikšni mori se dajete vplivati po mnenju, doinislokih, teo rijah ali muhah drugih ljudi?
17.	V kolikšni meri zahtevate --celo na deželi ali na počitnicah — ves moderni komfort?
18.	Kako bi prenesli, če bi vas neka ženska, ki jo ljubite, zapustila zavoljo drugega.'
If). V kolikšni meri so bojite pro ma in bliska?
20. A' kolikšni meri ste boječi, če bi morali govoriti pred skupino ljudi?
BREZŽIČNI, SPREJEMNI APARAT V ČLOVEŠKEM TELESU
Iz Moravske Ostrave poročajo:
Tamkaj sta dva mlada delavca pred kratkim dognala nekaj tako ' Čudnega, da se je z njunim dogna j njem pečala in ukvarjala že cela i vrsta učenjakov in strokovnjakov, i ki so nazadnje povedali, da stvar I ni brez nič. Dva delavca witkiskih i železarn in jeklarn, 35 let. stari me j hanik Rudolf Vltavskv in* 21 let i stari avtogenski varilec Frane Sy ¡ kora sta živa sprejemna aparata, j : ker sta njuni trupli sprejemnika i radijskih valov, sta takorekoč ba i tori je, ki poganjata zvočnik. Vsaki , izmed obeh vzame v roko žico od ; zvočnika, ki stoji na mizi. Nato mo ! I rata zamižati, nakar sta kmalu zve j j zana s tisto postajo, ki si jo opazo | valeč želi. Katerokoli oddajno po ' stajo žele opazovalci, jo kmalu do be z vsem programom, ki ga tedaj ¡ tista postaja daje.
Pred nekakimi 6 tedni je bil na I ta dva človeka postal pozoren ra 1 dijski klub v Moravski Ostravi. fla i ni topa kluba .so nato .sklenili, da bodo oba strogo nadzorovali, da ta" . j ko razvozljajo čudno uganko. Nadzo i rova ti so ju hoteli docela sistema : iično in znanstveno. Iv temu nadzo j rovanju in poskusom je klub pova bil celo vrsto zdravnikov in tehni : kov.

M OZ ET!č
Nudi cen j. rojakom veliko izbsro vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se!
Sebastian Mozetič
5019 - OSORIO - 5025
PÍTENOS ATRF^
(PATERNA
Že prve poskušnje.so pokazale, da je tukaj izključena vsaka sleparija. Prenosa, ki sta jih iz tujih postaj prenašala s svojimi telesi Svkora in Vltavsky, so vjoli na gramofonske nlošče, in je tako bilo dokazano, da stvar ni nikalca sugestija. Pri zadnjih poskusih je strokovnjake ' najbolj zanimalo vprašanje, ali morda no pospešuje takega spreje j manja kraj, kjer se poskusi vrše. Napravili so celo vrsto poskusov z ¡.vsemi mogočimi aparati, kolikor si ¡ jih je It mogel dobiti radijski klub j-,v Moravski Ostravi. Vsi ti poskusi pa so potrdili čudno dejstvo, ne da ¡Ib bili mogli najmanjšo stvar raz . 1 ožiti. Ko so z merilnimi aparati mod reprodukcijo merili silo elek tricnopa toka, so videli, da močan jelel vtrični tok polni zvočnik, ko od j daja skozi trupli sprejete točke od ! drugih postaj. Ta to je baje poseb I no močan.
j Ta prikazen je bila mladima de-I lavcema spočetka docela neznana I te j jima je še danos neznana posle dica vsega tega. Ko so prikazen še podrobneje študirali in preskušali, so strokovnjaki enosmerni tok do i napetosti 300 voltov in z intenziv n ost jo do 8 .miliamperjt v. <~'e eden i ali drugi drži v roki električno žar nico. more. s tako električno silo notranjost žarnice razžariti. Prav ¡tako sta mogla te dva s svojo elek j triko magnetizirati železo, ki je bilo dotlej neinagnetično. Delali so z nji ma. še druge poskuse, ki so vsi po trdili, da stvar drži in da ni nobena fantazija.
Za 26. majnik je ostravski radij ski klub povabil na poseben poskus še mnogo drugih znanstvenikov od zunaj. Med povabljenimi je bilo ne,
: kaj čeških vseučiliških profesorjev. Poskusi so trajali vso sredo do poz nega večera. Učen; ki so z najmo 1 dernejšimi aparati i c°vmi delali poskuse na oboli delavcih ter so na j zaduje morali prizn;.!;, da je vse ' ros, kar je dotlej dogtth! ostravski i radijski klub. Delavca Vllavski in I Sykora. imata vsebi torej re.s tako ; moč, ki docela nadomešča sprejemni »radijski aparat. Le zvočnika je še treba in sprejemna naprava je kar pripravljena.
Franje Huspaur
FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu
SLOVENSKA LEKARNA
Vam nudi najboljša zdravila po ni-zki c - ni, kakor tudi brezplačne nasvete. Železr.o vino po tri pe^e steklenico. Pošiljamo tudi notranjost republike. Priporoča se
KROJAČMCA Peter Capder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 379 — Bs. Aires
in zunanje
Venerično bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr, ANTONIO FEREDA
MEDRANO 151
BUENOS AIRES
CAR1ÜN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 40
"Nekoč sem šel v gledališče. Oko mi obstane na prekrasni igralki, ki je postala ljubljenka občinstva. Sama Katarina jo je nekolikokrat poklicala k sebi v ložo".
"To je bila seveda Claire!" reče "mumija"!
"Da. Torej ta Claire, ki sedi tukaj z nami in ki jo že dve leti ne imenuje nihče drugače nego "igralka" v teh zločinskih krogih.
"Zaljubil sem se v njo. Zvedel sem da ž.ivi Claire vzdržno da ne sprejema obiske moških, sploh da se z nikomur ne druži."
'Toda opazil sem, da prihaja vseeno k njej — in to redno — neki igralec in ostaja pri njej po cele uro.
"Bil je glavni igralec francoskega gledališča. Lep in priljubljen človek.
"Imenoval se je llomain. Tedaj so končale francoske predstave. Igralci so se pripravljali na odhod.
"•laz nisem mogel živeti brez nje. Vedel sem, da bo gostovalo gledališče v Moskvi; toda odpotovati ni-M'iti mogel- ker nisem imel denarja.
"Sol sem na univerzo na predavanje. Profesorja nisem niti slišal.
'orana je bila polna do zadnjega kotička. Vsi tovariši so slekli svojo plašče.
"Videl sem dragocena krzna in jaz snamem z zidu kožuh, za katerega sem vedel, tla pripada nekemu grofu.
"Odnesel ,som ga k starinarju. Vedel sem, da je vreden mnogo de-
narja, a prestrašil sem so, ko mi je ta rekel da toliko denarja nima doma in da naj počakani pol ure. In res, čez malo časa s(. on vrne in mi izplača štiritisoč rnbljev.
"Še isti dan sem odpotoval v Moskvo. Najel sem si malo sobico in pošiljal Claire vsak dan cvetja. Nekega dne ji pošljem pismo a odgovor mi je dovoljeval obisk pri njej po predstavi na njénem stanovanju!'
"Vi me ljubite?" me vpraša Claire.
"Jaz pokleknem pred njo in ji začnem poljubljati roke kakor brez uma.
"Sedaj bi bilo mogoče, da me pridobite zase", reče ona, pred štirimi tedni bi bilo to še izključeno."
"Ona umolkne, a po kratkem odmoru me nenadoma vpraša:
"Ali poznate Romaina?"
"Videl sem ga na odru" odgovorim.
"Drugega ne veste ničesar o njem?"
"Ničesar!".
"Poslušajte. Romaine je moj zaročence. A odkar smo v Rusiji, se j,, on mnogo spremenil. Zanemarja me. Dokažite mi, da mi je nezvest iji jaz sem Vaša!"
"Tisto noč nisem niti očesa zatis- : nil. Od tega večera sem sledil lío-! niainu na vsakem koraku. Že čez tri dni sem vedel, kar mi jo bilo treba. Zapeljal .t1' hčerko nekega petro-grajskega zlatarja. Ta si jo priskrbela denarja v očetovi delavnici in pobegnila za njim v MosJívo.
"Toda vedel .sem šo več! Zvedel sem, da jo najel duhovnika, ki jih bo poročil in da je naročil voz, ki
jih bo popeljal do meje.
"Pohitel sem s to vestjo h Claire. Vso sem ji povedal."
"Pazi", reče ona, "čakaj me z vozom pred gledališčem. Odpeljala se | bova iz Moskve. Na prihodnji postaji morava premenjati voz in konje. Ali imaš mnogo denarja?"
"Imel sem še 200 rnbljev in to bi zadostovalo.
"Kaj nameravaš. Claire?" jo vprašam.
"Ona me prvič poljubi. Srečen sem bil in nisem ničesar več izpra-ševal.
"Onega večera je bilo gledališče nabito polno. Dajali so dramo: "Žena ki se maščuje za svojo čast".
"Zadnje dejanje je pričelo. Velika scena med Claire in Romainom. Rilo je zadnje dejanje drame, v kateri se zapeljana uboga deklica maščuje svojemu zvodniku. Iz gledališča nastane resnica.
"Nisem blodnica. — žena sem. ki maščuje svojo čast!" zakliče Claire na odru. Ona potegne nož. zamahne, a Romain se zruši na po- j stelj.
"Publika je bila očarana po iz- . vrstni igri. Jaz pobitim, da pridem ! i čimprej iz gledališča. V istem tre- 1 j nutku so odpro vrata, skozi katera' pribeži Claire. Ona skoči v voz. Bil jo skrajni čas.
V gledališču nastane strašen hrup. — ITinor, umor! — šo kričali od vseh strani.
"\ oz /.drči ])o tlaku, a čez pol ure smo bili že izven mesta.
"Pr šli smo v Petrograd. Skrili smo se tukaj in tako spoznali vas."
45. POGLAVJE.
Krvavi predlog.
Ravno, ko je dijak končal svojo povest, stopi k mizi Aron Ivatz.
"aj pripovedujete?" zakliče on. "Pijte rajšo! — Ha, mumija, ali vam naj prinesem kozarec kavkaš-kega ?"
"Da, prinesi na moj račun!" reče "mumija". "Ravnokar sem imel priliko poslušati povest, ki me je ze lo zanimala. Zato hočem piti na zdravje to dame".
Ivatz gre, da prinese vino.
"Tudi jaz sem", reče Orlov in se nakloni pred Francozinjo, "nehote slišal- vašo povest. Moram priznati, da me jo jako zanimala in tudi pretresla!"
"Oh, saj to je vsakdanja stvar!" leče Claire in skomigne z rameni. "Mar se ne zgodi neštetokrat, da žena ubije svojega zvodnika ?"
"Ha. prijatelj", zakliče "mumija" Orlovu. "Kdo "si ti, da se tako vmešavaš v naš pogovori Ti govoriš, kakor da nisi vedno nosil te obleke. ¡ Ali si morda policijski agent,, ka-I torega nam lopov Pasek pošilja za I petami?"
I "\'e bojte se", odvrne Orlov, "ako ¡ som 'jaz vohun, potem ste tudi vi I isto. Jaz sem delavec z Neve. Sedaj prede slaba za délo, pa sem prišel če bi morda našel kaj drugega. ¡ Meni jo vseeno. Vsako nalogo bom , izvršil!"
V tem trenutku se pojavi pri mizi nov gost. ki jo radi svojega o-britega lica izgledal kakor kome-j dijant.
Slišal je Orlove besede in mu re-| če:
"Ti si delavec? — No ne zdi se mi. da bi nosil na Nevi ravno prevelike tovore! Zdiš se mi preslaboten !,"
"Tako, mislite?" reče Orlov, katerega obleka je zares zakrivala njegovo ogromno postavo. — "Miši ite, da sem slab? — Morda, toda takega junaka kot ste vi, se vendar ne bojim!"
Prišlec se glasno zasmeje. "Hahaha, ali ste slišali, "mumija". — Ta-le se hoče meriti z menoj, z menoj, ki me imenujejo "a-tleta"! človeče, jaz sem povzdignil preje v cirkusu z desno roko živega konja t — V ostalem so tvoje beseede predrznost, ki bi pravzaprav zaslužila, da jo kaznujem I"
"Ako vam je prav!" reče Orlov mirno, "pridite bliže! Jaz ne bom pobegnil."
"S tabo se ne bom dolgo mudil", reče prišlec in stlači roke v žep ter se prezirljivo nasmeje. "Tudi jaz se ne spuščam v dvoboj, če vem, da pri: tem ne bom ničesar zaslužil. Ali imaš kaj denarja?" "Mogoče" reče Orlov. "Ali lahko postaviš deset rubljev proti mojim dvajsetini?"
"¡Namesto, da bi odgovoril, potegne Orlov iz žepa denar in ga po-položi na mizo.
"Tukaj so! Daj tudi ti tvoj denar!"
Atlet izvleče raztrgano denarnico in izvleče dva zmečkana bankovca po deset rnbljev.
"Lepa Claire", so obrne Orlov k i francozinji. "Ali hočete spraviti ta denar, dokler ne pade odločitev o našem dvoboju/ Zmagovalec vam
Dr. J. HAHN
Zdravnik bolnišnice Durand Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce in slabokrvnost — Ženske bolezni — Nerodno perilo — Vnetje ŽARKI ULTRAVIOLETIČNI
Nizko plačevanje na tedenske obroke
Sprejema od 3 do 8 ure zvečer
TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón — U. T. 47-7601 — Bs. AIRES

Vsakovrstne bolezni, notranje
ZOBOZDRAVNIKA
Dra. Samoiiovic de Falicov
in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVARES 2181 U. f. ov 1723
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
SLIKANJE NA PRIREDITVI
Jutri poseti jubilejno prireditev Slovenskega prosvetnega društva tudi fotograf 'La Moderne" ter bo slikal pevske zbore vseh treh dru". štev, igralce in cenjeno občinstvo v dvorani Slikanje se bo vršilo koj v začetku, zato bodite točni, ker bomo takoj ob napovedani uri pričeli z izvajanjem, ker je dvorana od takrat najeta in je prav. da po vzporedu tudi plesalci pridejo na svoj račun.
Ni treba še posebej povdarjati, da bo tudi igra "MLADI GOZDAR'' nekaj posebnega. Ker ste skoro vsi čitali to knjigo, .vam ne bomo vsebine te igre opisovali, tel videti v živih slikah, kot jo bo Vemo pa, da jo bo vsak rad prihi-predstavilo SPD. I. jutri v ul. Al-sina 2832.
Po končanem vzporedu pa se bo
vršilo srečkanje z mnogimi majhnimi in nekaj velikimi prav krasnimi dobitki
IZ BERISSA
V našem Jugoslovanskem pripo-močnem društvu se je vršila na Vi-dovdan lepa proslava, kakoršno že dolgo nismo videli. V dvorani okrašeni z našimi trobojnieami smo se z raznimi narodnimi deklamacijami in govori spomnili padlih junakov za našo svobodo in Ujedinjeno Jugoslavijo. Nazdravili smo tudi bratskemu češkoslovaškemu naro-| du.
Ob tej priliki vabimo vse rojake, da naj nikar ne nasedajo raznim ; političnim zavajalcem, marveč da se vpišejo v našo rganizacijo, ker sa* ; mo združeni bomo kaj dosegli za naše socialne, kulturne in gospodar
[ske potrebe. Nikar .se ne mižimo eden drugega, saj na ničesar ne loči. Vsi smo si bratje: Srbi, Hrvatje in Slovenci; vsi stremimo za enim in istim ciljem za boljšo bodčnost našo. Izključimo iz naše srede vse I one, ki bi radi živeli na račun naših žuljev.
Jugoslovansko pripomočno društvo, Puerto La Plata, Berisso FCS.
Gospodarstvo Podporno društvo Slovencev
v VILLA DEVOTO
VABI
▼se cenjene rojake na otroške prireditev, katera se vrši v nedeljo dne 11 julija 1937. ob 16 uri pop. v društvenih prostorih, ulica Sixnbron No. 5148
SPORED
«t ■ ■
1)	Otvoritev — Godba
2)	Deklamacija	'	:. ,
3)	Večerni zvon — poje moški zbor
4)	Aljaž. Triglav — poje moški zbor
5)	Deklamacija
6)	Deklamacija
7)	Fr. Ferjančič Pastir — moški zbor	_____
8)	VESELOIGRA "TRIJB SNUBCI" v treh dejanjih.
Po končanem sporedu prosta zabava s plesom, bogatim s¡re6olovom in dobro založenim buffetom.
Vstopnina prostovoljni prispevki
V slučaju slabega vremena se prireditev vrši nedeljo pozneje. Ker gre čisti dobiček za nabavo igrač za otroke, se za obilno udeležbo uljudno priporočamo.
Odhor G P.D.S.D.
ŠOLSKO DRUŠTVO NA DOCK SUDU
Jugoslovansko šolsko društvo na Dock Sudu priredi v nedeljo 4. t. m. ob 3. popoldne v ulici Pablo Angulo 1488 na Dock Sudu. veliko prireditev v korist šole.
Reklamna c?ca
.J&43E.
Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico
$ 225.—
Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504
(Na pol kvadre) Buenos Aires
Iz Rosaría
IZ SDD. TRIGLAV
Društveni odbor je odredil na zadnji seji. da priedi društvo lovski izlet na deželo, katerega bo vodil tov. Kari Lakovič.
Tega zimskega izleta se vsi zelo veselimo. Lov je določen za v nedeljo 38. t. m. in bo torej treba oditi iz Rosaria že v soboto popoldne.
Vsi rojaki, ki imate veselje do lova in zimskega športa, se lahko prijavite v našem društvu do 11. t. m. in sicer ob nedeljah popoldne ter v četrtkih in sobotah zvečer ob 8 uri. ul. 27 de Febrero 1460. Druge dneve pa v ul. Humberto 1130.
Torej živeli zajci" in jerebice, ko jim pokadimo z našimi "fajfami".
Joško Sigulin.
KRALJEVO POSLANIŠTVO
Charcas 1705 — Bs. Ares
Kr. poslaništvo poziva naslednja izseljenca, da se javita tukajšnjemu našemu poslaništvu:
Mate Vučkovic, iz Grude pri Dubrovniku; in
StjCpan Paskalic, iz Slavonske Orehovice, katerega zadeva je zelo nujna.
KROJAČNICA
"GORICA"
)
Vaiu nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-nike po najnižjih cenah Delo pvvostno.
Se priporoča rojakom-
FRANC LEBAN
WarnéB 2191
Bueinos Aires
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali.
Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in 140T DOCK SUD
MIZARSKA DELAVNICA
JONKE & FERJANČIČ
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke.
RIO CEBALLOS, S. de Córdoba
QUIIMES BOCK
meürL	/nee/La*'
bo povedal, kaj vam je storiti z denarjem."
"Zelo rada", reče ona, "ali", in ona se primakne popolnoma k njemu in reče "pazite, gospod, da vam v boju ne odleti lasulja z glave!"
"Za vraga, vi ste opazili?" šepne Orlov.
"Kako ne bi? — Saj sem bila i-gralka! Če niste vohun, vam to prav rada oprostim."
"Dajem vam svojo besedo, da nisem vohun!"
"Torej, ali boš kmalu" zakliče a-tlet, ki si je bil medtem »lekel svoj plašč in telovnik. "Ali ti je že žal? Ha? Bojiš se."
Tudi Orlov sleče svojo modro delavsko bluzo.
V krčmi sta vladala radovednost in nemir.
"Rvali se bodo, — pretep bo!" so govorili drug drugemu.
Ljudje odmaknejo mize in stole. Gosti "Slepega Faraona" so napeto gledali dvojico, ki je hotela preizkusiti svojo moč.
"Mumija" je bil sodnik. On na-šteje do tri in atlet navali na svojega nasprotnika.
A Orlov se umakne in atlet udari spestmi v zrak. Prisotni se zagro-hotajo.
Orlov se je sklenil nekaj časa samo umikati in tako doseči, da se nasprotnik utrudi.
Atletu se ni niti enkrat posrečilo, da bi zadel Orlova.
"Le počakaj! Sedaj me boš spoznal," je kričal atlet. "Sedaj ti bom pripalil tako, da boš ležal štiri tedne v bolnici!"
Atlet plane nad Orlova. Toda ta
se istočasno ukloni in to tako, da mu je nasprotnik obležal za hip na njegovih ledjih.
Čez hip se Orlov osvobodi tega bremena in p tej, kakor se je atlet osvestil, ga udari s pestjo v želodec.
Atlet zavpije in se zvrne, kakor da bi ga bila zadela strela.
"Bravo, bravo" — so vzklikali gostje. "Ta se razume na to stvar! Atleta ni še nihče premagal."
"Nisem še premagan!" zakliče atlet in se dvigne od tal. "Paglavec, ti boš mene premagal! Ha, lopov, sedaj ti bom pokazal! Če imaš nož, brani sel"
Atlet izvleče svoj nož in se vrže nad Orlova. Ta ni imel časa, da bi izvlekel svoj nož; morda je mislil, da je to tudi nepotrebno. Zamahu atleta se namreč hitro umakne, skoči in objame nasprotnika s svojima močnima rokama, ga vzdigne in vrže preko glav gledalcev v najbolj oddaljeni kot sobe.
V krčmi nastane nepopisno veselje. Prerivali so se okrog njega. Vsak mu je hotel stisniti roko.
"Hotel sem vam samo dokazati, da je ta atlet lažnjivec in da ga lahko vsakdo obvlada. To ni še nič. Pojdite sedaj na svoja mesta."
"A teh trideset rubljev je tvojih!" zakliče "mumija".
"Kar se tiče teh trideset rubljev, — he, Katz!i" pokliče on gostilničarja; "punc za vse prisotne 1"
"Sedaj morate povedati svoje imet" reče dijak.
"Imenujte me delavca iz Neve. Tako me nazivajo vsi moji tovariši."
Ko se je zopet vsedel h Claire,
mu ona zašepeta:
"Jaz bi tem ljudem lahko povedala vaše ime! — V Petrogradu živi samo eden, ki je tako močan in to je — grof Orlov.
"Tiho, tiho 1 Nikar me ne izdajte!" prosi grof Orlov.
"Ne bom!" reče ona. "Samo čudno se mi zdi, da caričin miljenec, vsemogočni grof Orlov prihaja v tako krčmo! — Ali koga iščete?"
"Da", odvrne Orlov. "Ta oseba je ravnokar vstopila."
"Njihovi mizi se je približevala črna Marfa.
Orlov vstane.
"Dolgo sem čakal nate, — reče Orlov. — Fatimi se najbrž ni ničesar zgodilo?"
"Ne, grof, Fatima je zdrava."
"Si li točno prejemala denar?"
"Vse je v redu. Toda hoteli ste z menoj govoriti, da mi date neko naročilo. Zdi se mi, da to tukaj ne bo mogoče. Pojdite z menoj v drugo sobo."
Orlov odide z Marfo. Kmalu sta sedela v neki mali sobici za mizo.
Orlov je oprezno zaklenil vrata.
"Marfa" spregovori Orlov, "moraš mi storiti uslugo. Vse je odvisno od tvoje spretnosti. Moraš namreč izvabiti zajca iz njegove luknje.
"Kako naj to razumem, grof. Kako se imenuje zajec, ki ga moram prignati pred cev vaše puške?"
"Ta zajec se imenuje Aleksander Potemkin" odvrne grof. "Ker pa so zajci plašljivci, ga moraš privabiti z lokavostjol"
"Svita se mi v glavi!" reče Marfa.
— Potemkin se nahaja s carico
v carskem selu. Hotel bi ob priliki srečati junaškega Potemkina na cesti, ki vodi v Petrograd. Morava se namreč pomeniti med štirimi oč mi.
"Potemkina moraš torej pod ka kršnokoli pretvezo izvabiti!"
"Kdaj želite, da se to zgodi?"
"Jutri, če je to mogoče".
"Torej jutri'." reče Marfa. "Vam je li znano ono mesto na cesti v Carsko je selo, kjer stoji križ? Tam boste našli Potemkina in sicer — čakajte, ne prepozno, ker bi mor da začel sumiti — recimo torej ob osmih zvečer!"
"Dobro 1 Poskrbi, da pride sam."
"Popollnoma (&m ne bo prišel" reče ciganka. "Spremljal ga bo nje gov zvesti sluga. Katarina je nam reč ukazala, da se zamorec ne sme odstraniti od njega, tudi takrat ne, ko se sprehaja po drevoredu!"
"Kako skrbi zanj!" vzklikne Orlov. "Zame seveda ni tako skrbela. Jaz sem se moral sam braniti."
"Proti dvema se boste morali bra niti — reče Marfa. — Opozarjam vas pa, da je zamorec llasan orjak! Ko bo videl, da je v smrtni nevar nosti, se bo boril kakor lev 1"
"Potrudil se bom, da mi ne bo mogel škodovati. Poslušaj Marfa, ali poznaš "mumijo?"
"Vsak, ki pripada petrograjskim zločincem, ga dobro poznal" odvrne Marfa.
"Je li zanesljiv?"
"če prevzame kako naročilo, ga izvrši, čeprav stavlja pri tem svoje življenje na kocko. Njemu lahko verujete!"
"Kaj pa študent in igralka?"
"Tudi ta dva lahko dobro upora bite. — Študent je človek, ki vse stori za denar, igralka pa je naj spretnejša žena, kar si jih morete misliti 1"
"Uredi torej vse z njimi".
"Toda ta stvar bo stala mnogo denarja S" reče ciganka.
"Denar ne igra nobene vloge, ko se hočem iznebiti svojega nasprotni ka", se nasmeje Orlov in potegne iz žepa dobro napolnjeno denarni co.
"Kaj misliš, koliko denarja boš potrebovala?" jo vpraša.
Ciganka začne računati na prste tako mirno in ravnodušno, kakor da bi šlo za konjsko kupčijo, a ne za to, da najame morilce.
"Ne bo poceni" pravi naposled. "Izpod deset tisoč rubljev, se ne bodo lotili posla! Posebno še ker bodo imeli opravka s črnim Hasa nom!"
"Dobro. Poslal jim bom tudi svojega Matuško na pomoč. Saj poznaš mojega grbastega služabnika, ali ne? On se takih poslov posebno veseli."
"Jaz nisem nikdar zaupala temu Matuški. Ali se ne bojite, grof, da vas bo nekoč izdal?" reče Marfa.
'On da bi me izdal?" vpraša porogljivo Orlov. "Zvest mi je kakor pes! Obenm pa se me boji. — Vi ste bili takrat navzoči, ko se mi je uprl. Petdeset udarcev z bikovko je zadostovalo, da sem ga omehčal in danes mi je najzvestejši sluga, ki si ga morete predstavljati!"
(Nadaljevanje)