RAZPRAVE
B Družbeni dejavniki interoperabilnosti v informacijski infrastrukturi
Franci Pivec IPROK Maribor Iranci,pivec@iprok.si
Povzetek
Informacijska infrastruktur« ima večino značilnosti infrastrukture, ima pa tudi posebnosti, med katere spada poudarjena interope rabilnost. Če so bile dosedanje infrastrukture odločilne za razvoi industrijska družbe, |e informacijska odločilna za družbo znanja. □ njeni uspešnosti odločajo tako tehnične kot družbene sestavine, saj ne gre za stvar, temveč za odnos. Informacijska infrastruktura se praviloma razvija v treh tipičnih fazah: lokalni elementi se s koordinacijo in prenosom tehnologije povezujejo v mreže in se konsolidirajo. Družboslovci se v ta proces vključujejo različno m v različnih fazah, in sicer v obliki povratnih informacij o odzivih družbenega okolja, v promociiskih aktivnostih ali z najbolj učinkovitim participativnim sodelovanjem v vseh fazah razvoja. Njihovo sodelovanje je nujno, ker informacijska infrastruktura zaradi poseganja v ustaljene odnose vedno sproža družbene konflikte io napetosti, ki so najpogostejši razlog neuspešnosti projektov. Študiju informacijskih infrastruktur je treba v prihodnje posvetiti bistveno več pozornosti, sicer ne bo mogoče razumeti vse pomembnejše ekologije znanja.
Ključne besede: informacijska infrastruktura, interoperabilnost. virtualne razvojnoraziskOVBlne skupnosti, udprLokudna informatika, ekulugija znanja
Abstract
SOCIAL FACTORS OF INTEROPERABILITY IN INFORMATION INFRASTRUCTURE
Although the main characteristics of an information infrastructure are those of an infrastructure in general, the information infrastructure lias its own special characteristics, interoperability being one of the important ones If hitherto infrastructures have had a decisive role in the development of the industrial society, the information infrastructure no doubt is crucial for the knowledge society. As the information infrastructure is not about a "thing" but rather ahouL a relaLion, its success depends on technical and social components As a rule, it is developed in three typical phases: local elements are connected through coordination and technology transfer into networks, and then they consolidate. Sociologists are engaged in this process in different ways and in different phases, either in the form of providing feedback on the reactions of a social environment, or by being part of promotional activities, or by actively participating in all development processes. Their cooperation is vital as the information infrastructure, due to interference in fixed relations, keeps triggering social conflicts and tensions that in most cases cause projects to fail. In future, much greater attention needs to be paid to the study of information infrastructures, or else we will not he able to understand the ever-expanding ecology of knowledge.
Key words: cyberinfrastructure, interoperability, virtual R&D communities. OSS. ecology of knowledge
1 D pojmu informacijske infrastrukture
Infrastruktura je pojem, hi so ga začeli širše uporabljati po prvi suetouni vojni u zvezi z obnovo cest, mostov, železnic ipd., hi jih je poškodovala vojna vitira in jih je bilo treba sistematično obnoviti. Mnogi so se začeli nb tem zavzemati za večjo usklajenost med sistemi in državami, kar je privedlo do standardizacije in konvencij.
Informacijska infrastruktura - kot v tej razpravi prevajamo angleško besedo cyberinfrastructute - je nov pojem, ki se nanaša na sisteme informacijskih in komunikacijskih tehnologij skupaj s specializiranimi strokovnjaki in podpornimi organizacijami, ki imajo bistveno vlogo pri ustvarjanju, razširjanju in shranje-
vanju podatkov, informacij in znanja v digitalnem okolju. (Atkins, 2003)
Nekateri vidijo korenine informacijske infrastrukture v daljnji preteklosti, ko so ljudje začeli zapisovali vprašanja, jih hraniti in izmenjavati. Francoski enciklopediji! so imeli že pravi načrt za informacijsko infrastrukturo, Najrazvitejše države so začele temu posvečati več pozornosti pred kakšnimi dvesto leti, ko so ustanovile državno statistiko (state-ističs).
Svet za informacijsko infrastrukturo pri NSF uporablja naslednjo definicijo: "Informacijska infrastruktura /ajema strojno opremo za procesiranje, podatke in mreže, digitalizirane senzorje, observatorije in
2008 - številk j 2 - letnik XVI
□ ('□««s«* INFORMATIKA 85
Franci Pivci Družbeni dejavniki interoperabilnost! v informacijski infrastrukturi
eksperimentalne postaje ter interoperabilno programsko opremo in vmesnike ter različna druga orodja. Enako bistvene /a ustvarjanje, razširjanje in Shranjevanje podatkov, informacij in znanja so investicije v interdisciplinarne skupine strokovnjakov z znanjem za razvijanje algoritmov, operacijskih sistemov in aplikacij." {NfSF, 2006: 6)
Z informacijsko infrastrukturo je neločljivo povezana interoperabilnost V preteklosti, ko je vse v zvezi z informacijami potekalo "peš", interoperabilnost ni bila problem, saj je bilo dovolj časa, da so zanjo poskrbeli "spotoma". IKT neusmiljeno racionalizira čas in prostor, zato je interoperabilnost ključno vprašanje učinkovitosti informacijske infrastrukture. Ze dolgo je jasno, da pri tem ne gre samo /.a kompatibilnost strojne in programske opreme, temveč za usklajeno delovanje celotne organizacije informacij in znanja. Paul Miller (2000) navaja naslednje vidike interopera-bitnosti:
> tehnična interoperabilnost (npr. Z39.50),
■	semantična interoperabilnost (npr. portali itd.),
. politična interoperabilnost (npr. strategije informacijske družbe), • interoperabilnost med skupnostmi (npr. interdisciplinarnost),
■	mednarodna interoperabilnost
Medicinska informatika je zgovoren primer, da je mogoča tehnična interoperabilnost, družbeni dejavniki pa zanjo niso zainteresirani, kar ponudnikom opreme omogoča, da služijo z opremo, ki ni povezljiva in terja zelo drage vmesnike. Zalo tudi ni standardnega medicinskega zapisa, ki bi omogočal generiranje celovite zdravstvene slike pacienta.
2 Tehnična in družbena plat informacijske infrastrukture
i'ri informacijski infrastrukturi je že na prvi pogled jasno, da jo tvorijo tehnične in organizacijske rešitve. Pri slednjih so pomembni organizacije, pravni red, vrednote, kultura, strokovnost itd. Včasih je težko potegniti ločnico med obema sklopoma rešitev, saj se spreminja. (Yates, 2005) Informacijsko infrastrukturo sestavljajo različni elementi, ki ne tvorijo nekega končnega seznama, pač pa predstavljajo konverzijo različnih zgodovin, slučajnega sovpadanja, nepričakovanih inovacij, novih kombinacij ild. Predstava o informacijski infrastrukturi kot stroju je zanesljivo napačna, za posledico pa ima zanemarjanje druž-
benih, institucionalnih, organizacijskih, pravnih, kulturnih in drugih netehničnih sestavin in momentov njenega razvoja (Axelrod/Cohen, 2001). V ozadju takšnega redukcionizma je praviloma ambicija, da bi informacijsko infrastrukturo izrabili za nadzorovanje okolja, ne pa da bi mu služila.
Ce ni pravega razumevanja pomena informacijske infrastrukture, tudi ni njene prave uporabe, (tiowker et al,, 20(W) Treba se je zavedati, da infrastruktura ni stvar, temveč odnos: moj današnji izdelek bo morda jutri infrastruktura za nekoga drugega. Informacijska infrastruktura je prinesla celo vrsto novih strokovnih profilov in gosto mrežo novih podpornih struktur. Novo vsebino so dobili nekateri stari koncepti, kot so avto poetičnost, vzajemnost, kom u nitam ust. in nastali so novi koncepti, kot npr. g loka I nos t, trajnostni razvoj idr. Tudi ni presenetljivo, da je razvoj informacijske infrastrukture tesno povezan z odprtokodno informatiko, saj sledita isto "filozofijo". (Russell, 2006) Prav zaradi informacijske infrastrukture so se najboljše univerze preusmerile v odprtokodno informatiko, ker oboje skupaj najbolje podpira izvorno idejo univerze. Ponudniki lastniške kode že iščejo načine, kako bi se vključili v univerzitetne infrastrukturne iniciative, temelječe na odprti kodi, kot so Sakai, Kuali, IASIG ipd. (Wheeler, 2007)
3 Pomen preučevanja informacijske infrastrukture
V razvoju informacijske infrastrukture lahko razločimo tri tipične faze {Edwards et al., 2006):
•	na začetku lokalno zasnovani sistemi se s pomočjo procesov koordinacije povežejo v mrežo;
•	mreža se širi s transferjem tehnologije na nove lokacije, ob čemer se vedno zgodijo tudi izboljšave;
•	konsolidacija infrastrukture se vzpostavlja v vmesniki in protokoli, ki dopuščajo večjo ali manjšo heterogenost.
Prevlada Edisona nad Teslo je značilen primer dveh graditeljev, ki sta imela enake tehnične rešitve, od katerih pa je prvi bolje razumel kompleksnost infrastrukture. Tudi računalniki so obstajali precej prej, preden sta UN I VAC in IBM zagotovila infrastruk-turno podporo za njihovo množično uporabo.
Iz zgodovine informacijskih infrastruktur se lahko naučimo, da so za uspeh potrebni naslednji "igralci" (McKenney et al., 1995):
■ "čarovnik" (wizard, supertech), ki postavi tehnični koncept;
86 upURoeni INFORMATIKA
2008 - številka 2 - letnik XVI
Franci Pivec; družbeni dejavniki irtlcroperabilnosti v informacijski Infrastrukturi
•	"dirigent" (maestro), ki orkestrira organizacijske, finančne in tržne vidike;
•	"prvak" (champion), ki pritegne interes javnosti in promovira infrastrukturo.
Spomnimo se najslavnejših primerov:
•	IBM: Thomas Watson Sr. in James Bryce,
■	ARPANET/Internet: Robert Taylor, Lawrence Roberts, Robert Kahn, Vint Ccri,
■	Apple: Steve Jobs, Steve Wozniak,
•	Microsoft: Hill Gates, Paul Allen, Steve Ballmer,
■	www: Tim Berner-Lee, Robert CailUan. Izgradnja se vedno začne kot družbeno dejanje in
pri informacijski infrastrukturi so na začetku igrale odločilno vlogo vladne agencije. Povejmo naravnost -predvsem vojska. Bolj ko se bližamo ta/i konsolidacije, večja je vloga uporabnikov, s katerimi je težke» voditi dialog, zato vlade razglasijo "deregulacijo". Obstaja vrsta razlogov, da bi se morali temeljiteje ukvarjati s temi vprašanji in povzeli {Atkins et al. 2003) bomo dva:
■	za nami je kakšnih 60 let računalništva in to je dovolj, da bi lahko začeli sistematizirati izkušnje z informacijsko infrastrukturo;
■	pred nami je družba znanja, ki je v odločilni meri odvisna prav od informacijske infrastrukture. Dosedanji razvoj informacijskih infrastruktur je
vse prej kot samoumevna "zgodba o uspehu", saj so se dogajala tudi huda razočaranja, ko velike investicije niso dale pričakovanih rezultatov. Mnogi so se motili glede tehnoloških perspektiv. Potratno redundanco so povzročali nesporazumi med strokami ter med znanostjo in industrijo. Neprepoznane so bile družbene in kulturne omejitve. Hudo za časom je ostalo izobraževanje. Namesto združevanja je pogosto zmagovala bal kani zäci ja.
4 Uloga družboslovja u razvoju informacijske infrastrukture
Marylin Strathern (2004) upravičeno ugotavlja, da za odsotnost družboslovne presoje pri izgradnji informacijske infrastrukture ni kriv le "neposluh" tehnikov, pač pa tudi navada družboslovcev, da le "kritično reflektimjo" razmere, nočejo pa prevzeti odgovornosti za načrtovanje. Ne zadošča, če prispevajo le posplo-šitve iz anket o uporabi informacijske infrastrukture, ampak bi morali ponuditi projekcije in nove koncepte.
V okviru celovitega pristopa k izgradnji digitalnih knjižnic kot primera informacijske infrastrukture so se podrobneje posvetili tudi deležu družboslovcev pri
tem. {Ribes et al., 2005) Ugotovili so, da ni nekega vnaprejšnjega seznama vprašanj, ki bi spadala v domeno družboslovcev. Ti k vsakemu projektu pristopajo drugače, praviloma s kvalitativnimi komentarji ter neobveznimi nasveti. Vseeno se je nabralo kar nekaj izkušenj, na podlagi katerih lahko naredimo naslednjo tipologijo sodelovanja družboslovcev v razvoju informacijske infrastrukture:
■	Dajanje povratnih informacij o odzivih okolja je na j pogoste j ši način, ko skozi usta družboslovcev govorijo potencialni uporabniki informacijske infrastrukture. Včasih je to sestavina sprotne eval-vacije, včasih celo neodvisna metodologija "mreže igralcev", kot jo predlaga Bruno Latour. Največkrat pa je mogoče le prijateljsko prepričevanje ob kavi-ci, v skrajnem primeru pa provodranje po vzorcu "zini in zgini".
• Promoviranje informacijske infrastrukture v javnosti: tehnične platforme so praviloma tarifne in jih je treba šele prevesti v jezik, ki je razumljiv javnosti. Pri tem se razplaintijo vsi znani nesporazumi glede interdisciplinarnosti. Zadeva lahko uspe le pod pogojem, da vsi malo popustijo pri svoji "znan-stvenosti", a pretežno je družboslovje tisto, ki mora žrtvovali svoj prestiž in se preleviti v "ancilia tech-nologiae".
■	Participativno sooblikovanje je idealni tip sodelovanja, ko so družboslovci zraven že v zgodnjih (tehničnih?) fazah konceptualizacije in pomagajo zasnovati meta podatkov ne standarde, geslovnike itd. To je zahtevna situacija, ker je treba obvladati jezike mnogih strok in kar pravilo je, da se družboslovci učijo jezika tehnikov in ne obratno. Dobrodošlo bi bilo, če bi imeli primerjalne družboslovne analize projektov informacijske infrastrukture, iz katerih bi se posvetilo, zakaj eni uspejo, drugi pa ne. Koristile bi primerjave, kako se izgradnje informacijskih infrastruktur lotevajo različne agencije in različne države. Zelo zgovorni so "benehmarkingi", ki nastajajo v okviru EU (SIBIS). Na podlagi vsega tega bi hitro ugotovili, da je delo pri izgradnji informacijske infrastrukture vredno ustreznejših priznanj, kot jih je deležno sedaj, ko nima skoraj nobene teže pri strokovni promociji. Zelo verjetno hi se lahko številni relevantni podatki za družboslovno analizo generirali avtomatično (programsko), če bi širše spoznali, da so pomembni. Na tem bi lahko zgradili celo "infrastruk-turno diagnostiko".
2008 - številka 2 - letnik XVI
g p o RA e N » INFORMATIKA 87
Frani i Piv« Družbeni dejavniki interoperabilnosti v informacijski infrastrukturi
5 Informacijska infrastruktura sproža družbene napetosti
Za infrastrukture na splošno velja, da povzročajo konflikte: vedno posežejo v ustaljene načine življenja skupnosti in vsi se zbojijo za svoje položaje. Zgodi se "kreativna destrukcija", iz katere pridejo eni kot zmagovalci in drugi kot poraženci. Doreen Mnssey (1993) očita načrtovalcem, ki jih takšne konflikt ne situacije presenetijo, da ne obvladajo svojega posta. Kaj bi k temu rekli naši mnogoštevilni načrtovalci infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki vse lepo izmerijo in narišejo, ljudje pa tega ne sprejmejo?
Banke kot finančna infrastruktura so že takt) udomačene, da pozabimo, ali smo v njih zmagovalci ali poraženci. Bankirji sami pa tega ne pozabijo niti za trenutek in dobro vedo, kaj jim prinaša infrastruktura, zato se zelo zanimajo za nove infrastrukture in jih hitro posvojijo, če obstaja kanček nevarnosti, da bi jim konkurirale. Kalifornijska oskrba /. votlo je ena največjih infrastruktur na svetu, ki je ljudi naučila "infra-strukturnega razmišljanja", kar je Kalifornijo pripeljalo na vrh svetovne razvitosti (kot pred tisočletji Egipčane Obvladovanje Nila).
Infrastrukture najbolje delujejo, če so javno dobro. Premožni se s tem ne strinjajo, ker jih moii progresivno obdavčenje, iz katerega se napajajo javni proračuni za gradnjo in vzdrževanje infrastruktur. Namesto tega "nesebično" ponujajo zasebni kapital za vse zahtevnejšo infrastrukturo, za katero vsi vestno poravnavamo položnice in je še najmanj tvegana investicija. Država potem nima več razloga, da bi tako globoko segala v bogatašev žep. Se zavedamo, da po tej poti ne bi nikoli prišli do interneta? In Slovenija bi bila daleč od informacijske družbe, saj ne bi doživela začetne spodbude ARNESA.
Vrsta družbenih napetosti se navezuje na vsebine: čigavi so podatki, informacije, znanje? Običajna pomota ob tem je, da pomislimo na avtorje, ki živijo od svojega dela. V resnici gre za posrednike, ki kapi ta li-zirajo razliko med nizkimi avtorskimi honorarji in visokimi prodajnimi cenami.
Konflikti nastajajo med strokami, ko je treba obsežne zbirke opremiti z metapodatki, ki sežejo prek disciplinarnih plotov. Problem lahko rešimo organizacijsko ali tehnično: z dogovorom o enotni ontologiji za več podatkovnih baz ali s prevajalskimi vmesniki? Le na videz je Izbira preprosta, v realnih situacijah pa je prva pot zelo zamudna, druga pa zelo draga.
Težave so tudi na ravni zaupanja: ali naj zaupam, da bodo drugi moje podatke pravilno razumeli, in ali naj jaz zaupam drugim, ki mi nudijo svoje podatke?
V razvoju so pomembne uho j ene poti in ni presenetljivo, da so pri informacijski infrastrukturi najbolj uspeli elektronska pošta, splet in mobilna telefonija, ki so se lahko oprli na "analogni informacijski internet", kot Greg Downey (2001) imenuje klasično telefonijo. Vendar se uhojene poti slej kot prej izčrpajo in nastopi kritični moment, ki je lahko tehničnega ali družbe nega izvora. Pred hod ni ka i n terneta A R l 'A N l;l i n NSF.Net sta bila vse prej kot prijazno sprejeta s strani univerz, ker so le-te smatrale, da bo nekdo od zunaj posegal v njihove drage računalnike. Vojska in NSF sla internet izsilili.
6 Informacijska infrastruktura in noua ekologija znanja
Tisti, ki so prvi pričeli z, izgradnjo informacijske infrastrukture, že žanjejo bogat pridelek. Ustvarili so obsežna polja znanja, ki so na voljo posameznikom, skupinam in organizacijam. Vedno bolj nas presenečajo s tem, kaj in kako delajo in kdo vse dela. Nastaja povsem nova ekologija Znanja:
•	ko je internet posta! univerzalno orodje,
■	ko SO v vseh strokah usvojili nove metode dela z informacijami,
•	ko M no rej ev zakon jamči nadaljnjo eksponenoal-no rast,
•	ko računalniški modeli uspešno zamenjujejo prototipe,
•	ko je dosežena skoraj popolna interoperabilnost formatov,
- ko imamo možnost poceni shranjevanja neomejenih količin podatkov,
■	ko je hitrost procesiranja neznansko porasla. Zavedati se je treba tudi glavnih ovir:
. nepripravljenosti na usklajevanje za ceno ohranjanja vrtičkov,
•	zanemarjanja sistematičnega arhiviranja, zaradi česar se izgublja znanje,
■	zavračanja interdisciplinarnosti,
•	podcenjevanja interoperabilnost i.
Morda najbolj nenavadne so virtualne raziskovalne/razvojne skupnosti, ki se hitro množijo in so danes že glavna oblika organiziranosti v svetu znanja. Svoj zgodovinski vzor imajo v invisible colleges, z interne* tom pa so dobile šele pravo infrastrukturo za svoj
88 u e o B A e » a INFORMATIKA
20UB ■ številka ? letnik XVI
Franci Pivei: Družbeni dejavniki interoperabilnosli v informacijski infrastrukturi
Specifična znanja i a RS D in iiobraže vanje Ivirtualne skupnosti znanja) Prilagoditve la disciplinarne in projektne aplikacije
FtaE, servisi	Podatki. inforrnac-,	Senzorji, meritve,	Vmesniki, vizualizacijs,	Konrcfinacija,
velikih	znanje, menedi.	servisi	servisi	servisi
zmogljivosti	servisi
Mreže, operacijski sistemi, vmesna oprema Bazne tehnologije- procesiranje, shranievanje, komuniciranje
Shema Integrirani servis /a podporo inanja
razmah. Lota 1990 so se pojavili prvi kolaboratoriji, danes pa so že pre predi i cel svet iti so sposobni vključiti prav vsakogar, ki ima pametno idejo. Problem intempera bil nosti jim rešuje www.globus.org, ki deluje na matrični osnovi. F,-znanost gradi na m i rti mali hiranju časovnih in prostorskih i/.gub in se ob podpori terraračunalništva uspešno spoprijema z najzahtevnejšimi vprašanji obstoja in razvoja.
Informacijska infrastruktura se razvija v integriran servis za podporo znanja.
Informacijska infrastruktura, ki jo sedaj sestavljajo mreže, operacijski sistemi in servisi, bo v prihodnosti segla v bazne tehnologije in ho zajela tudi cikluse procesiranja, širokopasovno mreženje in organizacijo informacij. Kasneje se bodo integrirali Še proces standardizacije, vmesna oprema in osnovne aplikacije, Vključeno bo arhiviranje ter interdisciplinarno komuniciranje. Uporabniki take informacijske infrastrukture bodo dosegli več informacij 100- do 1000-krat
Uiri in literatura
(11 ATKfNS. E, D. (2003)
Transformation through Cyber infrastructure - Based Knowledge Environments. First International Conference on Economic ancf Social I ml ¡cations ol Information Technology. Jan. 27-28, http://cip.umd.edu/ transform.htm.
[2] ATKINS. E. D., K. K DROEGEMEIER, S, I. FELDMAN, H. GARCIA-MOLINA. M KLEIN. D G. MESSERSCHMITT, P. MESSINA, J. P. OSTRI KER. M H WRIGHT (2003) Revolutionizing Science and Engineering Through Cyberinfrastructure Report of the NSF Blue-Ribbon Advisory Panef on Cybe(infrastructure Washington: NSF. [31 AXEL ROD, R . M D COHEN (2001)
Harnessing Complexity: Organizational Implications of a Scientific Frontier. New York: Basic Books. (4) BOWKER. C. G., BAKER, K,. MILLERAND, F„ RIBES, D. (2008)
Toward Information Infrastructure Studies; Ways of Knowing in a Networked Environment. V; J HUNSINGER. M. ALLEN. L. KLASRUP tur.) International Handbook of Internet Research. New York: Springer (najavljeno).
hitreje. In kaj bo preostalo vsem drugim, ki take in-frastrukturne podpore ne bodo imeli?
Denar, ki ga npr. NSF danes namenja za ta razvoj, se šteje v milijardah dolarjev, ob tem pa je pomemben še en podatek: le 35 % teh sredstev gre za naprave, vse drugo gre za "živo delo". To je vredno posebnega poudarka glede na to, kar je razkril letošnji dobitnik nagrade Namur za družbeno informatiko Daniel Pimienta:
da mora imeti velike izvedbene težave vsak infrastru kt urni projekt, ki investira v "živo delo" manj kot 40 %,
da jo obsojen na neuspeh vsak infrastrukturni projekt, ki za "živo delo" nameni manj kot 20 %, da je navadna korupcija vsak infrastrukturni projekt, ki vsa sredstva nameni za opremo in 0 % za "živo delo".
Tako smo na koncu spet pri družbenih vidikih informacijske infrastrukture, ki so očitno neizbežni.
(51 DOWNEY, G. (2001)
Virtual Webs, Phisical Technologies, and Hidden Workers: The Spaces of Labor in Information Internetworks. Technology and Culture, 42 (209-235). [6] EDWARDS, N. P., S. J. JACKSON, G. C BOWKER, C. P. KNOBEL (2006)
Understanding Infrastructure: Dynamics, Tensions, and Design. Report of a Workshop on History&Theory of Infrastructure. Univ. of Michigan, Ann Arbor, 28. Sept.-1. Oct.} http;//www,si.umich.edu/lnfrastnjctureWorRahop/ documents/Unde landing Infrastructure2007.pdf. (7\ MASSEY, D. (1393)
Power-Geometry and Progressive Sense of Place.
V: J. BIRD, B. CURTIS. 1 PUTNAM, G. ROBERTSON, T.
TICKNERiur.)
Mapping the Futures: Local Cultures. Global Changes. New York: Routledge (81 MCKENNEY, L. J., D G COPELAND. R 0. MASON (1995)
Waves of Change: Business Evolution through Information Technology. Boston: Harvard Business School Press.
2D08 - ilovilka 2 - letnik XVI
u p d h i s n t INFORMATIKA 89
Franc Pivec Družbeni dejavniki inloroperabitnosti v informacijski infrastrukturi
|9] MILLER, P. (2000)
Interoperability What is it and Why should J want it? Ariadne, 24. httnV/www ariadne-an uk/issue24/ interoperabilitv/infro-html. [10! NSF (2006)
NSFIS Cyberintrastructure Vision for 21st Century Discovery {Version 7.1) http; / /www, nsf.gov/od/oci/ct-
LBSii.
(11) RIBES, D K.. K. S BAKER, F. MILLERAND, G. C. 90WKER (2005)
Comparative Interoperability Project: Configurations of Community, Technology. Organization. Proceedings of the Second ACM/IFFF-CS Joint Conference on Digital Libraries
[12| RUSSELL, A.L (2006)
Rough Consensus and Running Code and the Internet-OSl Standards War. IEEE Annals of the History of Computing, 28 (3) 48-61.
[131 STRATHERN. M (2004)
Commons and Borderlands: Working Papers an Interdisciplinary, Accountability and the Flow of Knowledge. Wantage: Sean Kingston Publishing.
[141 WHEELER, B. (2007)
Open Source 2010 - Reflection on 2007. EDUCAUSE, Jan., Feb. 2007.
[15] YATES, J.A. (2005)
Structuring the Information Age: Life Insurance and Tachnology in the Twentieth Century. Baltimore: Johns Hopkins Univ. Press.
Franci Pivec je pu osnovni izobrazbi filozof in sociolog ki se kasneje preusmeril v informacijske znanosti, pri čemer se £e posebno ukvarja 2 etičnimi in epi ste mu loškimi vidiki ter s študijami uporabnikov. Na teh področ|th se vključuje tudi v mednarodne projekte Od samih začetkov je navzoč v razpravah o informacijski družbi, o čemer je objavil številne članke, tudi knjigo, ter že deset let vodi sekci|U o informacij ki druibi na Dnevih slovenske informatike Deluie na Institutu Informacijskih znanosti (IZUM) m je soustanovitelj Instituta za promocijo odprte kode llprok).
90 upukohh* INFORMATIKA
2008 - številka 2 - letnik XVI