Sergej Aleksandrovič Kuznecov: Sovremennyj tolkovyj slovar' russkogo jazyka. Sankt-Peterburg: Norint, 2005. 959 str.
Gre za enodelni rusko-ruski razlagalni slovar sodobnega ruskega jezika. Glede na format in število besed ter frazemov pomeni nadaljevanje Razlagalnega slovarja ruskega jezika S. I. Ožegova in N. Ju. Svedove (Tolkovyj slovar russkogo jazyka, Moskva: AZ, 1995; v nadaljevanju ga navajamo s kratico OŽ). Novi slovar nadaljuje tradicijo ruske leksikografije, ker podaja točno in jasno obliko razlaganja, hkrati pa prikazuje večaspektno karakteristiko besede pri razlaganju, izgovoru, izvoru, sklanjanju, spreganju, uporabi ter stilni oznaki. Slovar obsega več kot 90.000 besed in frazemov. Novost v primerjavi z drugimi slovarji pa je, da vsebuje besedišče zadnjih desetih let na prelomu stoletij. Vsebuje na splošno znane besede in veliko novih terminov iz umetnosti, ekonomije, zgodovine, filozofije, medicine, sociologije in drugih vej znanosti.
Uvodu sledi poglavje Kako je zgrajen slovar in kako ga uporabljamo. Besedno gnezdo ima najprej naslovno besedo (kjer je potrebno, je navedena izgovarjava), slovnične značilnosti, navedke iz etimologije, funkcionalno stilne značilnosti, razlaganje s primeri, fra-zeme in izpeljane besede.
Besede so razvrščene po abecednem redu (črka e kaže na izgovor besede in mesto naglasa, npr. eločka in zelenyj). V večini primerov sledi naslovni besedi z velikimi črkami besedno gnezdo, včasih je takoj za tem tiskom navedek za drugo geslo, npr. vetr^šče, gl. veter. To pomeni, da se dana
beseda nahaja na koncu slovarskega gesla, h kateremu je dan navedek, v tako imenovanem gnezdu izpeljanih besed, ki imajo znak <
veter, -tra ^ < veterok _ vetr^šče ^
vetrovoj, vetrjanoj.
Z arabskimi številkami so razvrščeni levo od naslovne besede homonimi, npr.: 1. kulak, -d; m. - pest; 2. kulak, -a; m. bogat kmet, ki ima dninarje. Številčni indeks desno zgoraj od naslovne besede kaže homofone - besede, ki se pišejo in izgovarjajo enako, sodijo pa v različne besedne vrste; taisti indeks se ponavlja pri vseh navedbah za te besede: rabočij^, -ego; m. - delavec; rabočij^ (R1) - delavski, nanašajoč se na imen. Homografi so besede, ki se razlikujejo samo glede na mesto naglasa, pomen pa je drugačen, kot npr. muka in muka.
Pravopis in izgovarjava. Zapis besed v obravnavanem slovarju se ravna po Ruskem pravopisnem slovarju S. G. Barhudarova (Moskva, 1999), izgovarjava in naglas pa po Ruskem knjižnem izgovoru in naglasu R. I. Avanesova in S. I. Ožegova (Moskva, 1960). Če zapis besede ali izgovor variirata (npr. drugo mesto naglasa), so navedene vse variante, npr. muskulistyj (pog.) in muskul^styj. Če teh navedkov ni, pomeni, da so vse variante v mejah knjižne norme, najprej je navedena bolj uporabna oblika: kapr^ččio in kapr^ččo ^ V kvadratnem oklepaju je naveden izgovor /te/.
Slovnična karakteristika besede. Besede, ki sklanjamo, so podane v izhodiščni obliki (izjema so samostalniki, ki jih pogosteje uporabljamo v množini). Za besedo stoji vejica in navedek fleksije: oblike sklonov za samostalnike, glavne in ločilne števnike, končnice spolov za pridevnike in vrstilne števnike in končnice oseb za glagole: mehanik, -a; m; martyska, -i; ž; selo, -a, sela; s. sp.; kancerogeny, -ov; mn. (ed. kance-rogen, -a; m); dva, dvuh; m., s. sp.; dve, dvuh; ž. sp.; dvoe, dvo^h; gorelyj, -aja, -oe, pjätyj, -aja, -oe; kroS^t', krosu, kroSiS'. Navedene so variante končnice, izmenjavanje soglasnikov, prisotnost neobstojnih samoglasnikov, premik naglašenega samoglasnika idr. Večina samostalnikov ima napisan rodilnik ednine, v težjih primerih je navedena paradigma sklanjatve. Navedku naglasa sledi spol (m., ž. in s.): bok, -a (-u); mest. o boke, na boku; mn. bokä, -ov; m.; kuhnja, -i; mn. rod. -hon'; ž. sp.
Pri kakovostnih pridevnikih je razen končnice spola podana še kratka oblika in včasih spregatev:
dorogoj, -äja, -oe; dorog, dorogä,
dorogo; dorože.
Pri glagolih (izjema so tisti, ki se kot pravilo uporabljajo samo v 3. os.) sta dani končnici 1. in 2. os. sedanjega (prihodnjega časa), v primeru, ko ju redko uporabljamo, sta podani v kotnem oklepaju /. Osebnim končnicam sledi navedba glagolskega vida (dov. - dovršni, nedov. - nedovršni): znat', znäju, znäeS'; nedov., brezžit', -žit; nedov; obescenit, <-nju, -niS'> -nit; dov.
Ostale glagolske oblike, a tudi deležniki in prislovni deležniki, so navedeni le v težjih
primerih: bit', b'ju, b'eS'; bej; b^tyj, bit, -a, -o (zast.), bijä - nedov; ehat', edu, edeS', <poezžaj>, (pog.) <ezzäj>-; ehav, eduči - nedov.
Etimološka navodila. V kvadratnem oklepaju je naveden izbor samo teh besed, ki še doslej niso izgubile svojega tujejezičnega pomena, npr. kimono, neskl.; s. /japon. kimono od ki - nositi in mono - stvar/. Če je pomen besed v ruskem jeziku tak kot v izvirniku, ni prevoda.
Tip podrednih vezi besede. Sposobnost vezave besed z drugimi besedami je pokaza-na s pomočjo sklonskih vprašalnic, natisnjenih v ležečem tisku (kogo-čto, kem-čem idr.) npr.: zapodozrit', -ju, -iS', dov. 1. Kogo v čem, 2. čto.
Funkcionalno-stilna karakteristika besede. Slovar ima številne opombe, nanašajoče se na besedo, napisane so v ležečem tisku, kot npr.: kniž., pog. matem. idr. Besede, ki nimajo podobnih opomb, so nevtralne. Vse opombe so navedene na str. 8 in 9.
Razlaga. Pomen besede navaja slovar v lakoničnem opisu njenih bistvenih lastnosti in v smiselnih povezavah z drugimi besedami. Če ima beseda več pomenov, se za vsakega daje posebna razlaga, označena z arabsko številko. Pri pomenu so dodani tudi odtenki, označeni z znakom //: gruppa, -y; ž. sp. 1. Nekoliko predmetov ali ljudi, živali, ki so blizu ena druge. G. vsadnikov. //: Podoba nekoliko figur. Skul'pturnaja g. Celotnost stvari, predmetov, pojavov, ki jih povezuje neka skupna lastnost.
gljadet', gljažu, gljadis; gljädja in gljadjä (ljud. pog.), gljddjuči; nedov. v., pog. = smotret'.
Frazemi so podani s črnim rombkom. Opisani so v besednem gnezdu s prvo komponento - samostalnikom; ~e tega ni, je naveden glagol, pridevnik ali zaimek, npr. *bereč' pusče glaza kogo-čto. Bit' (brosat', kidat'sja) v glaza; kraeskom (ugolkom) glaza/gljadet', smotret', prostym glazom; hot' glaz (glaza) vykoli/koli.
Podane so tudi stalne besedne zveze -termini, npr. vestibuljarnyj, apparat (anat.).
Gnezdo izpeljanih besed. Samostalniki s sufiksi subjektivne ocene: dom ^ < domik ^ dom^ško, dom^šče, domok. Vrstni pridevniki, ki so izpeljani od samostalnika: hleb ^ < hlebnyj. Svojilni pridevniki: brat < brätnin ^ brätov. Samostalniki ž. sp. s pomenom osebe, ki ima ustrezen samostalnik m. sp.: akter _ < aktr^sa akterka. Pridevniki s sufiksi subjektivne ocene: belyj . < belen'kij; tolstyj . < tolstennyj . tolsten'kij idr.
Glagol. Navedeni so glagoli ned. vida hkrati s priponskimi glagoli dov. vida, kot npr. zabrosit' . zabräsyvat, ustävit' < ustavljät'. Podani so tudi povratni glagoli na -sja: zabrosit' . < zabrasyvat'sja. Samostalniki označujoči dejanje - pomen danega glagola: izognut' . < izgibänie . izg^b. Tukaj se tudi nahajajo deležniki, nastopajoči v pomenu pridevnika: angaž^rovat' . < angažirovannyj.
Da bi bila podoba slovarja objektivna, je treba reči, da ne vsebuje nekaterih besed, ki jih ima OŽ (avtoguževoj, agitpunkt, adzärcy, vjazäl's~ik, vjäzanka, vjazänka, domr^st, djägil', kožnik, läsa, läsina, rabkor, väzik, hazäry, čavyča, čemer^ca, čt^vo, jus idr.). Novi slovar vsebuje nekatere besede, ki so nastale v zadnjem desetletju, npr. avtobän,
avtoljub^tel'; avtoservis /se in se/ in izpeljan pridevnik avtoservisnyj, -aja, -oe; adät, anabolika, anoräk, antifr^z, bäjker, bide /de/ neskl., bonus, bulla, VDV /vedeve/= vozdusno-desantnye vojska. Omeniti je potrebno, da je veliko kratic pojasnjenih, tako da bralcu ni potrebno brskati po slovarju kratic.1 Tako se VPK, GES, DNK, MVD, UVČ (česar ni v slovarju OŽ).
Slovar S. A. Kuznecova navaja več frazemov kot slovar OŽ. Pri glagolu vzjat'najdemo 40 frazemov, OŽ navaja le 4. Slovar S. A. Kuznecova navaja sodobne izraze, kakršna sta npr. evro in ž^golo.
Zdi se, da oba slovarja napačno pojasnjujeta besedo založnik.
Dobra stran slovarja Kuznecova je navajanje besed z različnim naglasom in z enakim zapisom, kot npr.: zamok in zämok, zäpah in zapäh, zasypät' in zasypat'. Navaja tudi istopomenske besede, ki imajo dva naglasa: zaseka in zaseka. V besednem gnezdu zdorov'e ima še navedek zdorov'ice, ki ga OŽ nima. Kulturne rastline lan slovar OŽ ne navaja. Kuznecov navaja besede tujega porekla, ki se zdaj uveljavljajo v sodobnem ruskem jeziku, kot npr.: mikrofil'm, ms'e, oberlok, pampers, ramadän in ramazän, samizdät, snegokät, frejlejn /e/, ker pač barysnja ne ustreza novemu družbenemu redu; tujke so tudi rusificirane besede, kot npr. hot-dok, čembur, četki, sou, emitter; jagdtäs idr.
Slovar Sergeja Aleksandroviča Kuznecova je pomemben prispevek v ruski leksikografiji. Potrebuje ga vsakdo, ki se resno ukvarja z rusko besedo.
Jurij E. Rojs Maribor
1 D. I. Alekseev idr.: Slovar'sokrasčenij russkogo jazyka. Moskva, 1977.