XII letnik.
V	Gorici, d ih* I. decembra 1004.
48. številka.
l/liaja v; ikj
ul) II un dopoldne 'Rokopisi sc m- vra-I ,:a jo. Neliankovana pisma sp ne sprejemajo.
Cena istu /naSa 13	celo	leto	4	krone,
' za	pol	leta	2	kroni.
Za manj premožne j 13	celo	leto	3	krone,
?a	pol	leta	K	1‘50
|/a Nemčijo je cena •listu 5 K, /a druge dežele izven Avstrije li K.
Kokoplsr sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-lurini 5t. 9.
oven
A
za vero
Naročnino iti na znanila sprejema upravniSIvn v (lorici Semen i$ka ulica 5 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na. Josip Verdijevem te-kališču nasproti me stnetnu vrtu in na Korenjskem bregu CRiva Corno) 5t. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Ve? krat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici
f— ■
Iz pastirskega lista avstr, škofov.
Odbor avstrijskih škof>v jo izdal prod kratkim na avstrijsko narode pastirski list. Iz njega hočemo podati cenje-1 nim čilateljem nekaj misli: Škofje pravijo :
Krščansko ljudstvo v Avstriji naj se ] trdno oklepa sv. katoliške cerkve, ki v 'edinosti vere in v složni ljubezni svoje udo vabi in vodi k resnični edinosti,
Iliratovstvu in enakosti. Edinosti vere nasprotuje nesrečno teženje onih, ki hočejo avstrijske katoličane odtrgati od /Kima, ki je središče krščanske edinosti. Pred temi svarimo svoje vernike vnovič prav posebno. Z veličastvom katoliške vere se ne strinja teženje, razdejati edino zveličavno vero v Kristusa s popularizacijo znanosti, ki zameta Boga. Vse-obsegujoča krščanska ljubezen ne pozna načela, po katerem naj bi lastno narodnost negovali na škodo ljubezni in pravičnosti, ki smo jo dolžni svojemu bližnjemu
Krščansko ljudstvo v Avstriji je edino v izpolnjevanju zapovedi, dane od Njega, ki se je imenoval kralja, seveda kralja nadnaravnega kraljestva:	Dajte
cesarju, kar je cesarjevega in Bogu. kar je božjega! Avstrijsko katoliško ljudstvo daje Bogu, kar je božjega I oziroma kar pripada Njegovemu namestniku na zemlji, in daje tudi cesarju, kar je cesarjevega. Prvi rimski papež sv. Peter je v svoji okrožnici vernike prisrčno opominjal k strahu božjemu in k spoštovanju, ki naj na imajo do kralja: Bojte se Boga in spoJtnjto kralja! (I. Petr. 2, 17.) In slavni apostol narodov Pavel je pokorščino do obstoječih oblasti ukazal v klasičnem 13. poglavju vznesenega pisma do Rimljanov, v poglavju, ki je državnim oblastim in po njih tudi mirnemu razvoju človeštva več koristilo kakor vse učene razprave o državi in njenih pravicah od najstarejših do najnovejših pravoslovcev. „Vsakdo naj se podvrže zakoniti oblasti, zakaj
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
„Grenoble — Corps — La Salette!“ mi je dalo v glavo. Tam na vzhodu za ono goro Grand Vevmont. pod goro L' Obiou (27U3 m) ob reki Drai leži mestece Corps. In dve uri nad njim v hribih je vas La Salette, ki šteje jedva 800 prebivalcev. Še dalje v gorah v višavi 1800 metrov je romarska cerkev s 3 ladjami za 5000 oseb. Blizu tamkaj so tri podobe, ki predočujejo Marijino prikazanje, pogovor z otrokoma in Marijino dviganje proti vršiču (35-40 m.). Onde je zdaj 14 križev. Na obletnico prikazanja pride tja 4000—5000 romarjev. Tu je Marijina ..Kalvarija1*, dočim je v Lour-desu njen „Tabor“. Onde se je prikazala Marija 18. sept, 1846 pobožnima pastirjmia Maksiminu in Melaniji ter jima razodela nekatere skrivnosti. Papeža Pij IX. in L»>on XIII. sta imela to razodenje za pristno. Papež je že prej vedel o sramotnem padcu Napoleona III. In papež pač dobro ve, zakaj je ukazal molitev v čast sv. Duhu in molitev po maši v čast D. M. in sv. Mihaelu. „0, La Salette blagoslavljam iz srca !** je de-
Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) T Gorici.
ni je oblasti razen od Boga; in ta, ki obstoja, je od Boga. Kdor torej nasprotuje oblasti, nasprotuje naredbi božji. Tisti pa, ki nasprotujejo lej, tirajo sami srhe v pogubo . . . Zato jo vaša dolžnost, da ubogate, ne samo zaradi kazni, temveč tudi zaradi vesti.“ (Kimlj. 13, 1—7.)
Za opomin drugega prvaka med apostoli izraža božji izvir vladarske oblasti, osvetljuje in pojasnnje vzvišeni naslov : „r;esar po božji milosti*'. Tega apostolskega nauka se morajo katoliški kristjani tem bolj in tem zvesteje oklepati, čim bolj si moči teme prizadevajo, da bi zasenčile lesk vladarske krone, ki odsvita v jasnosli božjih besed. Da, to svojo vero v bogopravno avktoriteto, duhovno in svetno, hočemo z besedo in dejanjem udejstvovati vedno in povsod ; udejstvovati jo hočemo s trajno zvestobo do domače presvetle dinastije, katere glava je cesar Franc Jožef L, vez, ki druži toliko narodov, različnih po jeziku, po običajih in po zgodovini, v neločljivo celoto, jih varuje in brani in jim zagotavlja prost razvoj lastne svojstvenosti. Njegovo Veličastvo s providencialnim izrekom:	„Viribus unitis'1 je nekoč
izrekel pomenljive besede: „Av3trija mora biti vsem narodom zavetnica!" — in izrazil je upanje: „Naj govore narodi te velike države katerikoli jezik, nadejam se, da se bodo vsi brez izjeme priznavali za zveste sinove skupne domovine.“
Zares, po vsi pravici je povdarjal nepozabnega spomina Leon XIII. v svojem nagovoru na avstrijske romarje 16. aprila leta 1888, da morajo Avstrijci v svojih srcih združevati udanost do papeža in do vzvišenega cesarja. To tudi želi cerkev, ki svojim otrokom nalaga pokorščino do vladarjev kot strogo dolžnost; vzgojiti hoče izvrstne katoličane, najboljše državljane in najsvestejše podložnike. Požrtvovalna ljubezen do preljube domovine, neomajna zvestoba in adana po-
jal papež Leon XIII. In pobožni Viannev je rekel: „La Salette bo storil vedno več dobrega; vedno bolj ga bodo spoznavali in vsprejemali!“ Ker smo bili razmerno blizo tega kraja, jel sem premišljevati to rnzodenje:
Marija je govorila v solzah : „Roka mojega Sina je tako težka, da je ne morem več zadrževati ... Ne gre, da bi hodile le stare žene v cerkev ... V postu gredo kot psi v mesnico . . . Lucifer bo 1. 1864 z mnogim številom satanov spuščen z verige; polagoma bodo odpravili vero . .. Mnogo bo slabih knjig na svetu in duhovi temo bodo razširjali povsod splošno nevarnost za vse, kar se tiče božje službe . . . Satana bodo častili v shodnicah .. • Svetne vlade bodo imele namen odpraviti vsako versko načelo, da napravijo prostor materijalizmu, brez-boštvu in spiritizmu in vsakovrstnim strastem. Nered in poltenost bosta razširjena po vsem svetu. . . Gore se bodo potresale, Pariz pogori, Marselj se pogrezne, mnogo večjih mest bo porušenih in se pogreznejo vsled potresa ... Že bodo mislili, da je vse izgubljeno. Pravični bodo silno trpeli ... Ali božji sovražniki bodo?pom°rjeni . .. Svet bo puščava ... In šele potem nastopi mir za nekaj časa ..."
korščina do očeta domovine, do monarha, ki ima oblast od Boga, naj torej druži Avstrijce I Ka^ni narodi stopajo kot sodržavljani taiste države, kot člani velike celote, stare, pa nikdar zastarele habsburške monarhije, v ozko medsebojno razmerje in skupno pospešujejo kulturo in krščanski napredek, skupni utrjujejo in krepe veliko cesarstvo, ki leži v srcu Evrope, delo božje previdnosti. Kralj kraljev, vladar vladarjev je poklical v življenje to mnogonarodno in mnogoje-zično cesarstvo.
Zato naj ne loči človek, kar je združil Bog. Zlosrečni boj med blagona-darjenimi avstrijskimi narodi se bo in se mora poleči. Podajo naj si le roke vsi plemeniti domoljubi, in kateri Avstrijec bi ne Ijotel biti to! Zadovoljnost in mir, sreča in blagoslov se bosta naselila po deželah v državi. Stalni, resnični mir pa je sad krščanske pravičnosti in ljubezni. Znto naj ti dve čednosti vodita avstrijske narode, uravnata njih dejanje in nehanje, urejata medsebojno razmerje. Vsakega resničnega domoljuba najj^etejša naloga mora biti, da izkuša blažiti narodnostna nasprotja ; po najboljših močeh naj dela na to, da bodo narodi mogli drug poleg drugega in drag z drugim živeti v mira in v prijaznosti. Narodi so pač tu in žive, pravice imajo, da obstojajo ; naj se jih toraj ne loči, ne razdvaja, ampak zedinijo naj se v ljubljeni Avstriji kakor v očetovi hiši.
Politični pregled.
Državni zbor. — V državnem zboru se je v torek nadaljevala razprava
o	vladinem odgovoru. Skoro vsi dosedanji govorniki napadali so dr. Korberja in njegov vladni zistem več ali manj ostro. Posebno drzoviti so nemški govorniki v svojih hinavskih govorih. Ako-] ravno se v naši državi Nemci z vladnim ' privoljenjem najbolj šopirijo in se jim
Ali se ne izpolnaje to že deloma pred našimi očmi? „Pride čas — je dejal Donoso Cortes — da pride vlada v roke teh nesrečnikov, in potem ne bodo poznali drugega hudodelstva kot nedolž-j nost.“ — Strašno napredujemo proti barbarstvu. Zmajeva setev liberalnih na-| čel gre v klasje in rodi krvave sadove (Pachtler). — V Parizu ima satan 22 | žrtvenikov — sv. hostije ropajo itd. Satana časte v Rimu, Parizu in druge ...
„Šole niso več krščanske"1 je pisal Klimsch I. 1890. „Od sto vspučiliščnih profesorjev niso več trije verni. In ti stoterni izgoje tisoče mladih ljudi, ki prideje med svet kot uradniki, zdravniki, profesorji itd. Pod krinko vednosti razlagajo nevero. Na Dunaju je 75 odstotkov vseučiliščnih profesorjev judov, med študenti 1038 judov. — In na nižjih šolah ? Prišlo je skoro tako daleč, da bi se lahko reklo : Kolikor tisoč učiteljev, toliko apostolov brezverja. Kak škodljiv , vpliv ! . ..“
Marsikateri občan ali tržan, ki je bil prej zvest sin cerkve, meni, da mora biti še on „gepildetu ali napreden, ko sliši take modrijane ob oštirski mizi. In pri volitvah, shodih itd. drži in vleče z liberalci.
Tiskati se sme dandanes vse, vse
najboljše godi, ker se na vseh koncih in krajih redijo na škodo ostalih na-rodnostij, posebno pa na škodo Slovanov, iz vladnih jasli, se ti ljudje pritožujejo, da jih vlada pritiska. A ministerski predsednik nima toliko poguma, da bi tem preširnežem povedal to, kar jim gre, namreč, da je ravno njih preširnost in nenasitnost kriva na žalostnem gospodarskem in političnem položaju, v katerem se nahaja naša država, za katero Nemci prav nič ne marajo in bi jo rajši danes nego jutri spravili pod nemško „piklhaubo“. Zato pa ker nima ministerski predsednik kot voditelj avstrijske politike tega poguma in noče nikakor kreniti na pravo pot, po kateri bi dospelo tudi druge narodnosti v naši državi, posebno pa Slovani, katerih je večina, do svojih pravic, ravno zaradi tega, pravimo, ni nikakor pričakovati, da bi prišlo v našem parlamenta do boljših razmer in do rednega delovanja, katerega tako najno potrebujejo avstrijski narodi. Sedanja vlada je nemška, a nikakor ne avstrijska in od tod izvira tadi vse zlo.
Ogerske razmere. — Ogerkemn ministerskemu predsednika grofu Tiszi se je sicer posrečilo, da je ogerska poslanska zbornica nasilnim potom vspre-jela neko spremembo državnozborskega poslovnika, ki naj bi omogočila redno rešitev nekaterih važnejših zadev v državnem zboru. Ali ta nasilnost ni gotova, da ne bi strmoglavila grofa Tiszo samega, kajti opozicijske stranke niso bile še nikdar tako razburjene kakor so sedaj in celo iz liberalne stranke, ki je vladna, toraj Tiszova stranka, izstopilo je mnogo veljavnih mož ter pristopilo k opoziciji, da bi ji pomagali strmoglaviti nasilneža grofa Tiszo. Sicer je res, da se prirejajo po raznih ogerskih mestih shodi, na katerih se odobrnje Tiszovo postopanje, ter se obsoja obstrukcija, ki je prizadela v gospodarskem pogledu Ogrom že toliko zla. Ali ti shodi vrše se večinoma pod pritiskom vlade, ki najde vedno in
laži in obrekovanja zoper katoliško cerkev. In ljudje bero in verujejo. Prav je dejal Young : „En lump piše kaj in 10.000 neumnežev veruje to. Dunaj ima 10 judovskih dnevnikov, štiri petine vsega časnikarstva je v judovskih rokah . . . To je toliko kot na stotine virov in cevi, po katerih človeški rod sesa laž in prevaro . ..“
Ali je pri nas mnogo drugače ? Veseli pojavi so n. pr., da se na nekih krajih organizujejo proti verskim sovražnikom, veselo znamenje, da se obrača deloma na bolje, so društva „Danica“, „Zarjau, „Hrvatska“ — ali koliko je še veri protivnega? Ali ne delajo liberalci prav kot bi bili obsenčeni? Ali ne ravnajo po vodilu : V gnezdo rojstva svoja draga — pogumno kličimo sovraga ! Naj složno brat podpira brata — neveri koj odprimo vrata — da prej brezverska mladež rata?! — Postave imajo zoper prodajanje strupa, arzenika, orožja, da se konj ne pušča na cesti — zoper pačenje vere in širjenje nevere nimajo zakonov. Trudijo se, da zaduše nalezljive bolezni telesne, a zoper katoličanstvo dovoljujejo, kar kdo hoče. Prepričani so porotniki, da je res delal dopisnik krivico, ali oprostijo ga vendar!
(Dalje pride.)
povsod svojih privržencev, ljudij ki ho več ali manj odvisni od vladnih jasli. Položaj na Ogerskem postal je zadnjo dni jako resen. Izgredi ponavljajo se na vseh koncih in krajih. Tako so se vršili v soboto krvavi izgredi celo na univerzi, v katero je vdrla policija in je tam tudi nekaj dijakov ranila. Da ne drže socijalci svojih rok križem, to je samo ob sebi amevno. Ljudstvo pa je dandanes sploh tako nezadovoljno, da se da po brezvestnih hujskačih prav lahko zapeljati k najnepremišljenejim dejanjem.
Pruska Šlezija. — Predsednik Jleskega poljskega volilnega odbora Ped-zialek, žapnik v Bogašovicah, je te dni odložil svoje mesto. Dozdaj je pod tem imenom vodil vso poljsko politiko t praski Šleziji. Izmed duhovstva mn je stal na strani žnpnik v Ligoti Skovvron-ski. Poljaki silno obžalujejo njegov odstop. Šleski poljski listi pa sami priznavajo, da mn ni bilo več mogoče zdržati. Nepopisni boj, ki so ga proti pjema vodili vlada, kardinal Kopp in Nemci mu je podrl zdravje. Vrh tega so še Poljaki needini med	seboj. Na	mestn	njega	bo
treba izbrati	kakega laika.
Rusko-japonska vojska.
»Moskov. Vedomosti* so objavile razgovor s švedskim agentom vojne mornarice, kapitanom O. Liibeckom, ki se je povrnil z bojišča na Švedsko. Isti pripoveduje	sledeče:	Bival	sem	na
skrajnem Vztoku že od meseca aprila. Vladivostok je silno močno vtrjen. Po moji sodbi ni nikakor	možno	vzeti	te
trdnjave. Kje naj vzame sicer Japonska, ki je že vsled brezvspešne blokade Port Arturja oslabljena, potrebne moči, da blokira in oblega tako močno trdnjavo, kakor je Vladivostok? V mestu vlada popolen mir, kakor da bi se vršila vojna zelo daleč od njega. Javno življenje hodi svojim navadnim polom in ako ne bi primanjkovalo nekaterih, za vsakdanje življenje zelo važnih predmetov, katerim se je cena zelo povišala, bi sploh ne bilo nikakega razločka ined mirovnim in sedanjim vojnim stanjem. O vojni se je izrazil omenjeni kapitan: Po mojem mnenju se vojna izvrši Se le na jesen bodočega leta. Kar se tiče operacu na morju, jih zamore zimski čas le malo ovirati. Vsekako je pričakovati večih spopadov na kopnem. Kapitan je tudi pohvalil raške pomorščake, disciplino, ki vlada na brodovju in prisrčne odnošaje med častniki in moštvom.
* *
•
Dopisnik „Birševija Vedomost* je v nedeljo brzojavil iz Mnkdena: V mi-noli noči so naše čete, ki so zasedle hriba Putilov in Norgova, obstreljevale t>ovražne pozicije. Sovražnik je slabo odgovarjal. V Mukden prihajajo vsak dan nova ojačenja. — Tudi oni vojaki, ki so bili ranjeni v prejšnjih bojih ter so ozdravili, se vračajo iz Harbina k svojim oddelkom. Semkaj dospeli Kitajci poročajo, da so Japonci poklali vse prebivalstvo neke velike vasi blizo Kuandian-siann, ker so prebivalci baje bili v zvezi v Kusi. Poklanih je bilo nad 200 mož in otrok.
♦ *
*
Tehniki, dospeli iz Port Arturja preko Harbina, zatrjujejo, da ne bodo Jjponci zamogli zavzeti notranjih utrdb portartarskih. Življenje v trdnjavi se giblje v svojem normalnem tira. Proda-jalnice so še vedno odprte.
♦ ♦
*
V	zvezi z odpustom namestnika Aleksejeva, kakor vrhovnega poveljnika v Vztočni Aziji, je bil v nedeljo priobčen carski ukaz, v katerem se izreka Aleksejeru zahvala za pridobljene zasluge ; obenem mu je bil podeljen red sv Jurja 111. razreda.
*	*
♦
Specijalni poročevalec .ruske brzojavne agenture* je v nedeljo brzojavil iz Mukdena : V soboto je bil odbit peti 'napad japonske brigade na Tsinhenčen. Boj topništva traja dalje. Oddelek generala Rennenkampfa je dne 26. t. m. zgubil 7 mrtvih in 57 ranjenih Japoncem se ni posrečilo, da bi obišli naše levo krilo. Nevspehi v vojevanju paralizujejo energijo Japoncev. Ujetniki, katerim se je v šali predlagalo, naj se povrnejo k svojcem, so odgovorili, da se jim pri Kusih bolje godi.
*	*
♦
General Saharov je v pondeljek brzojavil: Po včerajšnjem napada Ja-
poncev na naše pozicije pri Čiukečenu se je sovražnik popoludno pričel umikati Noč med 27. in 28. m. m. je minola mirno.
♦	*
*
Kakor je zvedela „Pol. Corresp.11, sta v pondeljek popoludne prišla angleški poslanik Plnnkett in kakor zastopnik obolelega ruskega poslanika po-slaniški svetnik Budberg k ministru zunanjih stvari grofu Goluchowskemu ter sta ga v imenu svojih vlad vprašala, ne bi li cesar hotel imenovati v preiskovalno komisijo v stvari hulske afere petega člena. Grof Golachovvski je takoj izjavil, da je cesar pripraven imenovati petega člena.
*	•
*
»Reuterjev biro“ poroča iz Šenkinga od 28. m. m. Od ruske vztočne armade je dospela vest, da jo bil general Ron-nenkampf napaden blizo Dalina. Japonci so bili po tridnevnem boju odbiti; boj se vrši dalje. Japonci so v svoje pozicije doveli oblegovalne topove.
*	+
*
„Berliner Tageblattu poroča iz Ne\v Yorka, da se meseca febravarja 1905 poda ladijedelec Nixon v Sebastopol, da bo tamkaj nadzoroval gradjenje sto vojnih ladij razne velikosti na račun Rusije. Ladije se bodo gradile dve leti, iz česar bo zamore sklepati, da misli Rusija nadaljevati vojno do skrajnosti. Materijal za gradjenje teh vojnih ladij pride iz Severnih zveznih držav in iz Nemčije. Ameriška ladijedelnictt Nixon je baje že na račun Kosije tajno napravila 100 tor-pednjač, ki so bile v kosih odposlane v Kosijo.
Novice.
P. t. našim naročnikom pošiljamo poštne nakaznice, na katerih je zazname-novana še neporavnana naročnina. Uljudno prosimo vse cenj. naročnike, ki so zaostali z naročnino, da jo v najkrajšem času na ta način poravnajo.
Uprava »Primorskega Lista".
Vojaška godba je v torek avirala po mestu in pred kn^zonadškotijsko palačo in to na čast premil, našemn kne-zonadškofu, ki je obhajal včeraj svoj imendan.
Proslavljanje petdesetletnice rm-glašenja brezmadežnega Spočetja v Gorici. — V vseh župnih cerkvah v Gorici se opravljajo pobožnosti v čast Brezmadežni. Za Slovence je slovesnost zjutraj. V cerkvi sv. Ignacija in sv. Vida se obhaja devetdnevnica zjutraj ob 5. uri in pol; v kapucinski cerkvi bo slovesnost dne 6., 7. in 8. decembra zjutraj; v s t o 1 n i c i pa bo tridnevnica pred praznikom brezmadež nega spočetja namreč 5, 6. in 7. dec.
Za ..Slovensko sirotlščc": P. n. gg. Franc Lavrenčič, kaplan v Devina 5 K, Ivan Leban 20 v, Anton Malič 6 v, »Slovenskn Beseda- 65 v, Ivan Štolfa, kaplan v Bovcu 16 K, Vekoslav Zajec, trgovec v Gorici 5 K, Ana Špacapan 1 K, 1 Č. 80 K
P. n. gospa Katarina Leske je nabrala v Sovodnjah Se 10 K 78 v (skupaj v Sovodnjah 33 K 61 v), v K n-bijah9K90v, v Gabrijah 8 K 98 v. v G o ri ci še 20 K (skupaj v Gorici 587 K 84 v).
Darovi. — Uprava „Prim. Lista" je prejela za »Alojzijeviščeu 5 K in za „Šolski Dom* 4 K, ki jih je daroval č. g. Frančišek Lavrenčič, kaplan v Devinu; dalje so darovali za„Š)lski Domu: „Slo-venska Beseda11 v Gorici 65 v, pri krstnih botrinjah Ivana Rogelja v Temnici nabrali veseli gostje 2 K 10 v.
Za „Alojzijevlšče“: Preč. g. Iv. Rejec 8 K, g. Ant. Skolaris zbral v veseli družbi v Vipolžah po izvolitvi koj-skega župana 9 K 10 v.
Bog plati!
Z« pogorelce v Čepovanu so na novo darovali: V čepovanski cerkvi nabrana miloščina 51 K 21 v; Vinko Me-žan, kurat v Lokovcu 10 K; kuracija Lo-kovec 27 K 16 v; »Monte di pietft1* v Gorici 500 K; Josip Primožič, župnik v Prvačini 10 K; A. Mazzoli, mirodilničar v Gorici 20 K, monsignor Štefan Kofol v Gorici 100 K; trnovski tesarji v Celovcu 3 K; bratje Bolaffio v Gorici 20 K; tvrdka Savnig & Dekleva v Gorici 10 K; I. Lokar v Mirnu 10 K; Čigon Josip v Gorici 2 K; županstvo Sv. Lucija 50 K; Anton Rejec, nabral na Slapa 6 K
90 v; Primož Zakrajšek, vikar, nabral v Kostanjevici 12 K 50 v; Anton Kuštrin, trgovec v Gorici 20 K; Franc Marinič, župnik v Kojskem 4 K; Josip Poberaj, učitelj na Vratih 4 K; gospa Ana Skober iz Gorice je poslala razno in drobno blago pa obleko. — Vsem srčna hvala!
J. Rejec, župnik.
Profesorski izpit iz matematike in fizike je v soboto napravil na dunajskem vseučilišču naš rojak g. Julij Nardin. Čestitamo !
Smrtna kosa. — V Šturjah pri Ajdovščini je umrl v nedeljo zjutraj ta-tnošnji posestnik in podžupan g Edvard Cigoj v 37. letu svoje dobe, zapustivši vdovo in več nedoraslih otrok. Pokojnik je bil blag človek in obče spoštovan. N. v m. p. I
Koncertna veselica ženskega oddelka društva .Šolski Dom“. — V soboto zvečer so je koncortna veselica ženskega oddelka društva »Šolski Dom“ sponesla v vsakem oziru izvrstno. Čitalnična dvorana bila je v pravem pomenu besede polna občinstva iz vseh stanov. Vse točke vsporeda vspele so najbolje. Orkester vojaške godbo sviral je prelepo nekaj slovanskih skladb. Jako je ugajal občinstvu venec slovenskih pesmi, v katerem so se nahajale večinoma bolj stare a prav lepe slovenske skladbe, katerih se žal dandanes pri naših koncertih pogreša.
— Pri točki „Vaški zvonček11 zagledali smo na odra krasen venec deloma novih pevk, po veliki večini učiteljic »Šolskega Doma*. V kaj ljubkih glasovih so izvedle troglasni ženski zbor, spremljan od g.čne E. Arko na klavirju. — .Zdrava Marija11 je svetovno znana skladba slavnega Gonnod-a, vstvaritelja istotako svetovno znane opere »Fanstu. Taka imenitna pevska nloga pač ni, da bi se ko-mursibodi v roke dala; ta je za pevko, kakor je g.čna Hrovatin. — Mešan zhor -Naša pesem11 se je odlikoval po preciznosti in sigurnosti v izvrševanja ter lepem ravnotežja med višimi in nižjimi glasovi. Gospod pepovodja Mercina je pač tadi to pot zastavil vso svojo gorečnost v izvežbanje tako težko skladbe.
— Igro »V posredovalnici* je že pred leti g. E. Klavžar poslovenil in jako srečno za naše lokalne razmere prena-redii za predstavo v „Šolskem Domu“. To pot so jo izvajale, izvzemši ulogo gospe Pelke, ki jo je igrala g.čna Poniž, same učiteljice »Šolskega Doma11. Vse so igrale gladko, vsaka predstavljena oseba je bila izvrstno označena. — Tako je potekel lep večer v neskaljenem veselju in privoščiti jo častitim prirejevalkaV prijetno zavest, da so si spel kupile lepo zaslugo za drobro stvar, a tudi za društveno življenje go-riških Slovencev.
Učni zavodi .S. Domau krasno napredujejo ter so vredni, da jih vsak rodoljub in mladinoljub po svoji moči podpira »Ljudska šola šteje v .Š. Domu11 9, v »Malem D.“ 3 razrede. V „Š. D.“ šteje I. deški razred 54, I. dekliški 59 otrok, II. mešani razred 36 dečkov in 44 deklic, skupaj 80 otrok. III. deški 51. III. dekliški 44, IV. deški 50, IV. dekliški 53, V. dekliški 49, VI. dekliški 39, skupaj 479 šolskih otrok, namreč 191 dečkov in 288 deklic. V „M. D.u šteje I mešani razred 13 dečkov in 20 deklic, II. 10 dečkov in 24 deklic, III. v prvem oddelku 25 in 20, v drugem oddelku 15 in 10, skupaj 70 otrok. Li šola v rM. D.a šteje 63 dečkov in 74 deklic, skupaj 137 otrok. Vsi razredi ljudske šole štejejo 254 dečkov in 362 deklic, skupaj 616 otrok.
Deška pripravljalnica za srednje šole v „M. D.u šteje 3i učencev ; dekliška pripravljalnica za iz-obraževališča v dveh razredih 53 in 49, skupaj 102 učenki istotam.
Dekliška obrtna in nadaljevalna šola v »Š. Da štoje skupaj 63 učenk; deška obrtno-nadaljevalna šola istotam 154 učencev.
V	vseh navadnih učnih zavodih (brez otroških vrtov) se šteje 442 učencev in 527 učenk, skupaj 969 oseb, 191 več nego lansko leto, kajti lani so šteli vsi navedeni zavodi le 342 učencev iu 436 učenk, skupaj 778. Pomnožilo se je število učencev za 100, število učenk za 91, skupaj, kakor rečeno, za 191 oseb
(lani ,,1'entralne posojilnice*4 y Gorici in drugih posojilnic po deželi, ki so v zvezi z .Goriško zvezo gospodarskih zadrug in drnštevu se morejo pri teh zadrngah naročili na Tomaževo žlindro, modro galico in žveplo. Onim, k i s o
Tomaževo žlindro že naročili, bodi na znanje, da d o h e isto v zalogi »Goriške zveze", ulica
V e 11 u r i n i št. 9. Na razpolago je še nekaj tega praha, tako da ga morejo še dobiti tudi laki, ki se niso še naročili. Cena žlindri jo v zalogi po K 515 že v vrečah 100 kg.
Člani dragih posojilnic, naj prinesejo seboj izkazilo odnosno potrdilo do-tičnega članstva.
Zaprta hleva. — V sredo so zaprli hlev gostilne Reich in oni v Attemsovi krčmi na Kornju, ker se je pred dnevi pojavil tam jeden slučaj neke konjske nalezljive bolezni. Zaradi tega niso smeli vozniki, ki vozijo različni materijal za zgradbo bohinjske železnice v naše gore, spraviti tam svojih konj. Bilo je kakih 17 dvovprežnih vozov, ki so se podali vsi na Travnik ter so tam čakali, dokler si niso preskrbeli dragih hlevov! Gospodarji hlevov jih niso namreč hoteli vsprejeti, vsaj tako so nam pravili vozniki, dokler se niso izkazali z živi-nozdravniškim spričevalom, da so njih konji zdravi. Seveda bodeta hleva pri Attemsu in Reichu zopet odprta, ko bodeta po predpisih razkužena.
Izpred porotnega sodišča. —
V četrtek sedel je na obtožni klopi Ivan Michelini, star 50 let, doma iz Poz-zeola v Italiji. Tožen je bil zaradi raznih tatvin. Tako je na primer dne 19. novembra 1901 ukradel Ivanu Kocijančiču v Muši in njegovi soprogi več zlatih in srebrnih predmetov vrednih kakih 670 K. Ko so ga prijeli v Korminu in je bil tam v preiskovalnem zaporu, posrečilo se mu je, da je dne 29. januvarja 1902 ubežal iz zapora in se podal na Bavarsko. Tam ie zopet okradel nekega Schmidta in je bil od ondotne sodne oblasti obsojen na 2 letno ječo. Po do končani kazni izročila ga je bavarska sodna oblast naši sodni oblasti in ta ga je postavila pred porotnike. Ti so ga spoznali krivim in sodni dvor obsodil ga je na 6 letno ječo in v samotno celico vsaki d^ngi mesec po jeden dan ter po prestani kazni na odgon.
V	petek se je vršila obravnava proti onemu 47-Ietnemu Antonu Cveka, rojenemu v Lokavca a stanujočemu v Ajdovščini, ki je dne 21. julija 1.1. z nožem nevarno ranil tehniškega ravnatelja predilnice Schmukija, ker ni ta uslišal njegove prošnje, da bi ga zopet postatil v predilnici za paznika. Cvek je bil svo-ječasno za paznika v predilnici, a ker se je, kakor namreč pravi obtoinica, grdo ponašal nasproti podrejenim delavcem, kakor tadi nasproti svojim predpostavljenim, in ker je bil dalje na samu, da je tudi on podpihoval delavce k štrajku, ga je ravnateljstvo odpustilo z dela. Ker pa ni mogel Cvek najti drugje dela, so se ga v predilnici usmilili ter ga zopet vzeli v delo a ne več kot paznika z dnino K 250 ampak le kot delavca z dnino K 180 ob jednem so mu baje obljubili, da postane s časoma zopet paznik, ako se bode lepo ponašal. Ker nisn te obljube izpolnili kedar bi bil hotel Cvek, pisal je dne 20. julija ravnatelju pismo v katerim je zahteval naj se mu stanje zboljša in naj se mu da v tem pogledu odgovor v 24 nrah. Ker ni dobil odgovora podal se je Cvek dne 21. julija k ravnatelju Schmukija v pisarno ter mo ponovil svoje zahteve. Ker mu je ravnatelj odgovoril, da tega ne more storili, vzel je Cvek iz žepa nož ter ga zabodel Schmukiju, ko se je ta obrnil od njega v levi del tilnika ter mn pro-vzročil nevarno rano. Na podlagi izrekov nekaterih prič, proti katerim se je Cvek izrazil, da hoče onesrečiti tudi druge, ko je*že i sam^fnesrečen in z ozirom na to, da je Cvek prejšnji dan nabrusil nož, s katerim je ranil Schmukija, zadobilo je državno pravdništvo prepričanje, da je Cvek hotel Schmukija pripraviti ob življenje in ga je vsled tega tožilo radi poskušenega umora.	.	.
Zaslišane priče so tudi v resnici v jem smislu pričale. Cvek je pa to tajil in te trdil, da je Schmukija ranil, ker je prišel ob zavest, ko ga je ta odurno odpravil iz pisarne. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji in sicer: jedno zaradi poskušenega umora, a drago zaradi težke telesne poškodbe. Porotniki so prvo vprašanje zanikali in le drugo potrdili, nakar je bil Cvek obsojen na 15
mesecev težke ječe.
V	soboto se je imela vršiti obravnava proti Gvidona Torossi iz Gradišča, katerega je tožil Nikolaj Fallig iz Gradišča zaradi nekega žaljivega članka v
tukajšnjem italijanskem listu „Gazzottino 1’opolarfi". Ker je bilo izžrebanih tu«li pet slovenskih porotnikov sla zahtevala zastopnik ložitelja kakor Imli obtožencev zagovornik, da so rHzpravni spisi preložijo na slovenski jezik ter je zahteval posebno dr. Marani kot zatožencov zagovornik, da se obravnava preloži. Sodni dvor je tej zahtevi ustregel in obravnava jo bila prenešena na včerajšnji dan.
Pri pondeljkovi obravnavi pa je stavil dr. Marani kot zagovornik zatožencev zopet nove zahteve glede prestave spisov. Zahteval je med drugim, naj se mu dovoli, da da pregledati prestavo spisov ljudem, v katere slavi on zaupanje. Dalje da morajo biti vsi spisi prestavljeni. Ko-nečno je začel trdili, da je zadeva zastarela itd. Zastopnik tožiteljev je dr. Maraniju ugovarjal in rekel, da pritiče sodnemu dvoru odločiti, da li je prestava pravilna in komu nnj so prestava spisov poveri. Oni, ki je spise preložil, je znan kot izvrsten prelagatelj. Tudi ni potrebno, da bi bili vsi spisi prevedeni, ker se je že pri zadnji obravnavi določilo, katori spisi naj se prevedejo. Ugovarjal je tudi trditvi dr. Maranija, da bi bila vsa zadeva zastarela. Sodni dvor ni ugodil zahtevam dr. Maranija in je razsodil, da sp obravnava vrši v prisotnosti lolmača K. Klavžarja. Nato pa je dr. Marani zapustil porotno dvorano ler tako šlrajkal, zaradi česar je bila obravnava zopet preložena.
V torek se je vršila porotna obravnava proli 22-lelnemu Antonu Dilena iz MuSe, ki je dne 10. oktobra t. I. v neki krčmi v Musi tako hudo zabodel nož v glavo občinskemu čuvaju Jožefu Medeol, da je la v goriški bolnišnici, kamor so ga prepeljali, že v par dneh umrl. Porotniki so izrekli, da je Dilena kriv umora in sodišče ga je obsodilo na 3-letno ječo ter na stroške, kakor tudi v to, da mora plačati nedorasli hčerki umorjenega Medeota vsaki mesec 8 K, dokler ne bode drugače preskrbljena, materi pokojnikovi pa po 10 K na mesec.
Deinuntiio poroko sla obhajala v Kamnjah na Vipavskem dne 25. nov. zakonska Andrej in Katarina Kovtar p. d. Vodančkova. V 60 lelih svojega zakona sta pretrpela mnogo hudega vsled uboštva. S 25 krajcarji dnine, ki je bila do nedavno v navadi, je mož prehranil družino z 11 otroci. Pri lastni bajtariji niti krave nista mogla držati. Vendar je mož še krepak. Tobaka ni nikdar rabil, tadi mesne johe ne, vina po malom. Skoro vsako leto ga napade pljučnica, ki ga pa tako Sčisti, da je mož po prestani bolezni še bolj zdrav, ko prej, tako da 83-letni možak, nikakor še ne starček, še vsa navadna kmečka dela opravlja. 82-letna demantna nevesta je pa vsled hnde nadnhe priklenjena na dom, tako da v dan slovesnosti vsled mraza niti v cerkev ni upala. Njena sestra stara Nadliškt'vka je umrla šele pred 8 dnevi, stara 92 let. Vkljub revščine sla izgojila čvrste otroke, krščanskega poštenja in pridnih rok, tako da so vsi dobro preskrbljeni. Iz hvaležnosti bo še živeče 4 hčere in sin z njihovimi družinami napravili starišem malo slovesnost v cerkvi in na domn. Potomcev imala še živih 33. V kamenjski župniji niso posebno redki zelo stari ljudje. Med povprečno 40, ki na leto umrjejo, je po 5 takih, ki so stari nad 80 let. Znamenje, da trpljenje in treznost človeka ohrani
V Kamnjah so obhajali pred 1. adv. nedeljo tridnovnico v čast Brozm Spoč. Govore je imel goreči p. Celestin iz Sv. Križa. Cerkev je bila vedno polna. Obhajil 763. V nedeljo je bil slovesen sklep s procesijo s kipom lurške M. B.
Iz Stržišča nam pišejo: Deželni zbor je v svoji 14. seji odobril naše prošnje in nam dovolil podpore za cesto in vodovode. Iskreno se zahvaljujemo zaupno udani narodno-katoliškim poslancem, kateri znajo ceniti naše potrebe ler nam skušajo dejansko pomagati.
Umrl je pretečeni teden pri delu bohinjske železnice oboleli Anton Fratnik iz Iderskega pri Kobaridu Pripeljali so ga z njegovim konjem v petek k pogrebu v Stržišče. Za njim žalujejo udova in trije olroci.
Velike Žablje. — Minolo nedeljo ožgal se je tukaj dveleten otrok M. St., ko ga je mali pustila samega blizu ognja. Vsled hudih opeklin je še isti dan umrl.
—	Vedno stara pesem: otrok ne pustite samih pri ognja!
Grozna nesreča v karavanskem predoru. — Pogreb ponesrečenih v Hrušici je bil žalosten in pretresljiv, a vendar veličasten. Delavci iz predora so svetili
z lampicami, kakršno rubijo v predoru, nad dvajset lepih v.mcov so nosili zn križom, potem so šla razna društva in tovarniška godba, za duhovščinj pa so nesli enajst mrličev, najprej eno rakov in potem po dve in dve vštric. Spremljala jih je ogromna množica ljudstva gotovo štiri tisoč.
Poleg že omenjenih žrtev z bovškega okraja, katere smo navedli v zadnji številki našega lista, bil je nevarno ranjen in je že v bolnišnici nmrl naš rojak Anton Rožič iz Šmartnega pri Kojskem.
Dosedaj bilo je vseh mrtvih 14, a pogrešajo še 4; vse trdi, da leže na mestu nesreče, a dobiti jih ne morejo, ker se nihče ne upa tam delati. Samo v petek se je oglasilo 740 dolavcev, ki so zahtevali račun in knjižico, ker se ne opajo več delati v predoru.
Nad grobom nesrečnih žrtev napravijo spominek. Železniški minister Wittek je za ostale ponesrečencev daroval 1000 K, stavbinsko podjetje E. Gross K 3000. Od delavske zavarovalnice za slučaj nezgode dobe vdovo (>0 odstotkov letne plače ponesrečenih delavcev.
Zahvala. — V imenu svojega brata, Jožefa Plesničar, ki je tddi med nesrečnimi pogorelci v Čepovann, se podpisani prav iskreno zahvaljujem:
1. G. Forstmeistru, I v. M(osettig-u na Trnovem, da je takoj dovolil potrebni les za novo streho; obenem g. M revlje-tu v Čepovanu, da je odstopil nekaj tramov.
2. G r g a r c e m, ki so nemudoma pripravili in pripeljali opeko za novo streho, in sicer za polovično vožnjo ceno.
3. Lok varje m, ki so pomagali z delom in bbgont, zlasti s senom; obenem Laznarjem, ki so tudi mnogo pomagali.
4. Vsem Čepovancem, ki so tako neutrudno pomagali, da se je hiša znova pokrila, predno je nastopila zima.
Vsem skupaj: Bog pla.čajl
Anton Plesničar, župnik.
Vabilo k veselici, katero priredi »Marijina družba * v Ročinju v proslavo Brezmadežne Devico dne 8. decembra v prostorih g. Martina Gerbec. Vspored : 1. Ang. Hribar : „Društvena“, poje ženski zbor; 2. .Lurška pa&tarica-*, igrokaz v petih dejanjih ; 3. Fr. Ferjančič: „Venec narodnih pesmi1*, poje ženski zbor; 4. Uinetalni ognji. Začetek točno ob 2. in pol nri popolndne. Vstopnina k veselici 30 vin., sedež 20 vin. Čisti dobiček je namenjen za društveno zastavo, ki bo isti dan zjutraj blagoslovljena, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi
predstojništvo.
Občni zbor cecilj. društva. — Predno poročam o zborovanju, omeniti moram glasbenih prireditev o priliki zborovanja. Natančne kritike ne morem podati, to naj stori, kateri je za to sposoben, pač pa povem, da so se prireditve sprejele z veseljem in zadovoljnostjo. Splošno je bilo petje dobro, nekatere točke naravnost krasne; pač jasen dokaz, koliko se da doseči s trudom in požrtvovalnostjo ! Vsa čast preč. g. Kokošarju !
Po sv. maši je bilo zboiovanje; g. predsednik govori o „Motu proprio“ in pravi, da je v tej zadevi bil z g. podpredsednikom pri prevzv. knezonadškofu,ki je bil mnenja, naj mu društvo predloži konkretne predloge, kako bi se dale določbe »Motu proprio- izvesti. V ta namen se je izvolil odbor, ki naj bi se posvetoval o sedanjih razmerah in potrebah, izdelal načrte in jih predložil. V odbor so izvoljeni gg. dr. Tarlao, Stacul, Se-ghizzi od italijanske, gg. Kokošar, Set-ničar, Fajgelj od slovenske narodnosti; odborov predsednik je rasgr. dr. Sedej. Tajnikovo poročilo se je omejilo le bolj na bližnje delovanje drnštva in društve-nikov; posebno omeniti treba dejstvo: cecilijanska ideja ni samo prodrla na vsej črti, ampak tudi nasprotstva ni več.
G. dr. Tarlao meni, da društvo ne mere tako vspešno delovati, ker je bolj privatnega značaja, ker mu manjka av-ktoritete; zato bo ložje doseglo namen po zgoraj omenjenem načinu. Veleč. g. župnik Kosec predlaga, naj se bolj razširja ljudsko petje, zlasti sedaj, ko je iz-Jla pripravna .ljudska pesmarica.u Društvo naj posreduje, da bodo dotični gg. partituro smeli kopiti s cerkvenim de* narjem, kar je bilo vsprejeto. Koralne knjige, kakor se je predlog glasil lansko leto, izdajati ne kaže, ker sedaj taka izdaja nima pomena. Glede org. šole pravi predsednik, da se ne more ustanoviti, ker primankuje gmotnih sredstev; oj I ko bi
se je vendar usmilil kak dobrodušen mecon!! Potom so tudi razmere, dve narodnosti, ki so gotovo ovira. Morda pa se izvoljenoma odboru vendar posreči, najti izhod iz te preklicane zagate ! Predlogov nihče več ni stavil, zato se je vršila zadnja točka vsporeda, namreč volitev. Za predsednika je bil izvoljen g. dr Tarlao, za podpredsednika pa g. msgr. dr. Sedej. Živeli I!	P. A. V.
»Matica Ilrvatska". — Kdor želi naročiti se na .Matico Hrvatsko“, lahko to stori pri Alojziju Kraševec, bogoslovcu v osrednjem semenišča v Gorici. Naročnina znaša 6 K brez poštnih stroškov. Oglasiti se je do 25. decembra t. I.
Sadjarsko društvo za komenski okraj bo imelo v nedeljo, dne 11. decembra 1904 ob 3. pop. svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. Račun za I. 1904; 3. Razdelitev dreves; 4. Razni predlogi. K obili udeležbi vabi	odbor.
Iz Bovca — Dtonila je 24. m. m. v vsled povodnji nabranej vodi „Zaje-zercem“ Terezija Hrovat iz Bovca št. 367.
Krvavi pretep v Dornhergn.
—	V nedeljo sprla sta se v Dornbergn v neki krčmi 28-letni Anton Baša in 23-letni France Perozzi, baje zaradi nekega dekleta, v katero sla bila oba zaljubljena. Prepir spremenil se je v krvavi prelep. Perozzi ranil je z nožem Bašo tako hudo na vratu, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu napravili 8 šivov. Pa tudi Perozzi je bil nekoliko ranjen na vratu in na glavi in se jo prižel zdravil k dr. Morpurgo Tu so ga pa redarji spoznali ter ga odvedli v zapor.
Iz Ročinja nam pišejo : Sinoči — v nedeljo — odpravljal se je voznik Ant. Šuligoj po svoji navadi v Gorico. Okoli 10 l/3 ure po noči pridrvi več železniških dela cev, di paiš di polenta, proti vozu, začnejo voz odrivati in suvati. Ko jih Šuligoj zavrne, plane nek Bujatti proti njemu, udari ga dvakrat s kamnom po glavi, ravno nad levim očesom, ler zbeži. Orožniki so polentarja kmalu prijeli ter odpeljali v zapor ; ubogi Toni pa — bati se je — zna priti ob levo oko. Zmiraj bolj kažejo naši sosedje 2000 letno slavljeno svojo kulturo.
__ „Žtvcla Avstrija**. — „Slovencu“ pišejo iz Trsta : Iz Trsta so bili izgnani trije mladeniči, ker so bo pregrešili a lem, da so vsklikali : .Živela Avstrija* in izročili so jih italijanskim oblastnijam. Neki Fran Ciccottl, italijanski podanik, pa ne sme v „Lavoratoru“ napadati našo državo, a Busichu se niti ne sanja o kakem izgonu. Še večl Rimski „Avantiu prinesel je dne 21. septembra članek, v katerem je bilo nagromadeno različnih žaljenj naše avstrijske krone in v katerem se je poveličevala „žrlev“ Oberdanka in v katerem članku je bila ta „žrtevu proglašena mučenikom italijanske ideje, radi česar zasluži, da se ga obožuje. Ta članek je podpisal neki Labriola Arturo. In veste kdo je ta Arturo Labriola? To ni nihče drugi, nego oni Labriola, ki ima sedaj vsak večer v Trstu javne konference, za katere mu je dal dovoljenje tržaški redarslveni ravnatelj dvorni svetnik Busich ! Smo pač v Trstu !
Slovensko vseučilišče. — „Po-!itik“ prinaša članek, ki ni za to, da bi bilo slovensko vseučilišče v Ljubljani. Clankar zahteva, da se poleg laškega vseučilišča ustanovi v Trstu slovensko vseučilišče.
Posledice irredentovske demonstracije. V Polju so priredili irre-dentovci demonstracije, ki so tako iz-gledale, kakor izglodajo vse, ko dajejo odduška svojim notranjim čutom: sovraštvo do države, ki jih redi in ljubezen do ^ države, kamor jih vleče srce. Da taki vzkliki ne morejo prihajati na ušesa c. kr. častnikov, ki niso Italijani, posebno prijetno, to je vendar naravno. V gledišču v Pulju, kjer so se pripetile proti-avstrijske demonstracije, igrala je od nekdaj godba vojne mornarice. Od zadnjih demonstracij pa je ta godba odpovedala sodelovanje in c. kr. častniki se ne udeležujejo več predstav, vsled česar so morali sedaj gledišče zapreti. Naj omenimo za danes, da so bili v Pulju prav c kr. uradniki vojne mornarice in dragih c. kr. uradov, ki so pripomogli irreden-tovski stranki v Pulju do vlade, da more brezobzirno tlačiti državi sveate Hrvate. Dd so ti c. kr. bili na skrivem potu, ko so podpirali irredentarje, priča nam naj-sijajneše sedanje stanje o. kr. častnikov v Pulja.
Družba sv. Cirila In Metoda v v Ljubljani vsem rodoljubom. - »Mal položi dar — Domu na oltar1* je bilo vedno vodilno geslo naše dražbe, kadar se je šlo za to, obremeniti slovensko javnost s kakim novim davkom v prid prepotrebne dražbine blagajne. — .Val potoži dar — Domu na oltaru je bila vedno vodilna misel družbinemu vodstva, kadar je hotelo odpreti družbini blagajni vir novih dohodkov. Prav to geslo je pa tadi vodilo družbino vodstvo v njega 155. seji z dne 12. oktobra 1904.
Povodom sklepa v tej seji se „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani- oglaša danes pri slavnih uredništvih in društvih, pri vseh rodoljubnih Slovenkah in domorodnih Slovencih. A danes ne zahteva nikakih novih denarnih prispevkov, ali novih narodnih davkov. Prosi le, da ji vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti to, kar premnogi izmed njih kakor nerabljivo vržejo od sebe.
Neštete so v posesti slovenskega naroda nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih zametuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoče rabljene poštne znamke podaril naši dražbi, bila bi to nova in znatna podpora drnžbini blagajni.
Vsaka pošiljatev takih znamk nam dobro dojde, za vsako pošiljatev bodemo hvaležni, naj bodo že urejene ali tadi neurejene zbirke inozemskih ali domačih rabljenih poštnih znamk.
Nikdo Vas, Slovenke in Slovenci, naj toraj odslej ne odstranjuje rabljenih poštnih znamk. Če jih pridno nabira, shranjuje in nam daruje, zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpirane slovenske dece.
Vsa slavna časniška uredništva pa naprošamo, da sprejemajo po posameznikih darovane poštne znamke ter je ob priliki npošljejo podpisanemu druž-binema vodstva, za kar jim bodi uže naprej izrečena najiskreneja zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Občinske volitve v Črnem Vrhu nad Idrijo. — Pri občinskih volitvah v črnem Vrha nad Idrijo je zmagala v tretjem in dragem razreda katoliško-narodna stranka, v prvem pa ao zmagali liberalci. V novem občinskem odbora je sedaj 11 katoliško-narodnih mož in 4 liberalci Volilni boj je bil jako had. Dosedaj so imeli namreč liberalci to občino v rokah, zato so pa napeli vse strnne, da bi jo še nadalje obdržali, kar se jim pa ni posrečilo, vzlic tema, da je večina liberalne volilne komisije zanikala po krivici mnogim nasprotnikom volilno pravico.
Papež In Irredentizem. — Iz Rima javljajo, da je papež izrazil svoje nezadovoljstvo na tem, da se katoliška društva udeležujejo irredentističnih demonstracij. Zato da je papež dal avečeništvn v Trentu, Trsta, Zadra in na Reki navodila, naj stori vse možno, da se narodnostni boji ublažijo.
Vremenske prorokbe za december. — Po F#lbovem vremenskem koledarja se mesec december odlikaje po svojem milem, a oblačnem vremenu. Temperatura je povprečno normalna. Deževalo bo v prvi tretjini meseca; potem bo pa ponehavalo. Zadnje dni meseca bo pa mraz. Sneg bomo pa dobili najbrže začetkom in koncem meseca.
Vsaka rodbina
■tj bi * tvoj prid rubila la
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
k*« princa ruk-4aa)i kanu pijači.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4‘/.,°/o poluinesefino; ne-vzdignone obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek pla-čuje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po 6% lu na vknjižbo po B‘/s7o
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
S prej om n
nove člane
z glavnimi in opravilnimi doloži. Glavni do-leži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekočo račune, katere obrostujepo dogovoru.
Uradne uri*
vttttk dan od K. ure zjutraj pu do 1. ure popoiudn<‘.
L
Edina slov. kleparska telaviiica
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevtj za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevaema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. Hagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
jKnton JFon,
klobučar in gostilničar v Semoniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in to^ivsvoji krčmi prisl im domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Karol Draščik,
pekovski mojster ua Kornu v (JnriH
odlikovan z častno diplomo najvISjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godov« kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
PnjalfjV Spominjajte sv o vsaki ■ •UJCIM ■ priij]{j „$«lskegn «lonia“.
tat it mt * afsrraziew*w*
* Trst ' l.inc
Loterijske številke.
26 novembra
....36 42 49 ‘24	4
. 47 29 21 87 63
And. Fajt,
pekovski mojster, Goric«, |—— tekallšče Fr. Josipa it. 2 (lastna hiša), In podružnica it. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor ca nove maše in godoi'e, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
K
| Stiskalnice za sadje ii pzjje
1	za pritisek: „Herkules“. Zajamčeno najtaitrejSe delo.
Hidravlične stiskalnice
Sadne in grozdne mline, Robkalnice,
Populile Mo star IIC stalne in vozeče.
Stiskalnice aa sadni sok, mlini aa jagode.
Sušilnice za sadje in zeleujad.
stroje za lupljenje in rezanje sadja
najnovejše, samodelujoče, patentirane, ki se dajo nositi in voziti. Škropil- < nice za trte, drrvosa, gornico ,,S v|>l»Olli;i“, pluge 711 vinograde izdeluje in prodaja pod jamstvom kol posebnost v najnovrjši sestavi
PTJ M A VP1 A RTH ITI Hr tvornica kmetijskih strojev, li-1 XX« lTl-H. I r iifl 1 XI lil lil • varne in zdelovalnice plugov
i»a H ii ii 9i j n II 1, Taborni ranse št. 71.
Odlikovana /. nad 500 '/.latimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširni ceniki /.aslonj.
Zastopniki in prekupci dobro došli.
'
m 1
» t ■ •	>>.«>
ort® 11 Bil ®u0 j
Fiat M. M v €fOHI€I
registrovana zadruga v omejeno zavezo
mmm
r''rimar«
Zsl jesensko-zimski čas
so ravno došle krasne novosti raznega blaga.
Posebno omenjamo mori temi:
Modne volne, flanele, for-štajne, sukno za možke obleke, boržun za blouse.
|	Posebne	novosti	so:
Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci.
Preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecke), žime, volne in perje za postelje.
Perilo za opreme nevesti, za hotele in restavracije, za zasebnike in vse druge.
Po tovarniških cenali.
Cene stalne	Postrežba strogo poštena.
Vzorci najnavejSe izbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
ion©!
il ^ ^ I
en©
m