SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires Leto VIII. BUENOS AIRES, 6. MARCA 1937 Št 9 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo ran«! "Fašistična akcija" Že marsikatera pametna akcija, započeta v našem izseljeništvu, se je izjalovili radi razdiralnega deJa razmeroma male skupine oseb, ki z nepoboljšljivo tvrdovratnostjo razdvajajo našo kolonijo ter si — potom hujskanja in laži — z nerazumljivo naslado prizadevajo, da bi rušili, kjerkoli si kakšna skupina prizadeva graditi kaj takega, kar bi bilo vsej naši skupnosti v korist. Ti raz'diraci so bili na delu, ko se je na pr. lani sprožila pobuda, da bi vsa naša društva podprla tečaje za materinščino; isti razrači so splet-karili proti prizadevanjim za postavitev slovenskega društvenega doma, proti javnim predavanjem, proti akciji za skupne prireditve itd. ter bi bili prav gotovo skušali preprečiti tudi združitev Slovenskega tednika in Novega lista, da niso bili povsem nepričakovano postavljeni pred dovršeno dejstvo. In sedaj ču-jemo. da so se sjjgJ lotili svojega posla, ko so izve. eli, da so snujejo v koloniji zavetišča s tečaji za naš izseljenski naraščaj ter otroški vrtec za najmlajše. Obiskali so neki buenosaireški okraj, kjer je naseljenih znatno število Slovencev in so ljudem skušali dopovedovati ,naj nikar ne vpišejo svojih otrok v slovensko šolo, če bi se osnovala, ker d i gre tu za "fašistično akcijo". Seveda hujskajo tudi drugod, kjerkoli najdejo človeka, ki jo pripravljen poslušati jih. Ker smo Slovenci (seveda mnogo bolje tudi pri drugih narodih najbrž ni) taki, da sl'abo radi verjamemo in brž naprej širimo, o dobrem se pa zlepa prepričati ne damo ter v vsakem slučaju lo zase obdržimo, ima to razdiralno delo, kajpada, vsaj pri gotovih ljudeh — ki so sicer dobri, a lehkoverni, pošteni, a nezaupljivi — svoj vpliv že zaradi tega ker je podirati vedno lažje nego graditi. Razdiralno delo izhaja iz skupine mladih ljudi, ki jim nikakor no gre v glavo, da bi slovenski izseljenici mogli živeti tudi brez politike, ki jim tu nobene koristi prinesti ne more. pa naj bo te ali one barve; ljudje, ki si ne dajo dopovedati, da pri skupnfim delu za skupne koristi lahko sodeluje tudi več ljudi z nasprotujočimi si političnimi nazori, če le teh nazorov drug drugemu vsiljevati ne skuša; ljtfdje, ki nočejo nič vedeti o tem, da naših izseljencev, ki so prišli scimkaj, da si ustvarijo eksistenco ki je dóma niso imeli, nikakor ne smemo vlačiti v takšne politične struje in stranke, in katerih pristaše zapirajo in celo izganjajo ki jih tukajšnje oblasti ne dopuščajo iz dežci'e, če so tujci, kakršni smo mi, ki se nismo tu rodili. Da izprehajanje po ekstremistič-nih političnih stezah ni v Argentini najbolj priporočljiv posel ti mladi ljudje prav dobro vedo in se zato nikjer ne izpostavljajo, narveČ le druge silijo v ospredje: ,Ti pojdi po kostanj v žerjavico! Če se osmodiš — kuj hočemo, brez žrtev nič ni; če bo pa kaj kostanja, ga bomo skupaj jedli!" To je njihova morala tudi ko pletejo odvisno življenje celih družin. Za svojo kožo pa presneto skrbno pazijo, kakor se jo že mnohokrat izkazalo; lebo se potuhnejo in vamo skrijejo že ob tako majhni nevarnosti, kakršna je preprosta delavsska demostracija po •vodom kakšnega štrajka. Tako uganjati politiko je lahka in prav nič ncivarna stvar. Sam bi stopal na- V Evropi se jasni Danes smemo reči, da je nevarnost vojne v Evropi bol'j odaljena, nego je bila vsa zadnja leta. Te sodbe nikakor ne moti, marveč jo celo potrjuje dejstvo, da je veJiki fašistični svet v Rimu dne 3. t. m. po dolgem govoru Mussolinijevem sklenil, da se Italija začne nanovo krepko oboroževati, da se pritegnejo v vojno službo vsi moški mod 18. in 55. letom in da se morajo vojnim potrebam umakniti vse civilne potrebe. Ta obupni sklep, ki bo Italijo pognal v še težjo revščino nego je tista, v kateri životari njeno prebivalstvo danes, in ki jo bo obsodil v vojno tekmovanje brez vsake nade na uspeh, je posledica sedanjega mednarodnega stanja, ki kaže, da ne bo več trpelo licemer-skega igranja z vojsko in mirom, samovoljnih vojnih podvigov in teptanja pravico ter mednarodnega prava. Zadnji razlogi, da je nad glavo evropskih narodov stalno visela vojna nevarnost, so bili: nezadostna medsebojna povezanost zahodno-ev-ropskih demokracij, slabotnost Društva narodov in docela nejasno razmerje Nemčijo do njenih sosedov. In prav ta osnovna vprašanja, so se zadnji čas tako uredila, da se novo oboroževanje diktatorskih držav zdi kakor rahlo grmenje po nevarnem zbiranju oblakov ki se že oddaljujejo. Francosko-britanska zveza Volika Britanjia, neoborožena kakor je bila, je vzdrževala prijazne odnošaje s Francijo, Nemčijo in Italijo, a se vendar nobene izmed teli velesil ni oklemila pretesno. Prav ta negotovost, kam se bo v primeru evropskega oborožene^ spopada nagnila neizčrpna moč britanskega imperija, je tiste, ki jim misel' na vojsko ni bila zoprna, hranila z upanjem da bo ono vejiko silo mogoče pritegniti k sebi ali pa jo vsaj ohraniti nevtralno. Zadnji govor angleškega zunanjega mini- stra Edena dne 2. t. m. v poslanski zbornici je ustvaril glede tega vprašanja popolno jasnost. Eden je tamkaj dejal, da "so bo naše orožje porabilo v obrambo Francije in Belgije, če bi se zgodilo, da bi ena od teh dežel ali obe bili napadeni, ne da bi bili napad izzvali. To smo dolžni storiti po pogodbi". Jasneje in odločneje ni bilo inogočet izpričati tesne povezanosti zahodno-evrop-skili demokracij. Kdor se bo hotel zaleteti vanje bo vedel, ob kaj bo priletel. Če bi bil'a Velika Britanija izrekla tako besedo leta 1914, bi svetovne vojne ne bilo, ali pa bi se vsaj tedaj ne bila pričela. Društvo narodov se krepi Ko jo zunanji minister Eden v istem govoru branil zahtevo britanske vlade po pravljično visokem kreditu, ki naj se porabi za oboroževanje Britanije, je rekel tudi, da "se ne bomo nikoli spuščali v vojno, razen če bomo to morali storiti zaradi vojnih obveiz. ki smo jih prevzeli po pravilih Društva narodov. Ni ga na svetu človeka, ki bi mogel misliti, da bomo segli po orožju zato, da. si povečamo svoje ozemlje. Mi vsi obžalujemo potrebo tega o-boroževanja, a smo prepričani, da spričo sedanjega stanja v Evropi služimo miru, če postanemo močnejši." Da si Anglija ne želi novih osvajanj, ve vsakdo, in tako bo njena velikanska vojna moč resnično v službi Društva! narodov, torej v službi miru. Ženevska mirovna organizacija, doslej podobna vnetemu pridigarju, ki ga pa malopridni vernik posluša le, dokler mu je pridi- ga po volji, bo dobila voljavo in moč, kakšne doslej še ni imela. Mir okrog Nemčije Evropa, in posebej Francija, je gl'edala zlasti na Nemčijo kot na tisto mesto, kjer se vojna najlažje sproži. S svojim odhodom z mirovne konfercaicije z izstopom iz Društva narodov in s svojim prezira-njem prevzetih pogodbenih obveznosti je Nemčija upravičeno prite-zala zaskrbljeno pozornost nase. Toda sedaj, ko se je oborožila in že samo s temi vojnimi pripravami izčrpala svoje zaloge živil, zaloge surovin in zaloge zlata, je Nemčija podala nekaj tolažijivih dokazov, da hoče — ker pač drugače ne kaže — živeti s svojimi soseidi v miru. Najprej je zagotovila Belgiji, da je ne bo napadla, nato je Hitler pred kratkim dal enaka zagotovila Švici in zadnje dni so se začeli razgovori med Nemčijo in Češkoslovaško o ne-napadalni pogodbi. Češkoslovaška je bila močno pod vtisom, da je nevarnost nemškega napada bližnja, toda njeno vprašanje, ali bi bil'a Nemčija voljna skleniti ono pogodbo, je bilo v Berlinu prijazno sprejeto in bo verjetno ugodno rešefno. K temu je komaj treba pripomniti, da so iz diktatorskih držav razširjene vesti, češ da je ta češki ukrep posledica razpadanja Male antante, brez sleheirne upravičenosti. V Evropi se dejanski jasni. Stara zemlja se vra.ča k političnemu in socialnemu redu, vrača se k gospodarskemu blagostanju, našla je stezico k miru. RAZNE VESTI prej in delil vso nevarnost z drugimi, če si tako prepričan, da mora prav teh par tisoč Slovencov, ki nas je usoda sem zanesla preobraziti Argentino. Ker ti zavajalci prav dobro vedo, da bi jim oni, ki jih še poslušajo, brž obrnili hrbet, čo bi kakšna več^t akcija povezala naše izseljence v skladno celoto se vsake take akcije boje in jo skušajo preprečiti ali vsaj ovirati. In tako skušajo ovirati tudi šolsko akcijo. Naj jim bo povedamo, da te akcijo ne bodo preprečili. Prvi slovenski otroški vrtec bomo letos ustanovili v Buenos Airesu in tečaje bomo obnovili na trdnejši podlagi, ker vemo, da je to potrebno. Čas bi pa bil, da bi vsi izseljenci spoznali igro teh razdiračev ter da bi jim nei nasedali več, ker je takšno nasi* danje v škodo naši skupni stvari. In kar se šole tiče — še to: Če še kaj daš na l'epi jezik svojih očetov, če še kaj čutiš za narod iz katerega si izšel, pa ti pride v hišo človok, ki ti začne govoriti, da je "fašistična stvar", če naj se tvoji otroci tvojega jezika uče, vrata mu odpri in črez prag mu pokaži! Spopad v Beogradu 200 mladih ljudi napadlo Ljfetiéeve "zboraše" — Več ranjenih — Tuje mnenje: "V Jugoslaviji ne more uspevati noben ekstremizem" Dvesto mladih antifašistov je preteklo nedeljo 28. februarja napadlo sedež beograjske "Železničarske zvezo", kamor je bil bivši pravosodni minister Ljotic sklical svoje simpatizante, takozvane "zboraše", na shod. Napadalci so razbili vsa okna v pritličju, nakar so iz poslopja privreli "zboraši" ter se je vnela, pravcata bitka, v kateri so se naspurotniki obdelovali z kamenjem, s palicami in noži. Policija jo energično intervenirala ter vzpostavila red. Mnogo oseb iz obeh taborov je bilo aretiranih, sedem težko mnogo pa lahko ranjenih. V zvezi s teim poročilom je objavila buenosaireška "Prensa" od 1. t. m. posebno poročilo F. Jahna, z Dunaja, v katerem je rečeno, med drugim : Spopadi ki so se dogodili v Beogradu med fašisti in antifašisti in v katerih je bilo mnogo ranjemih, so povzročili nove težkoče ministrskemu predsedniku Stojadinovicu baš sedaj, ko si na vso moč prizadeva, da bi dosegel spravo med Srbi in Hrvati. Doslej se je fašizom smatral v Jugoslaviji kot. zadeva brez posebne važnosti, ker je poljedelsko prebivalstvo zaradi tradicije in zaradi gospodarskih razlogov nasprotno slehernemu etkstremizmu. Fašizem, čigar vodja je general Petar Živ-kovic, nima med ljudstvom skoro nobenih pristašev ter ima nekaj somišljenikov íe v večjih mestih. Prav tako, in v šei povečani meri je z bolj ekstremnimi skupinami, kakršna je "Zbor", ki ima, posebno kar se plemenskih vprašanj tiče, zelo jasne nacijske tendence in ka-teirega je ustanovil ter ga vodi bivši minister Ljotic. Pred nedavnim je bilo mnogo hrupa zaradi Ljotica ker ga je demokratični tisk napadel, češ da dobiva denar za protižidovsko in eks-tremistično organizacijo iz Nemčije in sicer potom društva za pospeševanje nemškega izvoza v Jugoslavijo, "Technische Union". To organizacijo vodi neki Danic, Ljoticev protežiranec, o katerem listi trde, da je prav za prav židovskega po-koljenja ter da je njegovo pravo ime Diamantstein; za časa komuni-stičnoga režima na Madžarskem je bil baje eden od glavnih svetovalcev Bele Khuna. Splošno je razširjeno mnenje, da bodo ta razkritja usodna za Ljoticevo organizacijo ter da utegnejo tudi nepovoljno vplivati na odnošaje meid Jugosla- K Francu je poslal svojega zaupnika italijanski ministrski predsednik Mussolini; izbral je v ta namen bivšega slavnega tajnika fašistične stranke Farinaccija, ki bo obiskal najprej Ma-lago, potem pa še druga mesta. Ni? ni znano, kakšna je Farinaccijeva misija, na vsak način pa je gotovo, da je v zvezi ^ vojsko na gpanskem, v katero se Nemci in Italijani * vkljub nasprotnim obljubam še zmerom vmešavajo. Pretekle dni je nemški zastopnik pri Fran-covi vladi izražal voditelju upornikov simpatije svoje vlade za revolucionarno stvar, v Rimu pa je agencija "Ha-vas" izvedela, da pojde italijanskim četam pri Malagi poveljevat general Baistrocchi, .bivši podtajnik ministrstva vojne. " , Rusko poslaništvo v Madridu ho pognali v zrak neznani atentatorji; V podzemlje bo položili več bomb, ki bo eksplodirale in poslopje skoro popolnoma zrušile. Sumijo, da so to reč naredili anarhisti. Truplo rasa De6te so razstavili v Addis Abebi, da bi ljudstvo videlo, da je veliki junak, ki se je do poslednjega boril pr^rti tujim osvojevalcem, res mrtev. Ras Desta je še pred nedavnim strašil v neposredni bližini glavnega mesta Abesinije in ljudstvo je bilo prepričano, da bo Abesinijo on* očistil Italijanov. Nekateri domači izdajalci so ga zajeli ter ga predali Italijanom, ki so ga takoj ustrelili. Tla-čitelji upajo, da bodo z razstavo Desti-nega trupla vzeli domačinom zadnje nade, da se še kdaj rešijo tujega gospodarja. Miličniki so strahovito divjali in klali po Addis Abebi, da se maščujejo zaradi atentata na podkralja Graziani-ja. Vesti, ki jih prinašajo tuji listi o izvršenih grozovitostih, v Rimu nikakor ne zanikujejo, marveč samo izjavljajo, da ne bodo nikomur dajali pojasnil, "kako da se v kolonijah vzpostavlja red", ker da tega tudi druge ne delajo. gpanske vode so postale nevarne, ker plava v morju mnogo min, ki so jih vrgli pred pristanišča deloma revo-lucionarci, deloma pa vladna mornarica. Na takšno mino je v četrtek zavozil grški petrolejski parnlk "Loukia", nastala je eksplozija, ki je parnik tako poškodovala, da se je brž potopil in se je rešilo komaj par mož od posadke, ki je štela 24 oseb. Nesreča se Je dogodila v bližini Rosasa. Boji okrog Madrida trajajo še vedno in vladne čete uspešno odbijajo napade. Ljudska vojska se baje pripravlja na večjo ofenzivo, ker sedanja ni obrodila uspehov, čeprav so se morali revolucionarci na več krajih umakniti. Potrebo, da preide ljudska vojska v protinapad, so v Madridu izrazili tudi s tem, da so dosedanjo parolo vladnih pristašev "No pasarán" zamenjali z novim geslom "Siempre adelante!" vijo in Nemčijo. Na zgoraj omenjenem zborovanju, radi katerega, je prišlo do spopadov medljotičevci in antifašisti, je bivši minister imel pobijati navedbe listov, posebno "Politike", glede one nemške organizacije. V političnih krogih so prepričani da bo ministrski predsednik odredil preiskavo, ki naj dokaže, ali Nemci res s svojim denarjem podpirajo fašizem v Jugoslaviji; z istim namenom se bo baje sestavila po-seibna parlamentarna komisija. PO VOLITVAH V SANTA PE Po dosedanjih računih so si zagotovili antipersonalisti v Santa Fe 153.015 glasov, radikal1} so jih dobili 75.460, naipredni demokrati 20.627 in socialisti 1.533. V četrtek se je v Rs. As. sestalo vodstvo radikalne stranke; razpravljalo je o volitvah v omenjeni pokrajini ter objavilo potem manifest, v katerem zatrjuje, da so sei volitve vršile v znamenju sleparij in nasilja ter z vso odločnostjo protestira proti temu, da se državljanom krati pravica, da na volitvah svobodno lahko izrečejo svoje zaupanje oni stranki, v katero imajo najvcič zaupanja. Vkljub temu, da se volilna svoboda tako nesramno krati, je rečeno v manifestu vodstvo radikalne stranke vendarle poziva vse radikale, da se povsod udeležujejo volitev. Pritožbe opozicije proti postopanju režimskih skupin in tudi oblasti, posebno policijskih, tekom volitev v Santa Fe so kar deževale na notranjega ministra. Menda pa. so tudi radikali niso povsod obnašali kakor nedolžna jagnjeta. Radikalski prvak v Rosariu dr. Agustin Araya. je s supino svojih pristašev vdrl na volišče štev. 22, ustrahoval volilno komisijo ter odnesel žaro neznano-kam. Režimski listi se radi sklicu-jepo na ta incident, ko skušajo dokazovati, da ni bilo tako hudega nasilja s strani oblasti, in trdijo, da so pravzaprav radikali izzivali ner rede. ,Dr. Araya in njegovi spremljevalci, ki so odnesli volilno žaro, pridejo pred sodišče. San Javier je edini kraj v santa-feški pokrajini, kjor so zmagali radikali. Izvoljeni poslanci pa so odložili svoje mandate in se bodo morale radi tega v kratkem vršiti v tistem okraju ponovne volitve. PROMETNIH NESREČ JE VEDNO VEČ Neurejenost prometa v glavnem mestu povzroča vsako leto več žrtev. Dočim je lani v prometnih net-srečah januarja in februarja izgubilo življenje 36 oseb ter jih je bilo 970 ranjenih, izkazuje letošnja statistika v prvih dveh mesecih že 46 mrtvih in 1015 ranjenih, t. j. 10 mrtvih in 45 ranjenih več kakor lani. Reklamna c°.ua .J&Š3E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2780 Ü. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires ANA CHRPOVA Slov. babica dipl. v Pragi ln Ba. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawaon", se priporoia vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 Mayo 8182 SOCIALISTI SE NE MOREJO SPORAZUMETI Poročali smo že, da sta člana iz-všnega odbora socialističnee stranke senator Mario Bravo in dr. Sánchez Viamonte podala ostavko na svoji mesti. Izvršni odbor je ostavki najprej odklonil', ker sta pa navedena gospoda vztrajala pri svoji odločitvi, odboru pač ni preostajalo nič drugega, nego da je njuni demi-siji sprejel. Izvršni odbor se jei izpopolnil z Avgustom Arrieto in Jo-séjem Penno. Izključili so iz socialistične stranke dr. Benita Marianettija, voditelja mendoških socialistov ter imenovali na njegovo mesto dr. Adolfa Dickmanna. Doslej sei ni posrečilo najti nobenega načina za poravnavo spora in verjetno je, da se bo stranka razcepila na dva dela. Aprila meseca se bo vršil kongres, katerega je sklical "Odbor za edinost", izvršni odbor socialistične! stranke pa je svoje pristaše sklical na izredni kongres, ki se bo vršil 23. maja. PREMALO ŠOL Ker se je letos vpisalo na državne osnovne šole preko 5.000 šolarjev več ko lani, se bo moral v mnogih buenosaireških šolah tudiletos vršiti pouk v treh turnusih. Seveda ni to v najlepšem skladu s potrebami higiene, ker ni mogoče, v zimskem času, prostorov adostno prezračiti med enim in drugim turnu-sem in ker tudi snaga ne more biti najbolj vzorna. Oblasti so radi tega sklonile otvoriti letos najmanj dvajset novih šol. POGAJANJA MED STAVBINSKI MI DELAVCI IN PODJETNIKI Pisali smo že o tem, da se stav-binski podjetniki ne držijo določb pogodbe, ki so jo bili sklenili z delavstvom povodom zadnjega velikega štrajka, ter da radi tega med delavstvom vre. Državni delovni urad skuša posredovati, da bi se dosegel sporazum, pa je zato dal pobudo za sestanek med zastopniki delavstva in podjetnikov. Sestanek se ie vršil v sredo in so podjetniki na čeloma pristali na zvišanje plač. Končna odločitev v tem vprašanju bo padla prihodnji teden. FANTIČKA EUGENIJA PEREY-RO IRAOLO SO NAŠLI MRTVEGA Dvaletnega fantička Eugenija Pereyro Iraoío so našli mrtvega na estanciji njegovih staršev kakšnih 15 kvader vstran od stanovanjskih poslopij. Trupelce je bilo golo, svojih 70 metrov daleč proč od njega pa je' ležala oblekica. Mrtvega fantička je slučajno izsledil čakarer Juan Bidart, katerega so bili dan prej vztli na delo v estanciji, ker je bila policija aretirala vso služin-čad in vse hlapce. Zjutraj je šel Bidart, v spremstvu dveih detektivov, na delo ter je v bližini neke žične ograje naletel na trupelce, ki je bilo deloma pokrito z listjem. Policija je sprva mislila, da so otroka odvedli ugrabitelji z namenom, da bi od družine izsilili odkupnino, in sum, da je ugrabiteljem izročil otroka je padel na 40-letne-ga "linyero" Joséja Ganceda. ki so ga bili par dni prej sprejeli v službo na estanciji, kamor se je bil za-teked lačen in razcapan. En dan potem, ko je bil deček izginil, je tudi Gancedo zapustil estancijo, ne da bi bil komu kaj rekel. Policija pa ga je našla in ga aretirala. Začeli so ga izpraševati, ali kaj ve o otroku, "linyera" pa sei je delal, kakor da je mutast: tekom 24 ur so komaj dve besedi spravili iz njega. Zdravniki ki so ga preiskovali, so izjavili da Gancedo ni abnormalen. marveč da se samo dela. Ko so blasti izvedele da je bilo na estanciji najdeno truplo pogrešanega dečka, so začele bolj pritiskati na Gancedo; izpraševaJi so ga po dnevi in ponoči, tako da mu sploh niso dail' prilike, da bi zatisnil oči. Obnemoglost ga je obvladala in živ čno popolnoma potrt je začel govo riti. Dejal je, da je usodnega dne videl fantička, ,kako jei stopical po pašniku, pa ga je tedaj pograbila želja, da bi Eugenija s seboj peljal. Zgrabil ga je za roko ter se začel' z njim oddaljevati od poslopij. Fantiček je nekaj časa. zadovoljen hodil v njegovi družbi, potean pa je začel jokati in vpiti. Gancedo ga je tedaj vzel v naročje ter inu z roko zamašil usta, da bi jokanja ne bilo slišati. Črez nekaj časa je za pazil, da fantič ne brca več. S strahom je ugotovil, da je mrtev. Položil ga je na tla ter ga skušal spet oživiti, a brez uspeha. Dve uri se je s tem mučil, dokler je spoznal da ni več pomoči. Tedaj je trupelce neisel na njivo ga pokril z listjem in prstjo ter odšel spat. Naslednje jutro pa je zapustil estancijo. To je izjavil Gancedo, kakor trdi policija. En dan po njegovi izpovedi se jei na estanciji izvršila rekonstrukcija zločina. Gancedo je mirno kazal, kako je našel fantička in ga vodil s seboj, na poti pa se je izne-nada ustavil ter dejal: "Dovolj je te komedije: jaz ne sodeilujem več". In ga ni bilo nikakor mogoče pripraviti do tega, da bi svoj sklep iz-premenil. Sodnik je izjavil, da rekonstrukcije ni treba nadaljevati in Ganceda so spet odvedli v Mar del Plato. Razumljivo je, da je čudno obnašanje obtoženčevo izzvalo vsakovrstne komentarje in to še bolj. ker policija ne dovoli, da bi novinarji govorili z Gancedo; zato ugibajo to in ono. Možno in verjetno pa jei — čeprav bo morala sodna oblast še marsikatero točko pojasniti —, da se je res vse tako zgodilo, kakor je zgoraj povedano. NEČLOVEŠKA MATI Maria de Jacob v Concordiji je tako neusmiljeno pretepla s palico svojo triletno hčer. Matildi Krastina', kal era so Je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Buenos Af-ro«u. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij, Kloktrično zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo Rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moflke) g posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismonim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 SMRT ZASLUŽNEGA RODO-LJUBA ) Na. Trstu, v svojem rojstnem kraju, je umrl v starosti 75 let bivši odvetnik in publicist dr. Rude Linic. Pokojni dr. Linic je bil' zvest in uspešen sodelaveic pokojnega Frana Supila in drugih voditeljev našega primorskega življa. Ko je dovršil pravne študije na Dunaju, je imel že dekret za namestitev pri neikem sodišču v Bosni a njegov brat Josip, ki je tudi že umrl, je bil tako odločen nasprotnik Avstrije, da je s skromnimi sredstvi svoje trgovine omogočil bratu neodvisno življe-njet. Dr. Linic je po posredovanju svojega brata prišel 'v pisarno reškega odvetnika Erazma Barčiča, ki je užival v primorskih krajih velik ugled in je bil tudi poslanec v hrvatskem deželnem zboru. Barčiceva pisarna je bila središče! vsega, javnega in nolitičnega življenja, v katerem se je tudi dr. Linic kmalu odi-čno uveljavil. V Barčicevi pisarni so imeli primorski rodoljubi tajne sestanke s tedajnim srbskim ministrom Jovanom Risticem. Že mlad se je pričel dr. Linic tudi pisateljsko udejstvovati. Posebno važno je bilo njegovo sotrudništvo pri "Hrvatski Njivi", "Svobodi" in "Novem listu" na Reki. Ko je moral po prevratu Reko zapustiti, se je dr. Linic naselil kot odvetnik v Delnicah. Ko je odvetniško pisarno leta 1928 pre«-vzel njegov sin se je dr. Rude Linic podal v svoj rojstni kraj kjer si je "Slovenski list" y vsako izseljensko hišo NOVA HIDROELEKTRIČNA CENTRALA OB SREDNJI SOČI Trst jan. — V Julijski Krajini so bile doslej samo manjše električne centrale, in siccir toliko kalorične kakor liidroelektrične. V glavnem pa so dobavljale in dobavljajo še vedno Julijsi Krajini električno e-negijo velike centrale ob hudourniku Ceilina in ob reki Piavi. Sedaj pa je Jadranska električna družba (Societa Adriatica di Electricita S. A. D. E.) dobila dovoljenje, da zgradi prvo veliko hidroelektrično centralo ob srednjem toku Soče. Ta centrala bo lci piva izmed več central, ki so projektirane ob Soči med Kobaridom in Gorico. Za novo centralo bodo zajezili Sočo pri Selu južno od Sv. Lucije, centrala sama pa bo stala v Doblar.ju. Višinska razlika bo znašala okoli 50 metrov. Ob jezu se bo stvorilo jezero, dol'go kakih 8 km, ki bo držalo prilično 9 milijon, kubičnih metrov vode. Od tega umetnega jezera se bo odtekala voda po podzemskem predoru, dolgem 4 km, do centrale v Doblarju. Računa se s tem, da bo lahko odtekalo po cevi do 90 kubičnih metrov na sekundo. Turbine ki bodo izkoriščale vodni padi«, in generatorji bodo pod zemljo. Instalira- íxkus 1\ bodo tri turbogeneratorje z efektom 50 tisoč konjskih sil. Transformatorska kabina bo na prostem. V njej se bo prvotna napetost 8 tisoč vol'tov povišala na 130 tisoč voltov. Nova centrala se bo združila s prej imenovanimi centralami ob Ceillini in Piavi ter po dobavljala tok predvsem za elektrifikacijo železnic S pripravljalnim delom so že pričeli v juliju 1936. Sedaj se vršijo pogajanja s posestniki zemljišč ob-Soči od Sela do Doblarja. Računa se. s tem, da bo delo trajalo tri leta in da bodo zaposlili do 4000 delavcev. Stroški so preračunjeni na 4.3 milijonov lir. ŠTEVILNE ARETACIJE RADI TIHOTAPSTVA Postojna, januarja. — Pri Goclo-viču sc bili aretirani ker so prekoračil mejo radi tihotapstva: Ana Čuk, Mariji Čuk, Marija Habe in Ana Habe, Antonija Leskovec in Antonija Mikluš Ivana Nagode in Ivdna Rupnik Josipina Šuligoj, Alojzij Kolacič. star 64 let in Franc Drol, star 38 let pa sta bila aretirana na cesti Grahovo. Aiojzij Kru-šol iz Hotederšice je bil prijet pri Grižah rer je jugoslovanski državljan. ZARADI ČITANJA SLOVENSKIH ČASOPISOV POZVAN NA ODGOVOR Gorica, jan. — Iz šempasa poročajo, da je bil pred kratkim Batič Franc, doma iz Šempasa pozvan od oblasti da se zagovarja zaradi čita-nja. slovenskih časopisov. Batič je bil lansko leto konfiniran, a je po zadnji amnestiji prišel domov. Odkar je doma je stalno izpostavljeni nadzorstvu znanega fašističnega zaupnika in svojega nekdanjega sošolca v Tolminu Pelicona. doma tu- di iz Šempasa. Pelicon je znan zaradi svoje naklonjenosti italijanskim oblastem', in je že od vsega začetka v njihovi službi. On je kriv tudi Ba-fičeve konfinacije, poleg tega pa še brezštevila drugih podlih dejanj. Zato se ga vsi domačini in okoličani izogibljejo in sovražijo zlasti odkar se je raznesla vest, da je pri oblasteh padel v nemilost. Da bi si pridobil prejšnje zaupanje in na-klorgeno.it Italijanov še bolj vneto stika za možnostmi ovadb in zasleduje zlasti one ljudi, ki ve da so zapisani pri oblasteh v črno knjigo. Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se RESTAURANT u KRONA" 337 - Calle TUCUMAN - 337 BUENOS AIRES Največji slovenski restaurant v centru. — Krasni prostori. — Zelo pripravno za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 cta. — Vsak večer svira prvovrstna godba. Se priporočata lastnika: TEMLIN & GOMBOC. POZOR POZOR Naznanjaon, da sem otvoril v svojih lastnih prostorih ČREVJARNICO »EMILIO" kjer imam v zalogi veliko izbero arevljev iza dečke in deklice. Izdelujem nove ter /sprejemam tudi v popravilo. Tobakarno — Prodajo igrač — Šolskih potrebščin Lastnik EMIL ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL, Bs. Aires FAVSTA XIV. Slkst V. "Gospod vojvoda Guiški vas je spomnil tega, da sem v svoji rani mladosti pasel svinje," je nadaljeval pa-pežpež. "In to je res. Lastnik, ki sem mu služil, me je imel za tako slaboumnega in tako nerabnega za gospodarske posle, da ml ni zaupal niti svojih krav. Poveril mi je prašiče, da sem jih gonil na pašo; pri tem, hčerka moja, sem se naučil vladati ljudem. . ." Kakor da ga Je samega prevzela trpkost t®h besed, je Slkst V. za trenutek pobesil glavo na prsi. "Ko sem postal svečenik", je nadaljeval kakor sam pri sebi, "ln škof in kardinal... čim više sem se vzpe-ujal, tem bolj sem bil uverjene, da 30 ljudje prasci, ki jih je treba voditi s gibo. Ko je Gregor XIiII. umrl ln smo mu volili naslednika, mi je zdajci prišlo na um, da si Je eden izmed pras-oev, ki sem Jih pasel dečak, podjarmil vse ostale. Ta edini ni bil niti najbolj močan niti najbolj nasilen. Narobe, skrival se je in se hlinll Šibkega; toda ko so se ostali prerivali, je on vselej zavzel najiboljše mesto; In če so ga hoteli pregnati, jim je tako strašno pokazal čekane. da se nobeden nI upal v njegovo bližino. Tako sem postal papež, hčerka moja!..." Tiho se je zasmejal, kakor bi se radoval teh zlobnih spominov. "Veste li, kako so me Imenovali kardinali v konklnvu? . . . Imenovali so me "osla"! . . . Da, hčerka. Baš zato so me izvolili... in pa zato, ker so mislili, da bom kmalu umrl: tako sključen sem bil, tako žalostno upognjen k tlom. . . Predstavite si njihovo prepa-denost, ko sem bil Izvoljen in sem brez skrbi vzravnal hrbet! To vam je bila zabava! ¡Edini Kajetan me je razumel. ,Tako mi krvi Kriščeve', je dejal, .zdaj vem, zakaj je Osel neprestano gledal v tla: iskal je ključev svetega Petra!' Zato imam Kajetana rad. Mož je. Vaš Guise pa je baraba gospa. Vaš Guise Je prasec!'' Sikst V. se je naslonil nazaj in srdito ponovil: "Prasec je!. . ." Govoril je brez jeze in brez žalosti, morda celo brez zaničevanja. Ugotavljal je — kaj bi drugega? "Kardinali!" je povzel po kratkem premolku. "To vam je črede! Veste 11, zakaj me sovražijo? Zato, ker sem jh hotel opomniti nauka Kristusovega in sem povedal svečenikom, da je bil Peter siromak. Slab papež sem, zato, ker nočem, da bi Kristovi namestniki živeli kakor prasci..." Pri tej besedi mu je zažarela v očeh zlobna iskra. "Prasci potrebujejo čarovnice Kir-ke", je dejal. "Izbrali so si jo, kakopak! Bedaki mislijo, da ne vem ničesar! V kaplji vode bi me utopili in vendar se nihče izmed njih ni upal sprejeti naloge, da napove Sikstu V. boj! Priti je morala ženska in borba se je morala začeti v temi..." S srditim, pretečim veličanstvom Je dvignil prst in dodal: "Ne boj'ni se ničesar, zakaj Bog je z menoj!..." Tako govoreč je vstal, ne da bi zastokal in ne da bi se oprl na palico. Ilavan kakor sveča je sklenil roke na hrbtu in jei s trdimi koraki hoditi po sobi. Katarina ga je gledala z dozdevnim spotošvanjem; toda na njenih ustnicah Je 'gral droban, nejevoljen smehljaj. "lEden najjatačjih vzrokov sovraštva, ki me obdaja," se spet oglasil papež, "je to, da sem nizkega rodu: da sem izšel Iz bednih stof.sočev, ki jih Je Jezus ljubil. Svet mrzi siromake in o-božuje bogatine, še dolgo bo tako; zaman se je Krist rodil v hlevu, hčerka moja! . . . Očitajo mi, da sem 'bil kmečki hlapec. . . Kakor da je Bog zna koliko razlike med svinjskim pastirjem in med pastirjem ljudi!..." Sikst je udaril v tih, zlokoben smeh. Katarina se je nehode zdrznila. A baš tedaj se je papež obrnil k njej: "Vaš sin Henrik, gospa, je žalosten vladar. Ko je Guise prišel v Louvre, izzivat ga iz oči v oči, bi se bil moral kralj iznebiti človeka, o katerem je vedel, da mu pripravlja pogubo. Moral bi bil. Premolknil Je... Katarina se je sklanjala proti njemu in stregla na besedo, ki bi pomenila Sikstov pristanek na umor vojvode Guiškega. Papež ni rekel take besede, a stara kraljica ga je razumela! . . . "Guise," je povzel papež, "me je prosil denarja, da bi iztrebil v Franciji krivo vero. Ta denar sem mu prinesel gospa. Kajetan vam pove,, da se bliža Parizu trideset mezgov, obtovorjenih z zlatom." Katarina se je ustrašila. "Hvala vam", je nadaljeval Sikst, "da ste mi odkrili Guise, kakršnega nisem poznal. Milijoni, ki jih prinašam, se vrnejo v Rim." Kralj#f^e odleglo. "Resnica je'', je povzel starec, "da sem se bal Henrika Btéarnskega. Bal sem se, da ne bi v osobi tega človeka krivoverstvo zasedlo francoskega prestola. Videl sem, da je vaš sin preveč vdan razvratu In se ne more postaviti hugenotu po robu. Izguba Francije za katoliško Cerkev bi bila taka nesreča, gospa, da jo mora papež za vsako ceno preprečiti. Vzlic svoji naklonjenosti do vas sem tedaj moral pustiti Henrika III. na cedilu. Ko sem storil to, »erjeraite, da sem plakal nad žalostjo, ki vam jo prizadenem. Nagnil eem se h Guisu, ki se mi je zdel s svojo Ligo po Bogu poslani branitelj Cerkve. Danes ste mi dokazali, da sem se uka-nil... Kaj naj zdaj storim?... Vaš sin je prešibak. . . Kdo je rešitelj, ki nas otme krivoverstva? . . . " Pri teh besedah se je Katarina počasi vzravnala. "Jaz!" je odgovorila. "Me, adsum! Evo me. . . Kar mi je doslej jemalo pogum in moč, je bila samo misel, da Vaša Svetost ni z nami... da je zoper nas!... Vi in Guise sta bila smrtna sovražnika mojega doma!... Oh, sveti Oče, dajte mi samo gotovost, da ostanete nevtralni, pa boste videli moje delo! . . . Moj sin ne pomeni ničesar, vse kar je pomenim jaz! Denar i-mam našla bom tudi ljudi. Stara bo-rilka sem in brez pomišljanja se lotim naloge, da iztrebim krivoverstvo ter obnovim ugled Cerkve in kraljevsko oblast... Na kri svojega očeta se kol-nem, da mi roke ne bodo trepetale. . . Guisev padec je moja ñkrb!. . ." "In česa potrebujete v ta namen?" je smehljaje vprašal Sikst. "Najprej vaše nevtralnosti!" "Obljubim vam jo. Ne bom se vti-1'al v francoske posle, razen ako bi tfie sami klicali... česa še?" "Podpore Filipa špansekga!" "Se danes pošljem Kajetana h kralju Filipu ln ga pozovem, naj vam pribiti na pomoč. . . In mimo tega?. . ." "Vašega blagoslova sveti Oče!" je rekla Katarina. Sikst V. jo je blagoslovil s tremi prsti desne roke. "Sveti Oče," je rekla kraljica vsta-jaje, 'ves čas vašega tajnega bivanja v Parizu vam je moj dvorec na razpolago. Ali sprejmete ponižno gostoljubje najbolj vdane in najbolj vnete vseh svojih hčeri?" "Da", je veselo rekel Sikst. "Prestar sem že, da bi se mogel vrniti na pot, ne da si privoščim nekaj dni odmora. Toda vaš gost bom samo s pogojem, da ostanete v svojem dvorcu. Meni in mojemu spremstvu zadošča nekaj soban." Katarina se je veličanstveno priklonila. Ko je odšla, je sel Sikst V. za mizo ter premišljeval nekaj minut; nato je vzel pero in papir in je pisal malone uro. Ko je končal, je velel poklicati Kajetana, edinega kardinala, v katerega je imel neomejeno zaupanje. "Kajetan", mu je velel, "odpravi se nemudoma. Zunaj Pariza prečitaj z vso pažnjo ta navodila; ko si jih vtisneš v spomin, jih uniči..." . "Kam pojdem. Vaša Svetlost?" je vprašal kardinal. "K edinemu, ki je zmožen rešti Cerkev !n obnoviti v Franciji kraljevsko oblast..." "Kdo je ta edini, sveti Oče?. . ." Sikst V. je strmo pogledal kardinala ter odgovoril: "Ta edini je hugenot. Ime mu je Henrik Burbonski, navarski kralj. . . in kmalu tudi kralj francoski... Idi, Kajetan! ..." XV. Sa izuma. Tri dni sta vitez de Pardaillan in Karel Angoulémski iztikala po Pariiu, da bi našla kako sled o clgančici. Bilo je zaman, še Pipeau, ki ga je vitez spet privel od "Vedeželvalke", je to pot sramotno odrekel. "Vse je izgubljeno'', je rekel Karel s solzami v očeh. "Nikoli več je ne ne bom našel". "Zakaj?" se. je nasmehnil Pardaillan. "ženska se vselej spet najde, verjemite mi." "Ne norčujte se, Pardaillan!" je vzkliknil mladi mož. "Ali" ne vidite mojega obupa?" In res se mu je poznalo, da bi se najrajši razjokal. DEKLIŠKA GREDA In vendar je bilo v Berissu lepo! "Nič ne bo, gospod", takole je vedel v soboto dopoldne tel'eíon. "Saj bo dež, pa ne bomo mogli v Berisso!" "Pojdemo, pa mir besedi. In dan bo jutri lep. Saj se bo danes zlilo." Tako stan dajal pogum med slabo obetajočim vremenom. Lepo smo v nedeljo zjutraj vstali. Pohitel sem s svojimi argentinskimi posli in ob sedmih zjutraj sem jo že pobiral z vlakom proti Quil-mesu in La Plati. Gneča ljudi, da je kaj. Vse hiti ven. Eni nosijo šo-torska ogrodja, drugi vreče z ogljem in drvmi, tretji so otovorjeni z jestvinami in z mesom za "asado". Vlak za vlakom, po deset, dvajset in več voz se poganjajo iz "Consti-tuciona". Tudi eloma je bil nekoč nedeljski dan drugačen ko delavnik. Šli smo k maši, tukaj pa gretdo na "piknik". Nikogar ni videti, da bi imel s seboj molitvenik ali rožni venec... Tudi ni videti kaj prida zvonikov, ki bi vabili. Samo en zvon sem slišal, menda v Hudsonu. Pa je tako ponižno vabil, da ja ne bi kakega ušesa "užalil", češ da, je "nestrpen"..". V Berissu so že čakali za spoved. Tudi iz La Plate so nekateri prišli. Ko je bilo prvega dela v cerkvi konec, sem stopil ven, da pogledam kako in kaj. Slabo kažct! Dež! In kao .je v Buenosu? Par minut pred enajsto je zatrobilo in izza ovinka se je prikazal plavi "Expreso de Buenos Aires". Vsuli so se iz voza. Veliki in mali. "Toda. g. Ciril, kako? Moker?" "Moker, moker kot miš. Nei znotraj pač pa zunaj. Takile smo. Še dobro, da smo tu. Tako nemilostno je lilo, ko smo šli s Paternala, da smo hoteli kar doma ostati. Do kože nas je opralo", tako je pripovedoval. Razumni sem tedaj, zakaj ni prišel še drug voz in nemara še tretji. Zares čast in priznanje pevcem, ki se niso ustrašili. Tako nam je vreme kazilo praznik že za odhod iz Buenosa, pa tudi v Berissu, kje«r je malo tlakovanih ulic je bil dež za nekatere resnična ovira, za druge pa tudi dobrodošel izgovor... Če bi hotid' besedičiti v časnikarskem stilu, bi zapisal, da je bilo pri maši toliko ljudi, da niso mogli vsi sedežev dobiti v cerkvi, ki ima vsaj 200 sedežev.... Pa ne bom rekel tako, čeprav je stalo za sedeži vsaj kakih 15 moških. Spredaj namre« je bilo še mno- ZA SAMO $ 19.- DOBITE OBLEKO Cene, kakršnih niste še nikoli videli. Prodajam, poleg oblek, vse druge potrebščine za moške, kakor srajce, površnike itd. VSE PO NAJMODERNEJŠEM KROJU PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! SASTRERIA RECORD CORRIENTES 2084 — U. T. 47 - 4927 IZ CORDOBE Po kratkem odmora se spet pripravljamo za novo prireditev, kater čisti dobiček je namenjen za, Slovence. ki se borijo v Španiji na strani viade. Tu mnogo razpravljamo o fašizmu in jei ni družine in človeka, ki b ine bil na strani demokracije. Saj je ravno fašizem tisti, ki nas je pregnal z domače grude, kjer bi lahko v miru živeli, in se moramo zavoljo njega po svetu klatiti. Kake tri meseca je ko smo ustanovili pododbor, ki ima namen zbirati sredstva za v pomoč španskim antifašistom. Na dan zadnjega leta smo imeli prireditev v ta namen. Vkljub temu, da ni med nami nobenega sposobnejšega inteligenta in voditelja, delamo po naših močeh, kolikor moremo, v prospeh delavske socialne kulture. Če pa delamo morda kaj napak nam tam v Buenos Airesu nesmetei zameriti. Tem potom že danes naznanjamo, go praznega prostora... Imajo pač ljudje običaj, da posnemajo ponižnega cestninarja, "ki se je od zadaj postavil in se na prsi trkal"... drugače kot farizej, ki je stopil naprej in se hvalil s svojimi dobrimi deli... tTdeležba je bila vseeno elo sto oseb. Od Slovencev, ki živijo v Berissu je prišla približno polovica, kar kaže, da se naši ljudje le še niso docela oddaljili tistemu, kar jih je doma mati učila. Ob 5. smo sedeli spet v voz in se potegnili do muzeja v La Pl'ati. Prav zanimiva stvar je. Vidiš zverjadi in okostnjake največjih stvorov, ki so kedaj hodili po tej zemlji; brez napora bi lahko vlekli po morju vele-parnike, po sUhem pa dolge vlake. Pozorno so napenjali posluíT ljudje, ki smo jih sreča.vali na našem povratku, ker naša pesem ni poznala konca. Kar prehitro smo bili doma, zadovoljni z elnem in z uspehom dogodka. Čez kake mesece bomo pa spet kaj takega ponovili. Hladnik Janez. DRUŠTVENA KNJIŽNICA S.P.D. I. 621 Životopis Dr. J. Gogala (Dr. Fr. Lampea) 622 Tatic (Fr. Bevk) 623 Mali Klateč Tom Savyer (M. Twain) 624 Matevž Klander (Andrejčkov Jože) 625 Krvna Osveta (S. K.) 626 Ilijada, (Homer) 627 Lukec in njegov škorec (Fr. Bevk) 628 Lukec in njegov škorec (Fr. Bevk) 629 Lukec in njegov škorec (Fr. Bevk) 630 Kralj Honolulu (Bambič-Ribi- čič) 631 Kralj Honolulu (Bambič-Ribi- da priredimo domačo zábavo s plesom dne 20. marca v Ukrajinski dvorani v ulici 82 št. 1533, točno ob 9. uri zvečer in do dne. Vstopnina za moške $ 0.80, za ženske prosto. Kdor ve, kaj je fašistična tiranija in želi svobodet sebi in drugim, se ne bo obotavljal, marveč bo gotovo prihitel na prireditev v pomoč onim našim rojakom ki se borijo za to, da se fašizem ne bi preveč oja-čil, od česar bi imeli Slovani le veliko škodo. Za pododbor: Jožef Vever in Martin Mavern. čič) 632 Kreisnice (Josip Ribičič) 633 Kresnice (Josip Ribičič) 634 Kresnice (Josip Ribičič) 635 Kresnice (Josip Ribičič) 636 Livsko Jezero (Anton Klodič' Sabl'adoski) 637 Pevska šola (Dr. P. Kozina) 638 Pesmarica (H. Druzovič) 639 ŠOpeik Pravljic (N. N.) 640 Spominu Iv. Cankarja (Izda-¡ la Založba Omladine) 641 Kresnice (Josip Ribičič) 642 Kresnice (Josip Ribičič) 643 Lovci na mikrobe (Marija Kmetova) 644 Lovci na mikrobe (Marija Kmetova) 645 Lovci na mikrobe (Marija Kmetová) 646 Pastirci (Fr. Bevk) 647 Pastirci (Fr. Bevk) 648 Pastirci (Fr. Bevk) 649 Po lepi Sloveniji (Dr. Rudolf Andrejka) 650 Po lepi Sloveniji (Dr. Rudolf Andrejka) 651 Po lepi Sloveniji (Dr. Rudolf Andrejka) 652 Po lepi Sloveniji (Dr. Rudolf Andrejka) 653 Razvoji elektrotehnike (Dr. Lavo Čermelj) 654 Razvoj elektrotehnike (Dr. Lavo Čermelj) 655 Razvoj elektrqtdhnike (Dr, Lavo Čermelj) Ako hočete hiti zdravüeni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijatisti za sigurno in hitro zdravljenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Vitez ga je pogledal z bratskim sočutjem. In vzdihnil je, kakor da se mu samemu toži po sreinih mladostnih dneh, ko je bil še zmožen plakati zaradi izgubljene devojke. "Siromak!" je dejal. "Uu, nikar tako ne tugujte. Edni, kar je na svetu nepopravljivega, je smrt. Vse ostalo je moči urediti. Da, če bi bila Violetta mrtva, bi razumel vaš bup. A tako. . "Kdo ve, ali ni res mrtva!" je zamolklo vzkliknil Karel. "Morda jo je doletelo še kaj hujšega. Ce je v oblasti tega človeka. .." "Naj bo zastran mene tudi to! Ženska, ki ljubi, je zmožna vsaktere zvijače in vsakterega junaštva, da se o-hrani za svojega izvoljenca. Ako vas Violetta ljubi, bodite uverjeni, da se kmalu spet vidita. .." še dolgo mu je prigovarjal s takimi besedami. Tisti, kdor .bi ga bil poznal samo iz bojne vihre, bi bil gotovo strmel, odkod jemlje srditi junak toliko mehke tolažbe za nesrečno mladeniško srce. Karel, ki so ga napori dolgega in jalovega iskanja utrudili, se je bil vrgel v naslanjač. Njegove oči so se po malem zaprle. Znočilo se je. Pardaillan je tiho zaprl okno in še nekrat sočutno pogledal tovariša; nato je pomislil nase. "In jaz?" je zamrmral. kdo bo tolažil mene?... Hvala Bogu, da ne potrebujem tolažbe!" Tako misleč je po prstih odšel iz sobe. Na levi strani dvorca v Progarskl ulici Je bilo majhno dvorišče s hlevom, kjer sta konja viteza de Pardai-liana in vojvode Angoulémskega složno mulila svoje težko prisluieno seno. Gredoč po tem dvoriSču, je vitez zagledal pri vratih konjarne dva moža, ki sta sedela na kupu slame in sta se otožno razgovarjala. Bila sta Picouic in Croasse. Ko sta uzrla žrtev, ki bi jo bila morala umoriti, sta jadrno skočila na noge. Pardaillan jima je bil takrat res ponudil prenočišče; a v teku naslednjih dni ju je zdavnaj pozabil, meneč, da sta se preselila v kako drugo zavetje. "Kaj vraga pa delata tu?" je vprašal. "Sveži zrak uživava, kakor vidi vaša Svetlost'', je odgovoril Picouic. "Vidim, vidim. A zakaj bas tukaj in ne drugod?..." Picouic in Croasse sta se bolestno zavzela. "Ali je mar vaša Svetlost izvolila pozabiti, da naju je povabila s seboj na počitek?" je vprašal Croasse, kriveč svoj dolgi hrbet. Pardailan se je zagrohotal. "In ta počitek naj traja na vekomaj? Prebito trudna morata biti!" 'Vaša Visokosto naj nama verjame, da sva imela pri Belgodcru peklensko delo!" je vzkliknil Picouic. "Pri Belgoderu?" se je «drznil Pardaillan. "Pri glumaču, ki je stanoval v Tkalski ulici, v gostilni pri ,Dobri nadi'?" "Pri njem, pri njem!. . . Oni dan sva se bila okoristila z njegovo odsotnostjo in sva se spustila na potep. Toda, po pravici povem, vzlic vsemu se nama je že tožilo po njegovi prašičji hrani, ko naju je sreča prívela mimo .Vedeževalke'... te mi vaša Svetlost dovoli," je nadaljeval Picouic, "bi pri tej priliki obrazložil misel, ki me je obšla v gostoljubnem hlevu vaše Svetlosti. . ." "'Govori!" je velel Pardaillan. "Gospodarja iščeva, vaša Svetlost, gospodarja, ki naju ne bi tepel od zore do mraka, ali pa naju vsaj po bati-nah ne bi hranil s kamenjem, želela bi ei gospoda, ki bi umel ceniti najin pogum..." "To pa, to!. . . Vsa čast vajinemu pogumu . ." "Najino razboritost, najino spretnost in vse druge dobre lastnosti, ki se v najinem dosedanjem položaju niso utegnilo biti ciganu do nje, da jo je ta gospodar?..." "Povejta mi", je vprašal Pardaillan, ki je premišljal sam svojo stvar, "kako je bilo ime dekletu, ki je živelo pri Belgoderu?..." "Vaša Svetlost misli pevko Violet-to?" "Baš njo. Ali se vama sluti, kaj bi utegnilo biti cigann do nje, da jo je imel pri sebi? ..." "Nisva je poznala bliže. Ko naju je Belgoder pred petimi leti najel, oblju-Bljaje nama kneževsko življenje, potovanja v kočiji, lahko delo in gospod-sko hrano, sta Violetta in Saizuma že živeli pri njem." "Saizuma f je vprašal Pardaillan. "Da, vedeževalka. . . Blazna je." "Ali je tudi ta Saizuma izginila z Belgoderom' vred?" "Ne vem, Svetlost; po tistem potepu še nisva bila pri ,Dobri nadi'.. . Toda vaša Svetlost ne odgovori na najino ponižno prošnjo.'' "Da, res... služila bi mi rada?... Nu, jutri zjutraj vama povem. Ostuni-ta nocoj še tukaj. . . Saizuma, pravita, je bila tedaj blazna?..." "Vsaj videti je tako. Sicer pa govori zelo malo, razen kadar prerokuje ljudem iz roke." "Vesta li, ali je bila znana z mlado pevko?" "Kdo pozna Saizuminc misli, ko je ni drugega kakor živa skrivnost! Se njen obraz nama je neznan, ker nosi zmerom krinko. Nihče ne more povedati, ali Je poznala Violetto in kakšna je bila do nje, naklonjena ali sovražna. Le Simona, ki jo je imenovala svojo hčer, bi vam lahko kaj odkrila o njej. Toda Simona je mrtva..." Pardaillan se je zamislil. Skrivnostna ciganka ga je delala radovednega. Kdo je neki bila? Gotovo Belgoderova sokrivka... In zdajci mu je prišlo na um, da bi utegnila biti ta ženska še vedno pri "Dobri nadi". Pomislil je tudi, da ga bo sreča ljubeče dvojice, če bi ju mogel združiti, skoro enako razveselila kakor osveta nad Maurevertom. Zato se Je odpravil k "Dobri nadi" in je dospel tja baš v trenutku, ko je gostilničar zapiral vrata. Kakor običajno v zloglasnih gostilnah je bilo zaprtje tudi tu samo navidezno. šele ob tej uri so jeli prihajati v gostilno posebni gostje, ki so prinašali krčmarju najbogatejši zaslužek. Ko je vitez stopil v pivsko izbo, je našel v njej do dvajset gostov, moških in ženskih. Sedel je k eni izmed miz, namenjen, da se čim prej pomeni s krčmarjem. Gostje, ki so se napajali z začinjenim vinom in drugimi opojnimi pijačami, so bil sami rokovnjači in sla-boglasne dekline. Ena teh ženščin se je ločila od svoje družbe in je prišla k Pardaillanu. Sedla je predonj, oprla se s komolci ob mizo ter bušlla v smeh. Pardaillan je ostal vzlic 'smehu miren in resen. Misleč, da je trenutek primeren za to, je deklina začela razgovor, ki ga je že davno znala na pamet. "Zakaj ml ne ponudite piti, lepi gospod?" (Ta način mora biti sila učinkovit, ker se podeduje od roda do roda!) "Tako ti glave in še česa!" je krik-nil tisti mah eden izmed pivcev. "Ali prideš precej nazaj, Loizonka?" Vitez se je zdrznil in prebledel. Ime, b katerim je pijani rokovnjač nazval izgubljenko, je zbudilo v njegovi duši nešteto bolestnih spominov. "Loizonka ti je ime?" Je vprašal deklino. "Loiza, presvetli knez..." "Loiza!" je zamolklo ponovil vitez in v dušku zvrnil kozarec, ki ga je imel pred seboj. Zamežal je. Nato je stresel glavo. "Ali naj pridem pote?" je zarenčal pivec, čokat rokovnjač z rdečo grivo in krvavimi očmi. "Pusti me, «Rusoglavec", je zagodr-njala ženščina, "šaj veš, da moram preživljati sebe in tebe!" "Ná, hčerka", je prijazno velel Pardaillan, 'vzemi ta srebrnjak in napij se s svojim prijateljem Rusoglavcem..." Loizonka je ostrmela. Vzela je srebrnjak in pobesila glavo, premišljaje, s čim bi ga zahvalila za njegovo veliko-dušje. Ko ni našla druge besede, je za-mrmrala: "Stanujem v tej ulici, ravno nasproti gostilna..." Največja krasotica ne more dati več nego ima. Ko Je deklina tako pokazala svojo hvaležnost, je vstala In se je vrnila k Rusoglavcu, ki je, videč srebrnjak, 'čudno krivo pogledal Pardailla-na. Vitez je zdaj mignil domačinu, naj stopi k nJemu. Krč,mar se je podvizal in Pardaillan ga Je že hotel vprašati zastran Saizume, ko Je nastal na desni in levi hrup. "Kaj pa ciganka?" Je vprašal nekdo. "HeJo, prekleti krčmar, zakaj ne pokažeš svoje rdeče vragulje?" se je zadri drugi. "Vedeževalko hočemo!1' so bevskale ženske. "Prav, deca, prav, takoj stopim po-njo", je odgovoril krčmar. "Bodite mirni in pijte, kar plačate naprej, dokler ne pripeljem ženske s krinko!" "Kdo je ta ženska, da jo tolikanj želijo videti?" jo vprašal Pardaillan. (Nadaljevanje) ZEMLJO MERIJO V šoli smo se učili, da je en mo ter štdridesetm it {j onsk i del ravni-kove dolžine. Ta mera je v svojem originalu spravljena v Parizu ter je narejena iz platine in iridija. Vendar pa znanstveni svet še davno ni pomirjen, ali je ta mera res natančna. Znanstveniki sedaj nestrpno čakajo, da bodo objavljeni podatki velikih merjenj, katetra so opravili francoski znanstveniki v Ekvadorju v letih 1901 do 1906. Na pobudo mednarodnega kongresa za geodezijo v Statigartu so 4a;m'reč. Frlan-cozi organizirali tisto ekspedfcdijo v Ekvador ter so merili. Kdor si more misliti, kako natančno jet treba meriti in da so morali še dalj ča- ¡ sa svoje merjenje pozneje študirati, da ga bodo sedaj lahko objavili. Pravijo, da je bilo najtežje meriti ravno črto, po ozemlju v dolžini 10.000 kilomeitrov. Kar dvakrat so morali to progo premeriti. Da so vsakokrat natančno merili, dokazuje dejstvo, d!a. je med obema merjenjema bilo le 7 milimetrov razlike. Sicer pa to metrjenje zemlje v Ekvadorju ni bilo prvo v zgodovini. Saj so ravno lani v Ekvadorju obhajali 200-letnico, odkar so tamkaj tudi francoski učenjaki merili zemljo ter so tedaj skušali le ugotoviti, ali je imel Newton prav ko je trdil, da je naša zemlja sploščema. Da bi rešila to. vprašanje, je pariška akademija znanosti organizirala dve znan-stevni ekspediciji. Ena je odšla v Ekvador, kateri je takrat še bil pod peruansko oblastjo. Druga pa jei odšla v Laplandijo. Ko st> pozneje primerjali izsledke merjenja obeh eks-pedicij, so dognali, da je zemlja res sploščema. Tako so torej že pred 200 leti merili stopnje zemeljske širine. To je bil tudi prvi zametek naše seidanje dolžinska mere, metra. Vendar moramo vedeti, da tudi tista merjenja niso bila prva. Že leta 270—195 preid Kristusovim rojstvom je Erasosten DIŠAVE V RDEČI RUSIJI v Egiptu prvi meril zemeljske stopnje ter je to okoli leta 827 po Kristusu to ponovil Arabec, in sicer kalif Al Mamum. Teli starodavnih merjenj do novejše dobe nobeno merjenje ni prekosilo. NAJVEČJA NAKLADA Največji list na svetu, londonski "Dailv Express" je te> dni dosegel naklado 2.270.306 izvodov na dan. List so osnovali 1. 1900. in pripada lordu Beaverbrooku, ki nastopa, kakor znano, za to, da bi se Anglija v svoji politiki popolnoma osamila. Ko je list dosegel' omenjeni rekord je lord napisal članek, v katerem pravi med drugim: "Smoter lista. je> ta. da svetu pove. kaj se dogaja. Ker cena svinjske masti ne zanima vsakega človeka, je ne bom postavljal na prvo stran. Če kakšno vest zamolčiš, omogočiš čenčam in govoricam, da se razcvetejo. Seveda se vsi ljudjet ne vesele, če pridejo v liste. Toda potem naj ne počenjajo stvari, ki so za časnik zanimive. Vesti je treba priobčevati, pa naj bodo nam ali drugim neprijetne." IZUMI, KI SO PREOBRAZILI SVET Ameriški patentni urad je ob svoji stoletnici izdal slavnostno izdajo, ki obsega med drugim tudi seznam izumov, po katerih se je življenje Amerike najučinkoviteje spremenilo in ki so za Američane torej najpomembnejši. Ta seznam obsega v vrstnem redu, kakršnega mu je dal patentni urad naslednje izume: 1. telefon (Bedi), 2. električni brzojav (Mor-,se), 3. električno žarnico (Edison), 4. kinematograf (Edison) 5. gramofon (Edison), 6. parnik (Ful-ton), 7. letalo (Wriglit), 8. zavoro na zračni pritisk (Westinghouse), 9. stavni stroj Linotype (Mergen-thaler), 10. šivalni stroj (Ho\ve), 11. postopek za razjedritev in prejo V Moskovskem listu "Trud" (Delo) je< izšel članek, ki ga je napisala žena sovjetskega ministrskega predsednika, ga, Mol'otova. V članku pravi, da je poraba parfemov in kolinske vode v Rusiji v zadnjem času zelo narasla. Večinoma zahtevajo potrošniki drage vrste, in to ne samo v mestih, teinvetč tudi na deželi. Tudi za'posebno fina in draga mila, ki so jih prej uporabljali samo višji uradniki, se ljudje v zadevnih trgovinah sedaj naravnost tepejo. Cena nima nobene uloge. Še pred letom dni so uporabljali kmt'tje mazilno milo, danes pa zahtevajo že najboljša toaletna mila. Cena steklenice najboljšega parfuma ali kolinske voele ju bila tedaj 25 do 27 rubljev. Pred kratkim, pravi ga. Moloto-va, smo spravili na - trg dve novi vesti posebno dragega parfuma, ki staneta 50 rubljev majhna steklenica. Menili so, da bo količina, ki so jo spravili na trg. zadostovala za najmanj pet mesecev, baš zato, ker bi jo uporabljali zavoljo njene« visoke cene samo "najvišji krogi" (v Rusiji so torej danes tudi uradno "najvišji krogi"). Za široko maso so pripravili cenejše vrste parfuma in kolinsket vode. Ta dragi parfum so ljudje pokupili ves v treh dneh... Prekomorska pošta Iz Evrope dospejo Marca: 5. Av. Star 6. High. Chieftain 8. Pssa. Giovanna in Duquesa. 9. Cap Norte in Asturias 10. Neptunia 11. Campana 12. Cap Arcona 13. Princesa .< V Evropo odplujejo 6. Madrid in Lipari 12. Asturias in Monte Olivia 13. Neptunia 15. Cap Arcona J * * * ZOBi^RAVNIKA * * > | l Dra. Samoilovic de Falicov ♦ i PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ♦ in Dr FELIKS FALICOV ^ ŽELODEC: upadel, raširjeni, k-aline, tež- t Sprejemata od 10 do 12 in od i rane; ,x ♦ 1 J 4 CUEVA: colitis, razširjenie, kronična za-+ 15—20 Ufe Á peka. ♦ DONATO ALVAREZ 2181 % GEL0- N0S> USEŠA, vnetje, polipi: urez $ _ I operacije in bolečin. ♦ u- T- 5y ' i723 J Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Veliki zavod umm% MEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. ■Pn^T^o irinrlorTin ^dravlienje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdrav-lienie na podlagi krvne analize C914) KOfcA: Kronični izpahi, mozolički. Izpa-danie las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽTLO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija no prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastema. izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. bombaža (Whitney), 12. kosilni stroj (Mc. Cormick). Že vrednote-nje pomena poedinih izumov, ki postavlja telefon na prvo mesto, je za Američane značilno. KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 IZKUŠENA BaBICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi nosečo v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 3389 Bueno« Aires Fotografija 'U MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal dan od osmih zvečer, tudi oh sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires CARIČIN LJUBLJENEC Zgodovinski roman Nadaljevanje 23 Vojak, ki je imel po noči stražo, je sedel na neikem hlodu in kadil. Mogoče je razmišljal', kako bo kmalu odslužil svoj rok in se vrnil le svoji nevesti. Takrat zasliši sumljivo šuštenje. On skoči, pipa mu pade iz ust in ravno hoče namoriti puško, ko ga zadene udarec s kopitom. Vojak se brež glasu zruši z razbito lobanjo. "Prva žrtev!" je šepetal Mirovič. "Ubogi .mladenič. Tebi je bilo gotovo cisto vseerao, če je na prestolu Rusije Katarina ali Ivan Antono-vič! Ne bil bi te ubil, a ti bi bil poklical svoje tovariše!" Gabrovski pograbi medtem mrtvega vojaka za noge, ga odvleče do obale in ga vrže v Nevine valove. Mirovič javi tovarišem, da je pot do čolna prosta. Čez nekaj trmiutkov so se nahajali vsi, razen dveh, ki sta ostala pri konjih, v čolnu. Ker niso našli v čolnu vesel, s veslali s puškinimi kopiti. Mirovič, Voroncov in Brankov so stali v sredini čolna in skrbno opazovali stolpe trdnjave. Na njtfm je gorel običajno ogenj, ki je razsvetljeval bližnjo okolico. Danes je bil' stolp temen. "Matuška drži dano besedo," za-šepeta Mirovič svojima tovarišema, "Obljubil je, da nocoj ne bo ukazal stolpa razsvetljiti. On je zanesljiv. Odprl' nam b vrata, ker je danes on poveljnik stražei." "Voroncov zadovoljno prikima. Naenkrat se starec zdrzne in kr- čevito prime za roko Miroviča. Pokazal' je s prstom na površino reke. Iz vode set pokaže strahovito spa-čeno lice mrtvega vojaka. "Grozna slika!" zamrmra Brankov. "Kaj na,m pšilja saín pekel to pošast, ela nam pokaže pot. do trdnjave?" "To je truplo vojaka!" odgovori tiho Mirovič. "Gabrovski ga je vrgel v vodo. He, Gabrovski, vzenni puško in suni truplo dalje od nas!" Gabrovski ni slušal'. Tresoč se od groze, reče: "Bom storil to brez pomišljanja. Ali mrtveca! Jezus Marija, da mrtvec ravno mime gleda, kakor da bi vedel, da sem jaz njegov morilec 1" "Prokleto praznoverje!" reče Mirovič in vzame sabljo, hotetč sam, izvršiti, kar je zapovedal Gabrov-skemu. A niti enkrat ni zadel mrtveca, temveč je ta, kot da se jim hoče rogati, šei nadalje plaval' pred čolnom. "To je slab znak!" reče Brankov. "Mrtvec nas vodi! Daj Bog, ela najdemo v trdnjavi carja še živega!" "Carja bomo našli živega, ne bojte se»!" reče Mirovič. Cesarica se ni upala ga ubiti! Ni imela toliko oel-ločnosti, da mu vzame življenje!" "Daj Bog, da bi imeli prav, Mirovič", reče Voroncov, "ampak slutnja mi pravi da nesrečni Ivan An-tonovič ne bo več ugledal dnevne luči!" "Za Boga, Voroncov," zakliče Mirovič, "molčite ela nas ne slišijo! Ne, nam bo uspelo, zmagali bomo! Vrgli bomo objestno vladarico s prestola, vladarico, ki daje narodov denar svojim ljubimcem in mil'jeoi-cem." "Ljubimci, miljenci!" plane Peter Voroncov. Starec se porogljivo, nasmeje, a obraz zavzamei okruten izraz. "Dragi prijatelji. — reče on, — odločilni trenotek se približuje, ie četrt urei in vedeli bomo, je-li nam stvar uspela, ali da bomo končali v Sibiriji, ali pa na morišču. Vi veste, da sem z dušo in telesom za našo sveto stvar, zato bi vas prosil, da me nagradite — ako bomo ostali zmagovalci." "Da vas nagradimo?" vpraša začuden Mirovič, "Peter Voroncov išče nagrado! Karkoli hočeš; dobil boš, staec. In ako hočeš postati prvi minister, prisegam ti..." "Minister?" reče Voroncov in pret-( zirljivo skomigne z rameni. "Ali misliš, Mirovič, da sem častihlepen? Ne, življenje sem končal in če nam bo uspelo da, bomo zrušili Katarino, potem sem izpolnil' svojo nalogo. Sicer ni setdaj pripraven čas pripovedovati svoje osebne tajnosti, ali k d« ve, če bomo imeli jutri še čas za to. Vedite prijatelji, izgubil sem najmilejše, kar sem imel, eidino, kar mi je usoda še zapustila. Ali si morete misliti kdo mi je to blago ugrabil? Nihče drugi, kot Katarina, prokleta carica! — Imel' sem vnukinjo. Ti si poznal mojo E-lizabeto, Mirovič. Ti veš, kako je bila lepa, nedolžna in dobra. Bila je tajno zaročena s poročnikom Potemkinom. Ljubila ga je prisrčno in on — halia — obljubljal ji je večno zvestobo. Se dan pred Božičem ji je prinesel prstan na katerem je bil napis: nerazdružljivo združeni! Starec ni dovršil. Stisne pesti, jeza ga je zopet prevzeda. Mirovič položi svojo roko na njegovo ramo in mu reče: "Ubogi moj prijatelj, tvojo lepo vnukinjo je eloletela nesreča. Po-temkin sé je vedeil kot lopov. Ti želiš da predamo Potemkina tebi, ako nam nocojšnja stvar uspe? Kaj ne? Tvoj bo, starec, sodi ga kakor hočeš! Za brezvestnega človeka, ni milosti!" Istočasno udari čoln ob obalo. Dospeli so. Mirovič skoči iz čolna. Ostali zarotniki gredo za njim. — Setdaj je prišel usodni čas! V trdnjavi se je nahajal častnik z imenom Matuška, človek, ki je po svojem očetu podedoval 'veliko premoženje, katerega pa je zakartal in sd sedaj nahajal v večnem pomanjkanju elenarja. Tega je-Mirovič pridobil'zase. Da-jal mu je na razpolago večje vsote denarja a razen tega mu je obljubil čistih dvestotisoč rubljev, ako jim bo pustil vsako noč prvih osem dni v mesecu vhod v trdnjavo odprt. Lahkomiselni častnik, ki je bil edini med zarotniki, ki zasluži naše preziranje, ker je izdal svojo carico samo radi denarja je že stal' na svojem mestu. Mirovič pripelje svojet tovariše do nekih malih vrat. S piščalko, ki jo je pptegnil iz žepa, da znak. Vrata se odpro. "Ali »si1 ti Matuška?" vpraša Mirovič. "Jaz sem", odgovori plačani izdajalec. "Vstopite hitro in ako ste odločni, bo že nocoj Ivan Antono-vič svoboden!" "Ali ste povsem sigurni, poročnik Matuška," vpraša Voroncov, "da je car še pri življenju?" "Živ je!" odgovori Matuška. "Zaprt je v onem okroglem stolpu in sicer globoko v kleti, kamor vodi štirideset stopnic!" "Kako velika je njegova straža?" vpraša polkovnik Brankov. "Dva častnika, štirje podčastniki in detset. navadnih vojakov," se je glasil odgovor. "Oba častnika se nahajata z Ivanom Antonovičem v temnici, ostali so razvrščeni po stopnicah." "A kje se nahaja poveljnik general Boršik?" "Poveljnik stanuje v zgradbi, ki je tik stolpa. Ah, on vam ne bo delal mnogo preglavic, ako boste odločno nastopili. To je starec, ki ni zmožen borbe." "Torej naprej!" zapove Mirovič "Za menoj prijatelji!" Med stolpom in vhodom, skozi katerega so prišli zarotniki v trdnjavo, se je nahajalo prostrano dvorišči!. V sredini je stala mala eno-nadstropna hiša, trdnja.vska posadka. Pred njo se je sprehajal sem in tja vojak na straži s težkimi koraki. Do sedaj ni ta niti opazil Miroviča in tovarišev. Ti so prišli vse bliže in so se nazadnje v teku približevali kasarni. "Stoj!" zakliče vojak in zagrabi za puško. "Geslo". "Našct geslo je," zakliče Mirovič, mahaje s sabljo nad glavo preplašenega vojaka, "smrt carici Katari- »SLOVENSKI LIST" - antes: „NOYI UST" y ,.SLOVENSKI TEDNIK" ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA » List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Piše Zadr. GOSPODARSTVO ODMEVI ZADRUŽNEGA KONGRESA III. zadružni kongres, kateri se je vršil v Buenos Airesti meseca oktobra p. leta. je, kakor izgleda, precej pozive] zadružnega duha posebno mcid koloni pa tudi v malih podeželskih mestih med obrtništvom in delavstvom. Iz raznih krajev prihajajo vesti, da se vršijo priprave za ustanovitev zadrug, s katerimi se bodo revnejši sloji branili pred izkoriščanjem od strani nikdar sitih mednarodnih trgovceiv. Pred nekoliko leti (okoli 1925— 1930) je zadružna misel med kolonij in malimi obrtniki zadobila izvan-redno velik razmah. Nekateri pa, ki so hoteli v zadružništvo mešati politiko, so pokvarili nadaljnji pohod zadružnim idejam. Za svojo osebno korist so žrtvovali koristi zadrug, na ta način, da so agrtirali med člani za gotovega "kandidata", kar je pa člane razburilo, da so postali negativni napram zadrugam, katere so, hočeš nočeš, morale prenehati z delovanjem. Ta iskušnja, pravijo. da jim je prišla prav in zato poizkusijo vnovič, ampak s popolnim izključenjem politike in poklicnih politikov. F^er so gospodar ske koristi včlanjenih zadružnikov enake, ni potrebno, da so vsi ena-ih političnih idej. Družiti jih mora le ena ideja, ki je: samopomoč in obramba skupnih koristi. Rilé i "Moč varčevania" V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RAD Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani ja» založila posebno reklamno tabelo, prosvetni oddelek pa je to tiskovino poslal vsem šolam, da so jo na trdi lepenki izobesile po razredih. Naslovili so poslanico: "Moč varčcivanja". Dijakom, malim in velikim, priporočajo varčevanje z besedami: "Ako vložiš v denarni zavod le 1 (eden) dinar, ti naraste s 5 o|o obrestmi po 50 letih na 11,47 Din, po 100 letih na. 131,50 Din.'' Ta stavek nam nazorno kaže, da iz neznatnega dinarja tekom let nastane "kapital", ki je jako velik v primeri z malo vlogo. Vzel sem v roko 1'ogaritme in preizkusil rezultate; u-jemajo se do pičice s trditvijo tabele. In ko bi se poslužil Vegovih logaritmov na 12 decimalk, bi se izračunane vsote le za nekaj stotnik pare razlikovale od navedenih "ka-pitalov". Matematični račun je strogo natančen. Tako je na papirju. Proti teoretičnemu računu so mi vstali ti-le pomisleki: Nobem denarni zavod ne bi sprejel tako majhne vl'oge; vložiti moraš najmanj 10 Din, da ti izstavijo hranilno knjižico. Obrestna mera je previsoka. Podeželske rajfajznovke obrestujejo po 2 odstotka, takoj izplačljive vloge celo samo po 1 odstotek. Obrestujejo se samo dinarji, ne pa tudi pare. Ne govorim o državnih davkih na obresti. Učcinec 4. razreda osnovne šole ki je vzel v roke papir in preračunil, da en dinar, naložen na obrestne obresti, v resnici naraste v 50 letih na 7,25 Din v 100 letih pa na 78,25 Din. Ko bi kdo po 50 letih princtsel' tako knjižico v denarni zavod, bi ga najprej blagajnik nav hrulil: "Vi ste torej tisti vlagatelj, ki nam je s svojim dinarjem prizadel toliko pisanja in računanja! Pa bodi. Najprej nam plačajte za. vlož-no knjižico 10 Din, nato pa Vam mi damo 7,25 Din." Ko bi pravnuk prinesel 100 let staro knjižico davno umrlega pradeda in zahteval, naj mu izplačajo 78,25 Din, bi se mu vsi uradniki smcgali: "Vaša knjižica je že davno zastarala; ker se desetletja nihče ni brigal za vlogo, je ta zapadla v korist hranilnici." Od resnega do smešnega je včasih le korak. Takim teoretičnim ra-čunarjean stavim to-le zanimivo nalogo :' Ko bi bil naš praoče Adam takrat, ko se mu je še dobro godilo v raju, ko njegov um še ni bil zatemnjen in vol'ja ne k slabemu nagnjena, vložil v hranilnico eno samcato paro po 5 odstotkov, na koliko dinarjev bi bila ta uboga para: na-rastla v 6000 letih? (Pomislek: Obrestna mera se mi zdi nekoliko previsoka ; gospodarski kredit je bil v tistih zlatih časih mnogo cenejši, življenski standard znatno nižji kot dandanašnji). Vzemimo v roke 1'ogaritme i d računimo! Ona neznatna para bi bila v 6000 letih narastla na 136.710 vigintiljonov dinarjev. (Vigintiljon je dekadična enota s 120 ničlami.) To vsoto izpremejnimo v zlate franke (po 14,50 Din), ker je ta valuta mednarodna; dobimo nekoliko manjši znesek: 9428 vigintiljonov zlatih frankov. Ker nimamo pojma, kako velikanska množina denarja je to, si mislimo kroglo, narejeno iz cekinov po 10 frankov. Prurez cekina bodi kvadratni cm, višina 1 mm. Ta krogla bi vsebovala 87.236 kvindeciljonov (dek. enota z 90 ničlami) zemeljskih krogel. Njen polumer bi meril 282.350 kvintiljonov (30 ničel) km ali 44 in pol kvintil'jonov zemeljskih polume-rov ali 1882 kvadriljonov (24 ničel) Današjne demokracije Stalin jei dejal ob priliki otvoritve nove ustave, da je najboljša in najpopolnejša demokracija v sovjetski Rusiji. Isto trdi Mussolini o Italiji; Hitler o Nemčiji; Roosevelt o Združenih državah, Eden o Angliji; Blum o Franciji; itd. Podoma-če bi se reklo: Však berač svojo malho hvali. Vsi zgoraj omenjeni državniki izJ dajajo mogočne proglase med narod in vso svetovno javnost. Dobro je povedal, si misli vsak, ki čita ali posluša njih govore o demokraciji. Kako pa je v resnici? Vse države od prve do zadnje se oborožujejo, kot še nikoli v zgodo5*¡ razdalj Zemlje,' od Solnca. Svetloba, ki preleti na sekundo 300.000 km, bi potrebovala za polumer te zlate krogle polnili 30.000 trilijonov let. Ta zgled nam klasično predočuje "moč varčevanja". Hkrati pa se hu-dujemo, da naš praoče) ni mel niti trohice denarnega, talenta, ko nam je zapravil ne milijone, ampak težke vigintiljone zlata. vini. Oborožujeij se samo zato, zatr-jujo, da ohranijo ljubi mir. Ni pa dovol samo orožje, marveič je treba tudi ljudi, da to orožje uporabljajo. Rusko prebivalstvo se čudovito naglo množi in to ne da, spati Hitlerju in Mussoliniju. Oba sta že par-krat pokazala na to grozečo nevarnost, obenem pa sta odredila za svoje podložne da morajo vsei žene roditi kar največ otrok. Govoriti je seveda lahko o lepi družini z mogimi otroci, kako pa jih zredili in oblačiti, da o vzgoji in izobraziti niti ne govorimo, je pa drugo vprašanje, če oče zasluži komaj za slan krop ali pa celo ničT Mussolini je odredil posebno pomoč staršeim z mnogimi otroci. Žene brez otrok bodo občutno obdavčene, tako da se jim ne bo splačalo biti brez njih; nezakonske matere dobivajo posebno podporo, samce pa bodo zopet še bolj obdavčili,, da jim ne bo kazalo drugega, kot oženiti se. Človek v Italiji ni nič drugega kot razpoložljivo orodje v rokah fašizma, ki nima njegovega duha in telo tako zasužnjeno, da si je komaj i sliti mogo5e, .jifciift Vsega današnjega zla ter provo-kaciji pa je kriv edino fašizem. J. K. EXPRESO "GORMA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidma postrežba FRANC LOJK Calle VTLTíAROEIj 147« ViSina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 KROJAČNICA "GORICA" ima v zalogi veliko libero poletnega blaga po izredno nizkih cenah. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 VSEVRSTNE BOLEZNI NOTRANJE IN ZUNANJE se zdravijo na gotov in modenv način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačeb — Govo-.. .. ri se jugoslovanski.. Ordinira: Od 3 — 8 zvečer Dr Antonio Pereda Medrano 151 — Buenos Aires ni, ki je preko umora došla na prestol. Živel car Ivan Antonovič!" Vojak, ki je bil naenkrat obkoljen od dvajsetorice oboroženih ljudi je mislil, da jei dvorišče preplavljeno z zarotniki. Razen tega je u-gledal med temi ljudmi svojega poročnika. Matuško. Odhiti v hišo, da pokliče svoje tovariše na pomoč. "Pripravite se na streljanjei!" za-pove Mirovič. Ko so prihiteli vojaki na dvorišče, mnogi napol oblečeni, a nekateri sploh brez orožja, jih je sprejelo dvajseit na njih namerjenih pušk. Mirovič jim gre naproti ter zakli- če: "Tovariši, tudi mi smo vojaki kakor vi. Tudi mi ljubimo Rusijo. A ne moremo prenašati da bi ostal'a Katarina tudi za nadalje naša carica! Mi nočemo več stokati pod njenim jarmom! Tovariši. Vi veste, da so bili vaši očetjo srečni pod vlado cara iz hiše Rurikove vse do tedaj, dokler niso prišli Romanovi s prevaro do prestola! Bratje čemu prelivati kri zastonj! Za nami stoji tristo dobro oboroženih tovarišev, ki so pripravljeni umreti za. naša sveto stvar! Predajte se, tovariši. Ali še bolje, nastopite proti onim, ki se nam bodo upirali! Oni ki bo delal tako, bo dobi! nagrado!" 'Verujte mu, vojaki!" začne Ma-tuška. "Jaz sani sem odprl vrata in pustil vstopiti carjeve osvoboditelje. V Petrogradu je nastala, revolucija. Carica je že ujeta! Ne bojujte se torej za izgubljeno stvar!" Zarotniki so doživeli svoj prvi uspeh; vojaki so povesili puške. Trd- njava jim je padla v roke brez prelivanja krvi. Hrub, ki se je sedaj dvignil na dvorišču, prebudi generala Boršti-ka. Starec pribiti napol oblečen na dvorišče, samokres v eni, a meč v drugi roki. Mirovič mu hiti naproti in mu nastavi, prej nego je ta moged odpreti svoj samokres meč na prsa. "Gospod poveljnik, vi ste moj jetnik!" zakliče Mirovič. "Vsemogočni Bog" spregovori starec, "kaj pomeni to? Kaj se je zgodilo? Česa želite? Kdo so ti ljudje?" "Vlada Katarine je končana,!" odvrne Mirovič. "Prišli smo, da o-svobodimo carja vseh Rusov!" "Živel car Ivan Antonovič!" za-kličejo navzoči). Toda vzklikali niso samo zarotniki, temveč tudi že vojaki. "Nesrečneži!" nagovori starec svoje vojake. "Mar m\ veste, da je vse to laž in prevara? Katarina je naša carica. Njen prestol je trden. A ti ljudje..." "Samo besedo še, in vi ste mrtvi!" ga. prekine Mirovič. "Sili sei ne morem upirati", pravi general. "Toda Ivana. Antonoviča ne boste dobili živega. Za to je že poskrbljeno." "Ah gospod general", reče polkovnik Brankov, 'vi morda misli te, da nam ne bo mogoče odpreti ključavnico s katero je zaprta nje gova temnica? Motite se! Glejte, tu je ključ". "Ključ, je tu!" vzklikne Voron-cov in ga potegne iz svojega žepa. "Vidite li, vojaki, kako daleč je že vstaja v Potrogradu! Carica Katarina ga nam je morala izročiti!" Boršik se je zdrznil, ko je ugle-elal ključ. Vedel je, da. je bil shranjen pri grofu Orlovu. "Gospod", pravi Miroviču, "uka-žite kaj naj storim!" "Pojdite naprej!" mu veli Mirovič. "Pokažite nam pot k carjevi tei-mnici. Če nam zdaj zvesto služite, vas zagotavljam, da car ne bo pozabil na vas !" "Vse hočem storiti, — vse!" odgovarja. drhteči general. "Oh, gospod, jaz sem star, — vedno sem govoril, da sem prešibak za poveljnika te trdnjave. Dolžili bodo mene — jaz bom za -vse odgovoren!" Boršik pokliče dva vojaka in jima ukaže razsvetliti pot. Z njim odidejo Mirovič, Voroncov, Brankov in Garbovski, medtem ko so o-stali pazili na vojakct. Boršik jih je najprej odvedel v svoje stanovanja odtod pa skozi tajna vrata v stolp. Po ozkih, strmih stopnicah so zlezli v klet ter prispeli končno pred težka železna vrata, ki bi mogla kljubovati še tako močnemu topovseimu napadu. Voroncov stopi naprej in vtakne kljuj' v težko ključavnice. "Zdaj se bodo odprla vrata, ki vodijo v pekel! Ivan Antonovič, prišla je. ura svobode! Prinašamo ti krono Rusije, ki je edinol'e tvoja!" Vrata se odpro. Pred; njimi sei pokaže Štirideset kamenitih stopnic, ki so vodila v celico nesrečneža. V trenutku, ko so hoteli poročnik Mirovič in njegovi tovariši stopiti po stopnicah v globino, jim zakliče nekdo: "Stojte ali strejjamo!" Na dnu stopnic se pokaže množica pušk. Mirovič obstane. Zarotniki so doslej uspeli še povsod. Zdaj pa je prišel usodepolni trenutek. Ujetnika so stražili vojaki, zvesti carici. Mirovič naglo premotri in razvidi položaj. Urno zgrabi starega generala za vrat ter mu nastavi orožje na sence: "Ukažite svojim ljudem, da povesijo orožjci!" mu zašepeče na uho. VlVojakii!" spregovori general s trepetajočim glasom. "Čujte me! Jaz sem vaš general! — Ukazujem vam, da povesite puške. Na, dvorišču stoji neikaj sto ljudi, ki zahtevajo, da se osvobodi Ivana Antonoviča. Jaz odgovarjam za vse!" In puške klonijo. Toda podčastnik ki je preje za-branil vhod, ne posluša.. Skoči na stopnice in navali tik elo generala. "Če je geenral strahopetcic", vzklikne pogumno, "tedaj še ni treba, da smo strahopetci tudi mi! Prisegli smo se, da naš ujetnik ne bo nikdar živ prišel v re>ko svojih osvoboditeljev 1" Strel poči iz Mirovičevega samokresa, in podeiastnik omahne smrtno zadet po stopnicah v gleibino. "Ista usoda zadene vsakega, ki bi se uprl!" zakliče preteiče Mirovič. "Naprej za menoj !" Toda preden so mogli izvršiti Mi-rovičevo povelje, se dvigne podčast nik z zadnjimi silami. Priplazi se k vratom jetnikove cetlice. In Mirovič jc razločno slišal, kako je trkal na vrata in govoril z umirajočim glasom : "Gospodje častniki, — prihajajo, da oprostijo Ivana Antonoviča! — Jaz sem smrtno ranjen ! — Spomnite se svojte prisege. Umiram! — Živela Katarina. Velika!" Podčastnik .omahne in umrje. Iz celice pa odgovarja jasni glas: "Ne bomo pozabili svoje prisege! — Zarotniki bodo našli samo mrtveca!" "Jezus in Marija!" krikne Mirovič, "ubili ga bodo v času, ko ga hočemo osvoboditi! — Prijatelji sledite« mi! Razbiti moramo vrata!" In trojica plane po stopnicah navzdol. Mirovič sune z nogo mrtvega podčastnika in hiti k vratom celice. Izdere svojo sabljo in prične z njo razbijati po močnih vratih. "Odprite!" zakliče, "ako vam je drago življenje! — Osvoboditi hočemo carja! — Ivan Antonovič brani se! — Kljuboval si dvajseit 1'et vsem zaprekam, — brani se samo še nekoliko trenutkov. — Prišli so tvoji rešitelji!" Toda v celici je vladala, grobna tišina. — Voroncov, Mirovič in Brankov so se prijeli za roke ter str-mtili polni groze v zaprta vrata. — IVdaj se začuje pritajeno stokanje. In dolgi krik nato jim je naznanil', da so pravkar za temi vrati vzeli človeku življenje. 27. POGLAVJE Car je umorjen! Vrnimo se v dobi naše povepti za četrt ure, da opišemo prizor, ki se je dogodil v celici najnesrečnejšega vseh ljudi. (Nadal jcivan je)