Štev. 29. V Mariboru 20. julija 1893. Tečaj XXVII. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru b pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za omanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Nasili Nemcev bolečine. I. Uno nedeljo so imeli naši Nemci, v resnici pa le nemškutarji, »nemški dan« v Celju. Če jih to veseli, nam je prav, naj jih imajo še več v letu, vendar pa sodimo, da jih že na drugi »nemški dan« ne bode več, kakor jih šteje Celje in pa bHžnja tržiča Vojnik in Laško. No tokrat so prišli še celo iz Gradca in Brežic. »Deutsche Wacht« trdi, da jih je bilo iz vseh naših mestic in trgov, ali mi njej ne verjamemo veliko in torej tudi tega ne. Ali to ji še bodi; da pa so resolucije, katere so sklenili na tem »nemškem dnevu«, pametne, potrebne in pravične, tega ji nihče ne potrdi, še brž tisti ne, ki so bili pri tem zborovanji! Naj se naši bralci sami prepričajo o tej »nemški pravici«, podamo jim v naslednjem resolucije, kakor jih beremo v raznih listih. Te-le so: 1. Spodnještajarskim Nemcem je ohranjenje in pospeševanje nemštva najvišje načelo ter je njemu podvreči vse druge koristi. Zato so vsi Nemci le ena stranka, ki podpira vse, kar koristi nemštvu in pobija vse, kar bi mu bilo na škodo. — 2. Nemščina naj se prizna za uradni, službeni in državni jezik! Tega ne terja le zgodovina in stanje Nemcev, temveč je potreba za državo in njej se mora ustreči, naj se pozdigne gospodarstvo in splošnja pro-sveta, ohrani v Avstriji državno pravo in državna vojska ter zavaruje moč državi. Pri nas, na Spodnjem Štajarji, je tem bolj potreba in je tem večja pravica, da se tako vredi uprašanje o jeziku, ker si prisvaja že vsaka občina pravico za to, da si določi sama jezik, v katerem dopisuje in to napravlja v državnih uradih škodljive zmešnjave. 3. Slovanskim željam pustijo prvo mesto nasproti Nemcem že državni uradi — omenimo tukaj le imenovanje uradnikov, notarjev in šolskih nadzornikov — in posebno še jih boža deželna vlada. Čem bolj čutijo to spodnještajarski Nemci, tem bolj je dolžan dež. zbor, rwCT* Denarji lic? Imi nn!n ..Pnroc po večini svoji nemški, in deželni odbor, kateri iz njega izhaja in stoji na lastnih nogah, držati se nemške uprave in varovati po celi deželi, katero bi Slovani radi razklali na dvoje, nemštvo, ki ohranjuje državo in ne pripusti, da se razdeli kedaj štajarska kronovina. 4. Ako je vlada Slovanom prijazna glede na šolstvo, naj se oni člani deželnega šolskega sveta, ki so iz večine dež. zbora, ne udajo, marveč naj se postavijo zoper to na vse moči! Po vseh mestih in trgih na Spodnjem Štajarskem naj osnuje država, ali dežela nemške šole! Zunaj mest pa se naj vsak otrok, ko se mu ne krati pouk v materirtšini, uči tudi nemški jezik. Da se spremenijo naše nemške gimnazije, v katerih se slov. ljudstvu odpira neizmerno polje nemške omike in znanosti, v mešane s tem, da se napravijo slov. vspo-rednice in po znanem češkem vodilu nazadnje v slovenske šole — s tem se posega v našo nemško lastnino, podpira se politično in narodno slovanstvo v škodo naših narodnih čustev, pravic in posesti. 5. Doslej Nemci na Štajarji niso nikdar bili sovražni ali pristranski slov. kmetom ali poslom. Temu nasproti pa si je napravila slov. stranka slov. obrtno društvo in sicer v Celji. S tem škoduje blaginji nemških obrtnikov in nas žali ter sili, da ukrenemo kaj zoper to. Podpirati nam bode vse obrtnike, ki se držijo z nami na stališču, ki ohranjuje našo državo, na vse načine in vse, ki ne stoje za Nemce, nam bode pobijati. 6. Cerkva se ne sme zlorabiti za boj narodnosti.. Spodnještajarski Nemci ugovarjajo odločno zoper to, da so sovražniki katoliške cerkve in če se njim to očita, je to politično, grdo bojno sredstvo, ali ono pripravi lahko Nemce na to, da se umaknejo katoliški cerkvi. 7. Mogoče je Nemcem na Spodnjem Štajarji vzdržati se na njih stališči le tedaj in izpolnjevati njih višjo nalogo, ako so vsi ene misli, prvi ko zadnji, se ogibljejo razcepljenja ter so edini v boji zoper vlado, vedno prijazno slovenskim željam ter sovražno Nemcem in zoper požrešne ¡'o knt. ffi': društva" kot priiotio "^StJ in čemdalj predrzniše slov. zahteve. Ker so nam složni Nemci po vsej Avstriji najvišji uzor, pozivamo vse Nemce, kar jih živi po Gorenjem Štajarji in posebno v našem glavnem mestu, naj zastavijo vse moči za to, da se obvaruje nemštvo na Spodnjem Štajarji. Take so torej bolečine ali kakor se jim pravi, resolucije naših Nemcev. No te želje naših Nemcev niso nove in tudi niso potrebne, saj imajo Nemci, kar želijo, že doslej in nam se zdi le čudno, da si upajo z njimi na dan, ne da jih rdečica oblije. Cerkvene zadeve. Svečanosti na Ptujski gori. Naša prijazna Gora kazala je nenavadno lice tega meseca. Posebno je bila ozaljšana s prapori slovenskimi, cesarskimi in deželnimi od dne 5. julija do 10. Od novo sezidane kapelice do cerkvenih vrat bil je iz vejevja in malih drevesec zasajen celi drevored. In zakaj neki to, me prašaš, dragi čitavec? Veselila in pričakovala je cela fara novega g. župnika Jožef Sattlerja, znanega vsem bralcem »Slov. Gospodarja« po raznih mikavnih, lepih in poučnih spisih. Streljanje in zvonenje oznanjalo je na 6. julija daleč po polju prihod novega dušnega pastirja. V nedeljo na to prihitelo je od daleč in blizu več gg. duhovnikov, na čelu njim preč. velečislani častni kanonik in dekan M. Strajnšak. Novi g. župnik so v svoji lepi pridigi se predstavili župljanom ter razložili v jedrnati krasni besedi dolžnosti župnika do faranov, in žup-ljanov dolžnosti do svojega župnika. Daj Bog, izprosi Marija novemu gospodu vse to kar so govorili, da bi lahko delovali mnogo let v slavo božjo, na čast Mariji, za večno in časno blaginjo milega našega naroda slovenskega! — Omenjeno je že bilo v tem listu, da je naša cerkev popravljena. Dobro so storili nedavno se od nas ločeči ljubeznivi g. župnik J. Antolič, da so tudi blagoslovili na Sv. Petra in Pavla dva kipa Matere Božje. Lurška Mati Božja je postavljena v cerkvi, druga podoba pa v novi kapelici, ki jo je sezidal neki dobrotnik na svoje stroške. Velika je bila tedaj slovesnost. Veliko število lepo belo oblečenih deklet je neslo v cerkev podobo Matere Božje v jutro, popoldan pa iz cerkve v kapelico. Dne 2. julija pa je bilo na tisoče pobožnih romarjev na Gori; mnogo jih je pristopilo k mizi Gospodovi. Velikanska cerkev je bila takorekoč naphana ljudij,' da ne bi zrno prosa moglo pasti na tla. Zunaj cerkve pa se je tudi kar trlo ljudij. Vsem čč. gospodom, ki so od daleč in blizu prišli pomagat, najlepša zahvala! G. g. župniku J. Antolič-u pa zadovoljstvo in veselje in zdravje v pokoju, dokler nas vse k večnemu pokoju ne pokliče Bog in nas vse ne združi pri Mariji! Josip Kukovec, župnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah. (V spomin priobčil Jos. Štel car.) Dne 30. aprila je nemila smrt vzela č. g. Josipa Kukovec, župnika pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Dovolite, gospod urednik, da o našem pokojnem gosp. župniku dostavim nekoliko črtic v hvaležni spomin. Pokojni gospod župnik so bili rojeni pri Sv. Ani v krasnih in prijaznih Slov. goricah, dne 19. marcija leta 1839, tedaj še niso dopolnili 55 let in že so morali zapustiti vinograd Gospodov, katerega so z vso gorečnostjo obdelovali. Bili so tukaj 18 let za župnika, ter so se ves čas neumorno trudili, kako bi povišali čast božjo med nami, ter svoje ovčice vodili po poti zveličanja. Lepo so skrbeli za krščanski red v svoji hiši in po vsej župniji; s posebno gorečnostjo so oznanjevali božjo besedo, priporočevali svete bratovščine in pobožtja društva; skrbeli so za lepoto hiše božje, katero so dali vso prenoviti in krasno naslikati; oskrbeli so tudi nove stole za cerkev, in dve lepi novi banderi. Pa ne samo za cerkveno poslopje, tudi za vse drugo so lepo skrbeli ter zapustili vse v najboljšem stanu. Kako so bili spoštovani in ljubljeni zavoljo svoje ponižnosti in odkritosrčnosti, to je pokazal njihov pogreb. Kljubu nepovoljnim okoliščinam se je zbralo 28 duhovnikov, da svojega dragega sobrata spremijo k zadnjemu počitku. V zgovorni besedi, ako se ne motim, so nam veleč. gosp. J. Trstenjak, duh. svet. in župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja, naslikali uzorno gorečnost in delovanje blagega pokojnika, ter njih vsem priporočili v hvaležni spomin. Med drugim so omenili njihovo živo vero, katero so kazali povsod in jo na vso moč branili, na dalje so omenili njihovo udanost in ljubezen do sv. matere katoliške cerkve. Bilo je po pravici veliko žalovanje pri vseh pričujočih, ko se je začela po dokončani sv. maši, katero so služili preč. gosp. Jakob Meško, duh. svet. in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, množica pomikati proti pokopališču. Sprevod pa so vodili mil. gosp. Matija Modrinjak, prošt in nadžupnik na Ptuji. Na pokopališču so položeni umrljivi ostanki poleg g. Franca Muhiča, vpokojenega župnika in poleg njihovega nekdanjega kaplana, g. Anton Breznika, ki so pred dvema letoma tukaj umrli. Milo je gledati na pokopališču tri grobe v enem redu, kjer počivajo trije tukajšnji duhovni pastirji, ki so v teku štirinajstih let umrli. Bog jim daj večni mic in pokoj, nam pa ostanejo naj vsi v preblagem spominu! Gospodarske stvari. Kaj je hmeljarju storiti, da ubrani hmelj, kolikor mogoče, pogubnemu uplivu raznih škodljivcev? Veliko zborovanje hmeljarjev, katero je sklicalo južno-štirsko hmeljarsko društvo v Žalci, dne 2. t. m. bilo je prav dobro obiskovano. Kako 'pa tudi drugače, ko so letos razni hmeljevi škodljivci delali hmeljarjem velike preglavice. Razpravljanje o škodljivcih' bilo je po tem takem prav živahno in nasvetovana sredstva v pokončanje tistih prav različna — a žalibog, ne popolnoma zanesljiva. Tu naj bode navedeno,' kaj naj hmeljarji storijo, da vsaj posredno obranijo hmelj, kolikor mogoče, pogubnemu uplivu raznih škodljivcev: 1. Pred vsem je treba hmeljišče skrbno in vestno obdelovati in dobro gnojili, da postane rastlina močna in krepka. 2. Hmeljeve poganjke (trte) naj se takoj pri berji odrežejo od korenike in ko so se posušile, naj se po-žgejo. 3. Hmeljišča naj se gnojijo izključljivo le s kompostom in ne s svežim hlevskim gnojem; zakaj v njem najdejo razni škodljivci varno zavetišče. 4. V poletnem času, posebne meseca junija in julija naj se po noči blizu hmeljišč napravi ogenj — škodljivi kebri in metulji' ponočnjaki prilete in najdejo v njem svojo smrt. 5. Ako s6 novo hmeljišče priredi, naj se skrbno pazi na to, da so sadeži popolnoma zdravi. 6. Krtu in koristnim pticam naj bi hmeljarji bili posebni prijatelji. 7. Črni trn ali trnolica naj se povsod izkoplje in uniči; kajti na njenih listih se baje izleže prvi zarod hmeljevih in drugih ušic. 8. Božjega volika in njegovo, močeradu podobno ličinko naj hmeljarji skrbno varujejo. Hmeljarji, opazujte nasvetovano natančno in prepričali se bodete, da se bode vaš trud in prizadevanje obilo poplačalo. Ant. Petriček. Nezrelo sadje. Sadja je letos na nekaterih krajih veliko, na nekaterih pa ga je le malo in še to pada z drevja, predno dozori ali je sploh za rabo. Sicer pa sploh pade veliko nezrelega sadja z dreves, ali tako ni za nobeno rabo? Odgovor na to vprašanje nam daje narava sama. Le izpusti kako živinče iz tvoje ščetinjadi pod drevo in kmalu veš, čemu še ¡e nezrelo sadje — za svinje in sicer zdravilo. Znano je, da svine potrebuje, kakor sploh živina, kisline v želodci svojem in v nezrelem sadji je nje veliko. Sedaj poletu napada rada rdečica svinje in pobere včasih veliko živalij na največjo škodo kmeta, ali skušinja kaže, da se svinj ne loteva, katere smejo po sadonosnikih in odkodi to ? V nezrelem sadji dobijo svinje veliko kisline v svoj želodec in rdečici zapre se tako pot. Uzrok tej bolezni so neke glivice, katere se zarijejo v drob svineta ter mu napravijo vnetje in to ga umori, ne da je moči bolno žival ozdraviti. Ako pa najde glivica že kisline v želodci, umori le-ta njo in živinče ostane zdravo. Iz tega pa sledi, da naj svine dobi vsak dan, ke-dar je sadja, nekaj tacega, posebno jabelk in hrušek. Tako najde tudi nezrelo sadje še svoj namen in daje kmetu dobička. Sejniovi. Dne 20. julija v Arveži, pri Sv. Marjeti na Dravskem polji, pri Sv. Marjeti na Pesnici in v Vi-tanji. Dne 21. julija v Bučah. Dne 22. julija v Ivniku, pri Sv. Heleni, na Malih Rodnah in pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Dne 25. julija v Kozjem, v Lipnici, pri M. Trošti v Žitalah, v Svetincih, v Slov. Bistrici in v Žalci. Dopisi. Iz Ptuja. (Veliki koncert slov. pev. društva.) Ljubi Slovenci, ki citate ta list, popraševali ste že gotovo, zakaj vam naš »Gospodar« še ni prinesel nobene vesti o velikem koncertu, ki ga bo priredilo slovensko pevsko društvo dne 6. avgusta v Mariboru. Evo nam nekoliko vrstic, saj veste, da je vsakemu sadu treba časa do dobre zoritve. In tako vam tudi nismo mogli prej poročati, predno ni bilo vse dognano in določeno. Sedaj pa vam smemo povedati, da bo ta koncert gotovo vse prejšnje prekosil po svoji sijajnosti in velikanski udeležbi od strani slovenskega ljudstva. Na tihem smo do sedaj delovali — kaj pa nam je treba bilo trobiti med svet o svoji nakani, predno nismo bili prepričani, da bo dobro iztekla, ali delovali smo marljivo in tako smo si v svesti, da se bodo naše besede o veličastnosti onega koncerta uresničile. Iz vseh slovanskih pokrajin zelenega Štajarskega, iz čudapolne kranjske, iz gorate koroške dežele prihajajo nam vesti, kako se vrli pevci pridno vadijo in vežbajo, da bodo svetu pokazali moč slovenske pesmi. Nad 180 se jih je že oglasilo, prišlo pa jih bo gotovo nad 200. In drugo je večinoma že vse pripravljeno: godba je najeta, prostori so lepi in primerni, vabila se ravnokar tiskajo. Samo na vas je še ležeče, ljubi Slovenci, da pomagate to slav-nost povzdigovati s svojo mnogobrojno udeležbo. Ali o tej smo že prepričani, kakor smo zgoraj omenili. Podčrtajte si torej v svojem koledarji 6. avgust, da ne bo nobeden sprevidel ali pozabil tega slavnega dne, da se bomo po pošteni slovenski navadi prav veselili pri kozarci vina poslušaje milo doneči slovenske pesmi, navduševali se in krepili za novo borbo, ki jo moramo boriti vedno naprej za naše narodne svetinje in pravice. V prihodnjem listu bomo vam naznanili natančen načrt naše slavnosti. Iz St. Jurija ob juž. žel. (Kresovi.) Malo-kedaj se kdo iz našega prijaznega trga oglasi, zatoraj, želeč nekoliko to molčanje pretrgati, vam menim naznaniti nekoliko o naših kresovih, katerih je gorelo na predvečer sv. Cirila in Metoda tukaj prav mnogo. Kakor hitro so zvečer zvonovi odpeli „večno luč*, že se zasveti vrhu starega Rifnika zali kres, zatem pa veliko drugih, od katerih so nekateri dalje, spet drugi manj časa goreli. Posebno lepa sta bila dva. Eden pri Sv." Rozaliji, pri katerem so tudi veliko razno barvanih ra-ketov v zrak spustili, kar so ljudje z velikim veseljem gledali. Drugi veliki kres je pa gorel na hribčeku »Bob-nateca« celi dve uri, od todi so tudi topiči glasno in daleč na okrog oznanjevali veseli sopraznik sv. bratov Cirila in Metoda. Tudi na tem griču in v okolici so ljudje še vedno hvaležni tema svetnikoma za obilni trud, ki sta ga z nami Slovenci imela pri oznanjevanji sv. vere. Vam fantom in možem pa izrečem na tem mestu srčno zahvalo za ves trud, ki ste ga pri tem delu imeli. Le še tudi drugo leto tako, ako nam Bog zdravje da! Sv. brata Ciril in Metod prosita za nas; izprosita nam Slovencem enako zmago nad našimi dušnimi, kakor tudi telesnimi sovražniki, kakor sta si jo vidva že davno privojskovala. F. Š. Iz Središča. (Spomin.) Po dolgi mučni bolezni je umrla pri nas dvaindvanajstiletna deklica Josipina Sajnkovičeva ter so jo pokopali dne 3. julija t. 1. Po-kojnica je bila nenavadno pridna in pobožna, kar je sicer med premožnimi ljudmi že velika redkost. Svojo pobožnost je jasno pokazala še poslednjo uro. Ko se jej je namreč bližal zadnji trenotek, rekla je: »Kako je temno«, in še pristavila besede: »Milostiva Devica in angelj varuh, pridita mi naproti!« Sprevod je bil sila lep; nosile so jo deklice v belini in truplo so spremljali četirje č. g. duhovniki. Bog daj tej blagi duši sladki mir in pokoj! Fl. Iz Cadrama. (Društvo »Sloga«.) Že enkrat je »Slov. Gospodar« prinesel dopis iz Cadrama, kjer je bilo omenjeno, da se snuje tukaj bralno in gospodarsko društvo »Sloga« po imenu in da se bo vsaj v drugem četrtletju vse potrebno uredilo. Ker pa se sedaj od tega časa ni nikdo oglasil, sodil bi svet lahko, da je naše društvo zaspalo. Zato, g. urednik, naj vam jaz o tem društvu nekoliko poročam. Že naprej pa vam povem, da prav veliko veselja, kakor se ga od mnogih drugih krajev sliši, vam ne moremo povedati, pa vendar upamo, da se naše razmere sčasoma vzboljšajo, da bomo za-mogli kedaj kaj veselejšega po svetu naznanjati. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 30. aprila in je bilo do tedaj vpisanih 25 udov, izmed katerih je bil izvoljen sledeči odbor: Ant. Kangler, kakor predsednik, Blaže Mlakar, podpredsednik, Alojz Leskovar, tajnik, Jože Vi-dečnik, blagajnik, Franc Kline, knjižničar in Jak. Leskovar, odbornik. Sklenilo se je tudi, da bode bralna ' soba pri gostilničarju Franc Kline, kateri je društvu na korist jedno sobo zastonj prepustil in še zraven obljubil, da bode posodil za društveno knjižnico eno omaro, dokler si društvo svoje ne omisli. Ker pa ob ustanovitvi društva ni bilo plačevanje na vsporedu, zato se je pri- redil dne 4. rožnika drugi občni zbor, s sledečim vspo-redom: Nagovor predsednika. Podučljiv govor o umnem čebelarstvu, govoril nadučitelj Malenšek. Dalje zapisovanje novih udov in čudite se, pristopili so štirje in potem vplačevanje letnine in nazadnje še razni nasveti. Določilo se je tudi, da se bode naročilo za letos petero znanih domačih listov. Seveda bi bilo dobro še marsikateri list in marsikatero podučljivo knjigo dobiti, kar bi odbor rad storil, ako bode le društveni račun dopuščal. Res, da bode morda marsikdo z glavo majal in se nasmehnil, rekoč: Nimate se s čim hvaliti, in na našo žalost moramo priznati, da je to res, pa upanja ne smemo izgubiti, mi pričakujemo, da pride čas, ko bodemo tudi mi po zgledu vrlih Gotoveljčanov veliko število udov, pa tudi mnogo lepih uspehov pokazati in po svetu razglasiti zamogli. K temu pa nam pomagaj Bog in sreča junaška! Iz Rošnje pri Sv. Janži. Pretekli četrtek, dne 6. t. m. utonil je v Dravi vštric Rošnje vasi dragonee Franc Filip, doma pri Slatini, s konjem vred. Prijezdil je pod poveljem poročnika z desetnikom poskusit, bi-li bil pri rošnjem pašniku primeren prostor za kopanje konj. Desetnik je prigovarjal poročniku, da tam ni ugodno, ker je Drava preveč deroča, toda častnik ni se zmenil za to, ampak je celo s pestjo začel mahati po ubogem desetniku. Dragonee je moral s konjem v vodo. Bil je izvrsten plavač. Poprej je služil pri pijonirjih. Prvikrat je srečno preplaval sem ter tje. S tem pa poročnik ni bil zadovoljen. Zapovedal mu je poskusiti drugikrat, nekoliko nižje. Oba, dragonee in konj, bila sta že upehana. Voda ju zanese v velik tomún tje, kjer obe panogi Drave skupaj pritečete ter nju pokoplje. Črez nekoliko časa priplavata zopet na površje; toda konj je strašno delal z nogami in pri tem najbrž močno vdaril vojaka. Potem plavata drug za drugim proti mlinu. Enkrat še je vojak stegnil roko nad vodo, potem pa je izginil pod vodo. Konja je vrgla voda niže mlina na suho; dragonea pa niso našli. Iz Radgonskega okraja. (Orehovski prerok.) Vi tam okolo orehovskega preroka ste pač srečni, ker on takó po očetovsko za vas skrbi in tudi ne pozabi večkrat v »Mariboržanko» kaj postaviti. Ker pa zadnji čas ima drugih opravil veliko, povabil si je po-magača v svoj gradič, ki ima leseni dimnik, da mu pomaga udrihati po ubogem slovenskem ljudstvu. Ta po-magač ni nikdar drugi, kakor prijatelj znanega dopisnika »Slov. Gosp.« od Sv. Ane na Krembergu, kričač »Mariboržanke« v Zrjavcih, ki kar iz rokava siplje zgo-dovinsko-poučne dopise, kakor nadarjen pesnik pesmi. Radovedni smo, kaj še bosta ta dva učena moža Nemcem v razvedrilo podala; ker nekateri nemškutarji se ne morejo drugače nasititi, kakor da beró dopise, ki udrihajo po Slovencih in osobito po častitih duhovnikih, ki so bili in bodo Slovencem najboljši prijatelji, skrbeč za dušno, kakor njih zemeljsko blagostanje. V to je tudi narodnost prištevati; ako je kdo dober Slovenec, tedaj je gotovo tudi dober katoličan in gospodar, kateremu ne bo nikdar manjkalo kruha, ker izpolnjuje zlati rek: »Moli in delaj«, »spoštuj cerkev!« Taki ne bo z liberalci vlekel, nego v dopisih branil svoj rod in čast. duhovništvo. Na orehovskega preroka pa večkrat pazite, kaj dela s svojim pisarjem, kateri doma ne najde dela! —j- Iz Središča. (Obramba.) V 27. štv. »Slov. Gosp.« nekdo iz Ljutomera napada Središko gasilno društvo radi tega, da se je vdeležilo shoda gasilnih društev v Ljutomeru dne 29. junija. Da smo se vdeležili, je gotovo in to le po dolžnosti, ker je naše društvo v zvezi deželnih gasilnih društev in kot tako ima po pravilih nalogo, da okrajne shode obiskuje. Takega shoda vdeležili smo se tudi leta 1880 v Ljutomeru. Da je naše društvo slovensko, pač ni potreba dokazovati, saj tudi drugače biti ne more, ker so udje sami Slovenci. Da je središka požarna bramba narodna in da je Središki trg naroden, to pokazali so Središčani vselej. Da bi pa mi z Nemci peli: »gut hail«, ni resnica. Ako se nismo vdeležili cvenske slavnosti, krivo je to, da je bil omenjenega dne delavnik in radi nujnega dela, ki je takrat bilo, nismo mogli od doma. Končno še si zapomnite, gospod dopisnik, da ni namen ali poklic gasilnih društev se pečati z narodnostjo, marveč nje naj navdaja ljubezen do bližnjega, da mu branijo, kedar ga nesreča zadene, življenje in premoženje. Mi Središčani ne potrebujemo od Vas nobenih želja, prej dobrih svetov, ali ta Vaš svet, kako se je vesti gasilnemu društvu, je za nas prepozno prišel. Mi bodemo hodili vedno taka pota, da bode v prid in v čast slovenskemu narodu, naši mili domovini in gasilnemu društvu. V to nam pomozi Bog! Izan Kolarič, vodja srediških gasilcev pri okrajnem shodu v Ljutomeru. Ivan Kočevar, načelnik. Od Sv. Ane v Slov. gor. (Hvalevredno) storil je Lenartski trg s tem, da je odpravil občinski pašnik, ali tako imenovano »gmajno«. To se je sedaj razdelilo med dotične občane pri Sv. Lenartu. Akoravno nas to nič ne briga, vendar že radi snage zapojemo v tem oziru predstojniku čast. Glejte, poprej, kedar si imel srečo priti v sloviti trg Sv. Lenarta, prepričal si se ob 11. uri, kako živahno je ondi postalo; primukale so namreč rogate živali, krave z občinskega pašnika, ter ponosno dvigale glave. Za kravami prikrulila je ščetinjad, svinje, ki so se v občinskem pašniku valjale po luži; večkrat si moral biti zelo opazen, da te ni katera ro-gatica nabodla z rogovi. To je sedaj minilo, in bo odslej bolj snažno in zdravo v trgu, a z onimi deli si bodo dotičniki več vpomogli, ker lahko pokosijo in hranijo za zimo. Samo nekaj se mi ne dopada in sicer to, da mislijo iz sovraštva do slovenskega prepričanja, katero kaže g. Aubl, sejme na drugem kraju imeti; in to boje radi tega, da bi gg. Polič in Aubl škodo imela. Sicer bo sejem na prijetnejšem kraju, vendar naj se dela vse iz ljubezni do vseh! —k— —.—- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Okrajni šolski svet na Dunaji se upira na vse kriplje in celo dež. šolskemu svetu glede na verske vaje v ljudskih šolah. Kakor se vidi, boji se za svoje jude, katerih je več za učitelja na ljudskih šolah, da-si otroci niso judje, ampak katoliški. To je nesrečen sad nesrečnega liberalizma! — Splošnja volilna pravica je sedaj na dnevnem redu in za-njo se poteguje sedaj že tudi nemška nacijonalna stranka, češ, da se tak6 prikupi delalcem. No iz zadreg, v katerih tičimo, nas tudi taka volilna pravica ne potegne! Češko. Mestni svet v Pragi mora v nemškem in češkem jeziku uradovati; tako hoče vlada in tudi najvišja upravna sodnija na Dunaji drži v tem z vlado. Samo na sebi to ni krivica, ali če je v Pragi tako potrebno, čemu ne velja enako tudi po drugih mestih, n. pr. v Mariboru, v Celji, na Ptuji? Tu pa nemški urad ne piše druga, kakor nemški, če dobi tudi slovensko pismo v roke! Štajarsko. Vodje delalcev ali človek reče bolje, ščuvarji delalcev so sedaj vladi že sitni in hoče jih odpraviti, vsaj iz tacih krajev, kjer je večje število delalcev. Iz Gradca so te dni izgnali troje tacih ščuvarjev. No ti so zreli tički in bodo tudi delalci veseli, da se jih iznebijo. Vendar pa sodimo, da se vlada na tak način ne odkriža ščuvarjev; doslej so podpihovali očitno, poslej bodo pa — na tihem rovali in kaj je bolj nevarno? — Nek liberalec, župan Till v Brucku, lazi po nemških občinah okoli ter uči kmete, naj terjajo od svojih poslancev, da vzame država vse žito, kolikor ga kmetu ni doma treba, za ceno, kakor se državi dopade ter žito potem zamelje in iz moke kruh izpeče. Po njegovi misli naj bode le država — pek za vse prebivalce. Čudno, da najde taka bedarija še poslušalce! Koroško. Nedavno so si nemški liberalci v Beljaku segli v lase ter so si v tem tacih nametali v lica, da so se križem tožili pri c. kr. okr. sodniji — na razžaljenje časti. Sedaj pa so vtihnili glasi o teh tožbah in so torej se najbrž vtolažili nemški možje. — Tudi sedanji škof, dr. Kalin ne vgodijo Nemcem nič posebno; še celo to jim ni prav, da škof ne silijo domačih nemških dijakov v bogoslovje, ampak vzamejo radi tudi češke dijake, če so le pridni in pobožni. Kranjsko. Vlada je dovolila kupčijo z govejo živino čez kranjsko in ogersko mejo, doslej je bila meja zaprta, ker so na Ogerskem imeli živinske kužne bolezni. — Prvi vlak je te dni vozil na Dolenjski železnici i i Ljubljane v Kočevje; bila je to prva zveza med slov. Ljubljano in nemškim Kočevjem, ali vlaku je bila pot iz Kočevja dolžja, kakor doli, ali imamo v tem znamenje in kako? Primorsko. Na c. kr. gimnaziji v Gorici je bilo letos 408 dijakov, med njimi 178 Slovencev, 163 Lahov in 69 Nemcev, največ je torej Slovencev in vendar je poučni jezik nemški. — V Trstu se je umoril sin podžupana juda Luzzato; uzrok se ne pozna, toda sumi se, da slaba izreja in vsled tega razuzdano življenje. Hrvaško. Veliko upanje stavi hrvaško ljudstvo na zvezo dr. Starčeviča in škofa dr. Strossmayrja glede na politične razmere. Se ve, da je zveza dobra in potrebna, toda nam se dozdeva, da je prepozna. »Narodna stranka« je »zvezala« Hrvate tako trdno z Ogri, da se brž Hrvati ne rešijo več madjarskih spon. Ogersko. V času, ko ni drž. zbora, imajo sicer ministri mir, toda letos ne, kajti kuje se na načrtu za postavo o »civilnem zakonu« t. j. zakonu, ki se sklene po postavi države in tudi lahko razveže po isti postavi. Človek bi mislil, da ima ogersko ministerstvo dovolj drugod dela, take zakone pa naj prepusti — svojim judom. — Med poslancema Polonyi in Eotvos je huda praska, vprašanje je med njima: ali sta še dovolj poštena za dvoboj. Ako se stavi nam to vprašanje, vsakdo lahko zna, kaj da mi na to odgovorimo. Vunanje države. Rim. Sv. oče Leon XIII. skrbijo za vse narode, tudi slovanske in za te še posebej, kakor je podoba. V novem času so sklenili s črnogorskim knezom pogodbo, vsled katere smejo duhovniki po katoliških cerkvah brati sv. mašo v slov. jeziku in so se natisnile v Rimu za to posebne mašne bukve. Italija. V tej državi imajo preveč visokih šol; stroški za nje so veliki, koristi pa iz njih ni nobene, vendar pa si jih vlada ne upa odpraviti, ker se boji zamere pri tistih mestih, v katerih so doslej take šole. Francija. Vlada izžene te dni laškega puntarja C.yprianija iz francoske države, ker jej postaja nevaren. — Francoski republiki preti vojska s sijamsko državo; pravi se, da ne bode miru, ako si francoska vlada že ne prisvoji one države do cela. — Na shodu v Parizu so sklenili delalci, da pustijo v septembru delo po vsej državi ter tako prisilijo vlado, da jim uztreže glede na čas in plačilo dela. To pa bode težko! Anglija. V državnem zboru so vsprejeli član IX. v načrtu za irsko ustavo in je s tem že vsa postava blizo, da gotova, kajti v tem članu se izreče, kako zastopstvo da dobi irska dežela. V tem vprašanji si tudi v stranki Gladstone niso bili edini ter bi se utegnila razcepiti stranka. Na srečo za ubogo irsko ljudstvo pa se to ni izgodilo. Nemčija. Caprivi je v drž. zboru zmagal ter je skoval večino za vojaško postavo: odločili so poljski poslanci, ker so potegnili z vlado. Ali bode cesar Viljem jim vedel za to hvalo ? Izrekel jim je sicer pohvalo, ali pa pride za pohvalo tudi hvala, pač ni tako gotovo. Drž. zbor je razšel brž, ko je vsprejel ono postavo. Se ve, da drugega dela ni, kakor množiti vojaštvo. Rusija. Vlada se pogaja z nemško in avstrijsko državo za trgovinsko pogodbo in je taka med avstrijsko in rusko državo že blizo gotova, ne pa še z nemško. — Na Ruskem ne sme nihče govoriti v poljskem jeziku pri javnih uradih in velja za to posebna prepoved in nalaga se kazen njemu, ki se v tem zagreši! Bolgarija. Znano je, da je vlada djala metro-polita Klimena v zapor zavoljo nekaterih besed v cerkvi, toda sedaj jej je žal, ali ne zna poti, ki jo pelje iz te zadrege. Najbrž skliče cerkveni shod in le-ta izreče, da ni uzroka za kazen! Srbija. V skupščini se pričkajo, ah se naj postavi prejšnje ministerstvo Avakumovič na tožujo klop ali ne. Mi smo že rekli, da je to pričkanje — prazno delo; po vrhu pa je še jako nevarno, kajti mogoče, da pride kedaj druga večina in sedanja vlada gre na tožnjo klop. Turčija. Govori se, da obišče sultan poleti ruskega cara v Livadiji. — Abbas-paša, podkralj v Egiptu, odpelje se jutri iz Carigrada ter gre na ravnost v Kajiro. — Mustafa-paša je odredil, da je vse potnike, ki pridejo v Carigrad, preiskati, če so zdravi, kajti kolera se klati tudi že po turških mejah. Amerika. Hudo se godi drž. vojaki v Braziliji v boji zoper ustajnike pri Rio Grande, ter je ustajnikov z vsakim dnevom več, vendar pa ustaja ondi nima velikega pomena. — V razstavi Chicaški prihaja do 10 tisoč obiskovalcev na dan in se misli, da pri tej razstavi ne bode škode. -- Za poduk in kratek čas. S trebuhom za kruhom. (Dalje.) Staremu Lovrencu je prihajalo čimdalje huje; včasi ga je kuhala vročica; govoril je o grehih svojih, o Bistrici in o tem, da mu je Bog ne dovoli videti. Micka se je solzila zaradi očeta in zaradi sebe. Med tem je naselbino zadela nova nadloga. Začelo je deževati; v kratkem se je dež izprevrgel v strašen naliv. Ves travnik se je premenil v velik ribnik. Ljudje so jeli bolehati, ker so bili mokri po cele dni. Nekateri so iznova zapustili naselbino hoteč priti v Barbaceno; ali vrnili so se kmalu s poročilom, da se je reka razlila črez obrežje in da ni moči se prepeljati. Razmere so postale strašne; živež je potekel, novega pa ni bilo mogoče dobiti iz Barbacene. Lovrencu in Micki je manj grozil glad, ker jima je Sokol prinesel vsako jutro divjine, katero je ustrelil. Razpel je tudi nad steno hišno, na kateri je ležal Lovrenc, svoj šator, da bi starca branil dežja. Dež je vedno bolj lil. Neko tiho noč se razlegne po taboru presunljivi krik: »Povodenj! povodenj!« Ko se ljudje vzbudijo, zagledajo v temi, kamor je oko do- seglo, jedno samo belo ravan, po kateri je pljuskal dež. Od brega, kjer je štrlelo štorovje, se je čulo šumenje in pljuskanje valov. Vpitje se je razlegalo po vsem taborišču. Ženske in otroci so begali na vozove; moški so tekli, kar so mogli, na zahodno stran travnika, kjer še les ni bil posekan. Voda jim je že segala do kolena. Šumenje od gozda sem se je povečavalo; ljudje so vpili in klicali po imenu drug drugega. Videlo se je, da narašča silen tok. Ovce so plavale in z žalostnim meke-tanjem zvale na pomoč, dokler jih ni voda odnesla v les. Dež je curkoma lil. Dalnji šum se je premenjal v ogromno hrumenje raztogočenega valovja. Vozovi so se začeli tresti. To je bila groza, tema, smrt. Jeden voz, ki je stal najbližje gozda, se je prevr-gel. Ženske so kričale: »pomagajte!«; nekoliko moških se spusti z dreves; ali valovje jih ugrabi, zasukne in odnese v gozd, v pogibel. Dež je šumel čimdalje bolj in vedno večja tema je pokrivila dolinico. V časih se je kako bruno, na katerem so čepeli ljudje, zazibalo in zagugalo; tu se je temno truplo kake zveri prikazalo na površju: tam se je iztegnila človeška roka iz vode, potem upadla in izginila za vselej. Besno vodovje je hrumelo, utapljajoča se zvrjad tulila, ljudje so vpili: »Jezus, Jezus! Marija!« Na travnikih so se podvojili vrtinci; vozovi so ginili. Kaj pa je z Lovrencom in Micko? Stena hišna, na kateri je stari kmet ležal, ju je otela, ker je plavala, kakor plav. Valovje jo je sukalo krog po travnikih, neslo proti lesu, udarjalo ž njo v to in ono drevo ter jo naposled porinilo v reko in odneslo v daljavo in temo. Deklica je klečala pri starem očetu in stezala roke proti nebu. Veter je raztrgal šator; a tudi sama plav se je utegnila razbiti vsak hip, ker so spredej in zadej plavala debla izrutega drevja. Konečno obvisi med vejevjem drevesa, kateremu se je le vrh videl iz vode; ali v tem hipu se začuje z onega vrha glas človeški : »Prejmi puško in idita na ono stran, da se plav ne prevrne, ko skočim ...« Brž, ko sta z Lovrencem to storila, kar jima je bilo ukazano, skoči neka postava z vejevja na plav. Bil je Sokol. »Če je volja božja, jaz vaju rešim te nevarnosti«. (Dalje prih.) Smešnica. V nekem nemškem mestu ste se sprli dve dekletci, osem in pa deset let stari ter ste si dajali »debelih«. V tem pa se vzdigne eno dekletce ter teče na ravnost k sodniji, češ, da toži tovarišico svojo — na razžaljenje časti. —-- Razne stvari. (Stolna cerkev.) Dnes so imeli mil. knez in škof za našo škofijo imenitno opravilo v stolni cerkvi v Mariboru: slovesno blagoslovljenje prošta, preč. gosp. Ignacija Orožen, vmeščenje kanonika, preč. g. dr. Jožefa Pajek in častnih kanonikov stolne cerkve, preč. gg.: Ivana Bosina, dekana v Kozjem, Jakoba Meško, župnika pri Sv. Lovrenci v Slov. goricah, Karla Gajšek, dekana na Dobrni in Antona Hajšek, dekana v Slov. Bistrici. (Duhovne vaje.) Letos bodo duhovne vaje za duhovnike naše škofije od dne 28. avgusta do 1. septembra v Mariboru. (Častno občanstvo.) Občina »Bišečki vrh« pri sv. Bolfanku v Slov. gor. je imenovala dne 16. julija enoglasno častnim občanom velečastitega gosp. dr. Jožefa Muršec, lav. in sek. konzistorijalnega svetovalca, umirov- ljenega profesorja v Gradcu, kot velezaslužnega rojaka za domačo cerkev in šolo. (Šolstvo.) Na c. kr. gimnaziji v Mariboru je bilo letos 336 dijakov 215 Slovencev, 113 Nemcev, 3 Čehi in 1 Madjar. Odliko je dobil v 39 učencev, prvi red 240, drugi pa so »padli«. (Okr. odbor.) Gospodje, ki so v okr. zastopu v Mariboru, izvolili so si ta-le odbor: dr. Janez Schmiderer, načelnik, J. Bancalari, njega namestnik, dr. Fr. Korn-feld, J. Bancalari, David Hartmann, J. Wiesthaler, dr. Lorber in B. Pachner. Vsi so doma v Mariboru, le eden je iz Brestenice pri Mariboru; lahko si torej mislimo, kako da bode te gospode gospodarstvo s kmečkim denarjem. (Nova sv. maša.) V romarski Marijini cerkvi v Bušah bo 30. julija nova sv. maša, katero bo daroval gosp. novomešnik Matevž Tertinek, doma od Sv. Jurija na Remšniku. (Smrtna kosa.) Dne 16. julija t. 1. je bila pokopana v Središču tržanka Ana Glavnikova, sestra č. gpd. Alojzija Vojska, kaplana pri Mali nedelji, ki je umrla po kratki bolezni. Pokojnica je bila izgled vrle slovenske matere. Naj počiva v miru! (»Slov. društvo«.) Občni zbor političnega »Slov. društva« ne bo že dne 6. avgusta, ampak še le dne 8. septembra in sicer popoldne v Mariboru. Dr. Leop. Gregorec, predsednik. (Vodstvo) družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpošilja vabilo k veliki skupščini, ki se vrši v Sežani dne 26. julija dopoldne. (Tatvina.) V noči 12. julija je 'tat odpeljal P. Mlakarju, želarju na Pragarskem, iz hleva kravo, okoli 80 fl. vredno. Doslej še niso dobili niti »jirse« niti tatu. (Krma.) Ker je letos sena le malo in tudi za otavo ne kaže po nekaterih krajih dobro, zato misli vlada prepovedati izvožnjo krme v tuje države. Ogerska vlada pa se upira tej prepovedi, ker judom trgovcem ni po volji. (Posojilnica v .Vitanji) je imela v prvem polletji 1893 skupnega prometa: 85.290 gld. 54 kr. Za hranilne vloge plačuje pet od sto in posojila daje po 6%. (Dijaški kuhinji) v Mariboru je daroval č. g. Simon Gaberc, župnik v Framu 5 gld. Bog plati! (Mladina.) Na Dunaji je stalo te dni 7 dečkov, od 10—13 let sterih, pred soonijo zavoljo 70 tatvin. Vsi so še hodili v šolo, le od časa do časa so jo potegnili v šumo za mestom ter so od ondot po noči, pa tudi po dnevu šli na krajo. (Poroka.) Na Gornji Polskavi je bila dne 8. jul. poroka gspdč. Matilde Dominkuš in g. dr. Rih. Eder. Nevesta je hči staroste naših zaslužnih rodoljubov, g. dr. Fr. Dominkuš, odvetnika, v Mariboru; poročal ju je vlč. g. Jožef Hržič, župnik na Spodnji Polskavi. (Potepuhi.) Od dne 3. do 7. junija je bil po celi naši deželi lov na potepuhe. Ujeli so jih 113, 70 moških in 43 ženskih, največ jih je bilo v Judenbur-škem okraji, v Brežiškem pa ga ni bilo, da bi ga ujeli. Zato pa so izmed mest največ jih ujeli v — Celju. (Poboj.) V Trstu je v petek večer nek trgovec na ulici napadel L. Ledineka, c. kr. nadporočnika ter ga je ustrelil; njega pa .je nadporočnik še mahnil s sablo, da bode težko ozdravel. Nadporočnik je bil iz Ptuja, sin c. kr. okr. sodnika v Konjicah. (Duhovniške spremembe.) Č. g. Jakob Oč-gerl, provizor pri Sv. Andraži v Slov. goricah, je dobil isto župnijo. (Bolezni.) Na Holmu pri Ormoži so se prikazale koze, na Tinjah pa davica. Le-ta je že ondi več otrok »vdavila« in so vsled tega prenehali s poučevanjem v tamošnji šoli. J (K a t. tiskovno društvo) v Mariboru ima ta-le odbor: dr. Jožef Pajek, kanonik stolne cerkve, predsednik; dr. B. Glančnik, odvetnik, podpredsednik; dr. Ivan Mlakar, profesor bogoslovja, blagajnik, in dr. Martin M a tek, prof. bogoslovja, tajnik; kanonik Lovro Herg, kanonik Karol Hribovšek, zdravnik dr. Feliks Ferk, Jožef Zidanšek, profesor bogoslovja in vikar dr. Anton Medved. (Posojilnica v Gornji Radgoni) imela je v preteklem polletji dohodkov 21.702 fl. 53l/2 kr. in stro- škov 21.911 fl. 14 kr. torej prometa 43.613 fi. 661/., kr. Mej dohodki imela je 16.850 fl. 50 kr. hranilnih vlog in 2885 fl. vrnjenih posojil, med stroški pa 15.800 fl. posojil ter 3921 fl. 84 vzdignjenih hranilnih vlog. Pristopilo je 61 novih zadružnikov, ki imajo v deležih 610 fl.; vseh zadružnikov skupaj je 166. IjOterijne številke. Gradec 15. julija 1893: 7, 15, 82, 68, 41 Dunaj > » 46, 43, 77, 3£, 37 Posestvo v lepem kraju, kjer bode veliko sadja in vina, se proda. V hramu je sedaj prodajal-nica za mešano blago, bil bi pa tudi sposoben za pek arij o, ker v okolici nikjer ni nobenega peka. Več pove iz dobrote gospod Ferdo l*reiss pri Marifa Snežnici, pošta Mureck. Najbolj po ceni se kupujejo: najboljši molitveniki, šolske knjige, pisalne in šolske reči. izvrsten konceptni in pisalni papir, vsakovrstni zavitki, pisani papir, svilnati papir v 65 barvah, najboljše karte. Tiskovine za odvetnike in bilježnike, šole in občinske urade, trgovce itd. A. PLATZER, poprej Edvard Ferlinc, gosposke ulice štev. 3 v Mariboru. • Knjigovezarslfa dela se točno in takoj po ceni izvršujejo. Da ne bode nobena pomota, prosim, da na tanjko pazite na mojo tvrdko. 22 Gi, poštnine prosto »50 kr. Tanokininska pomafla L,S;SvgrpešuJe rast TTniTTQn7QlTii nlootop I,rof- Stendela domače, zdravilo za UlllVOlZdilll pidSlbl rane, otekline itd. posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol ^»fS? nt vitek 1 gld. I*d«i»t«lj in Mlotnik kat tisk.