o šolanju na daljavo Razmislek Vzgoja, junij 2021, letnik XXIII/2, številka 90 13 Poslanstvo vzgojitelja je vzgoja in izobraževanje. Toda vrtci so bili v času jesenskega vala epidemije odprti le za nujno varstvo. Večina otrok iz naše skupine je ostala doma. Prišli so novi izzivi, najti je bilo treba inovativne rešitve. Poslanstvo vzgojitelja v času epidemije Brigita Hočevar, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, je vzgojiteljica v Vrtcu Radovednež pri OŠ Frana Metelka. Veseli se vsakodnevnih izzivov, ki jih prinaša življenje v vrtcu. Svoje strokovne izkušnje je delila v različnih člankih, študijskih skupinah in na znanstvenem posvetu ravnateljev. Iskanje poti Kako v času epidemije ohraniti stik z otro- ki in starši? Obe vzgojiteljici v skupini sva bili sprva mnenja, da bova sledili predlogu vodstva: pošiljanje predlogov za dejavnosti otrok preko eAsistenta. V prvem tednu epidemije sem po telefonu izvedla pogovorne ure. Staršem sem pred- stavila razvoj in napredek otroka. Sledilo je sporočilo o poteku pogovornih ur, poroči- lo o dejavnostih v septembru in oktobru, poročilo Radovednega bralčka, povabilo k aktivnemu sodelovanju pri pripravi obro- kov v okviru projekta 'Moj kraj, moj chef' in sporočilo o pomembnosti ohranjanja vsakodnevne rutine, kljub karanteni. Nekaj staršev se je odzvalo in poslalo fotografije, kako so otroci kuhali, ter zapisalo pozitivne odzive. Vrtec na daljavo Nato je sledilo povabilo k ogledu spletne strani Čebelarske zveze Slovenije in pri- pravi tradicionalnega slovenskega zaj- trka. Nekaj staršev je poslalo fotografije zajtrka otrok in zapisalo svoje pozitivne odzive. Ker so se starši zelo pogosto odzivali in po- šiljali veliko fotografij, je ideja o srečanjih po Zoomu postajala močnejša. Želja po sre- čanju z otroki je rasla. Idejo sem predstavila vzgojiteljici pomočnici. Pobuda o srečanjih na daljavo je bila pozitivno sprejeta. Posta- vljalo se je mnogo vprašanj. Ker sva bili obe v času nujnega varstva sprva na delu, sva lahko vsa vprašanja reševali skupaj. Sledilo je samoizobraževanje o Zoomu, saj nisem imela izkušenj s to aplikacijo. Obe pa sva že imeli ustrezno IKT-opremo, ki sva si jo zagotovili sami. Za vsako srečanje sva pripravili načrt. Star- šem sem poslala vabilo z načrtom, ki je vse- bovalo prošnjo, da starši otrokom vnaprej predstavijo potek srečanja, in če bodo moti- virani, se nam pridružijo. Naš namen je bil, da se vidimo, pa čeprav na daljavo in z nekaj 'računalniške treme'. Prvo srečanje na daljavo se je začelo s poz- dravom. Otroci so pripovedovali o svojih doživetjih. Nato je sledila pravljica o mo- drem plaščku v PP-predstavitvi. Fotografi- jam pravljice sem dodala posnetke svojega branja. Nastala je celovita pravljica in ob tem sem imela še vedno čas, da sem spre- jemala obiskovalce, ki so se nam pridružili kasneje. Nato je vzgojiteljica pomočnica predstavila predloge za dejavnosti po zgod- bi. Na tem srečanju sva povabili otroke, da tudi oni predstavijo zgodbo. Z vzgojiteljico pomočnico sva po srečanju naredili anali- zo in refleksijo ter ugotovili, da je bilo prvo srečanje več kot uspešno in da je prav, da z njimi nadaljujemo. Vodilo drugega srečanja so bile uganke. Bile so primerno izbrane in niso bile pre- zahtevne. Najin namen je bil, da bi otroci ob tem doživljali uspeh. Sledil je klepet po sobah; zanj je računalnik naključno izbral udeležence. Po zaključenem klepetu v so- bah so starši izrazili svoje mnenje. Všeč jim je bilo, da se srečujemo v živo, da se otroci vidijo med seboj, da vidijo naju in da se čutijo povezane. Ob zaključku smo (ob privolitvi staršev) naredili posnetek zaslona za kroniko vrtca. Za tretje srečanje smo načrtovali klepet v treh sobah na temo obdarovanja. Zaradi manjšega števila obiska je klepet potekal v skupni sobi. Na moje povabilo, da bi otroci pripovedovali pravljice, se je odzvala dekli- ca. Ker se je postavljalo mnogo vprašanj o dekličinem pripovedovanju v živo, sva se z mamico dogovorili, da se pripravi video film njenega pripovedovanja. Mamica je fotografirala slike v knjigi in posnela dekli- Foto: Petra Duhannoy o šolanju na daljavo Razmislek 14 Vzgoja, junij 2021, letnik XXIII/2, številka 90 čino pripovedovanje. Poslane fotografije in posnetke zvoka sem vnesla v program za ustvarjanje filmov. Nastal je prelep video prispevek, ki sem ga delila na srečanju po Zoomu. Vsi otroci so bili navdušeni nad zgodbo. Po prispevku sem delila zaslon in otroci so iskali sliko v sliki z zimsko temati- ko. Bili so zelo motivirani in uspešno našli vse skrite slike v sliki. Naše četrto srečanje po Zoomu se je začelo s pozdravom in voščilom dečku, ki je tisti dan praznoval svoj 4. rojstni dan. Nato sem delila zaslon in otroci so si ogledali pravljico Smrečica za medveda. T udi to pravljico sem predhodno pripravila kot video prispevek. Po ogledu so otroci ob fotografijah odgo- varjali na vprašanja in tako smo obnovili vsebino pravljice. Tudi peto srečanje po Zoomu smo pričeli s pozdravom in kratkim sproščenim pogovo- rom. Sledilo je deljenje zaslona in otroci so si ogledali pravljico Rokavička, tudi tokrat v video prispevku s fotografijami in mojim glasom. Nato sem predala besedo vzgojite- ljici pomočnici, ki je delila zaslon s kvizom o zgodbi. Vprašanja in zvok, ki je sledil po otrokovem odgovoru, so jih zelo motivirali. Otroci so uspešno odgovorili na vsa vpraša- nja po pravljici. Za šesto srečanje na daljavo sva pripravili govorne igre, ki jih je vzgojiteljica pomoč- nica izvedla z lutko. Lutka je praznovala če- trti rojstni dan. Na torti so bile štiri svečke. Otroci so jih pihali. Nato so okusno torto oblizovali z jezikom s spodnje in zgornje ustnice. Na lutkini zabavi so tleskali z je- zikom in pihali s slamico v lončku z vodo. Po zabavi so bili utrujeni in so zehali, nato so si umili zgornje in spodnje zobe z jezi- kom. Potem so šli spat in mamica jim je dala štiri poljubčke. Vsi otroci so bili, so- deč po aktivnosti, zelo motivirani. Res pa je, da nisva mogli dosledno opazovati vsa- kega posameznika in ga ob morebitnem napačnem izvajanju popraviti. Sledila je gibalna aktivnost. Delila sem zaslon, pred- hodno pripravljena gibalna igra Simon pravi jih je spodbudila h gibanju po navo- dilu. Bila sem 'Simon', ki je govoril, kateri gib naj naredijo. Vsi otroci so z veseljem sodelovali. Nato sem otrokom predstavila jezikovno igro s pomanjševalnicami. De- lila sem zaslon z vnaprej pripravljenimi fotografijami, ki so spodbujale zaznavanje in razločevanje glasov pri otroku. Najprej smo besede in njihove pomanjševalnice izgovarjali skupaj, po nekaj ponovitvah pa so jih posamezni otroci izgovarjali že sa- mostojno ali pa z najino pomočjo. Večina otrok je usvojila in zaznala spremembo zaključnih glasov v besedi, nekaj pa jih je potrebovalo pomoč. Vsebino šestega srečanja sva ponovili tudi na sedmem srečanju. Govorne igre z lutko, gibalna igra in jezikovna igra ob slikovni spodbudi so otroke zelo motivirale in so jih dosledno izvajali. Pri poimenovanju pomanjševalnic so bili otroci tudi tokrat uspešni, nekaj pa jih je še potrebovalo malo pomoči. Srečanje smo zaključili zadovoljno, ne vedoč, da je bilo to zadnjič. V času drugega vala epidemije sva se z vzgojiteljico pomočnico trudili, da sva ohranjali stik med otroki ter stik med nama in starši. Pogled nazaj Za srečanja je bilo treba oblikovati spod- budno učno gradivo. Ob spremljanju otrok, tudi v času delitve zaslona, je bilo opaziti, da so otroci ves čas motivirani in so budno sledili pravljicam in drugim aktivnostim. Otroci so se po več tednih epidemije še vedno spomnili imena sku- pine, ki so jo obiskovali. V pogovoru so navajali, da pogrešajo vrtec, prijatelje, naju in igrače. Če se kakšen otrok ni ude- ležil srečanja, so spraševali, zakaj ga ni 'na ekranu'. Nekaj mamic je navajalo, da otroci nestrpno čakajo dan in uro ter za- četek srečanja. Opaziti je bilo, da staršem digitalne kom- petence ne predstavljalo težav, srečanj se je udeležilo sedemnajst od devetnajstih dru- žin. Posamezni starši so se odzivali že na poslana vabila in so se v primeru neudelež- be predhodno opravičili. Tudi po srečanjih je nekaj staršev zapisalo pozitivno mnenje in se zahvalilo. V času drugega vala epidemije sva se z vzgojiteljico pomočnico trudili, da sva ohranjali stik med otroki ter stik med nama in starši. Otroci so zaradi srečanja preko aplikacije Zoom čutili pripadnost skupini. Pred vsakim srečanjem je bilo potrebno načrtovanje, priprava IKT-ma- teriala, reševanje morebitnih nepredvi- denih pripetljajev, po zaključku pa je sle- dila temeljita analiza z refleksijo. Zaradi morebitnih nepredvidenih pripetljajev sem idejo o pripovedovanju pravljic v živo opustila, vendar sem se zavedala, da je prav, da otroci slišijo moj glas. Zato so nastale pravljice v PP-predstavitvi in kot video posnetek, kar se je izkazalo kot do- bro. Izkušnje s srečanji po Zoomu so po- kazale, da morajo biti otroci aktivno ude- leženi, s čim manj govorjenja vzgojiteljic s starši. Pri večini otrok se je sprva čutila digitalna trema (prav tako tudi pri naju), ki pa se je pri vseh z vsakim srečanjem zmanjševala. Poslanstvo vzgojitelja je vzgoja in izobraže- vanje. Strokovni razvoj vzgojitelja je njego- va dolžnost in pravica. Novi izzivi, iskanje inovativnih rešitev ga bogatijo. Poseben iz- ziv je tudi ohranjanje stika z otroki in starši – čeprav preko aplikacije Zoom. Literatura • Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo. Foto: Peter Prebil