GLAS NARODA n&stofeii^^ Največji slovenski dnevniki ▼ Združenih dišavah ! Velja za rse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 ! Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i F The IvgNt Slomki Daily in 1 I the United States. i Issued mry day except Sundayi i ■ and legal Holidays. I 75,000 Readers. fKLEFON: OOgTLANDT 387«_Entered m Second d— Matter, September Ž1, 1903, at the Pel Offloo at Wow ». T, ondsr Ast of Ooagrss^ ltorcH, lgT».-ffftlTIAlTPT M7% _NO. 217. ŠTEV. 217. ' HEW YORK, FEIDAY^CTFTRMBgE 16, 1827. - PETEK, 16. 8EPT1MBRA1M7. ^ VOLUME XXXV. ~ LETWIg XXXV, 700 mrtvih vsled tajfuna. JAPONSKA IN MEHIKA ŽRTVI SILNEGA VIHARJA Sedemsto Japoncev je izgubilo življenje vsled tajfuna. — Skupno število bo najbrže še naraslo, ko bodo zopet uvedene železniške zveze. — Mehikanci so poiskali zavetja v gričih. TOKIO, Japonska, I 5. septembra. — Najnovejša oficijelna poročila glede predvčerajšnjega taj funa na otoku Kiušiu ugotavljajo število mrtvih na 7 I 9. Porušenih je 1850 hiš in preplavljenih nad tri tisoč. Deset milj nasipov je bilo porušenih in 37 ladij je bilo odvedenih od mest, kjer so bile za sidrane. Število poškodovanih oseb znaša 2313. V mestu Kojima je bilo ubitih 275 oseb 41 7 jih je odnesel velikanski morski val. Dolenji del Na gasakija je bil preplavljen do globine sedmih čev Ijev. Med Sumijota in Arita postajama je izginilo 3600 čevljev morskega nasipa. Pri Jatsuširo je bil uničen nov morski nasip, ki ie veljal šest milijonov jenov. Vodovje je preplavilo 2500 okrov zemlje. Včeraj zjutraj je bilo vreme jasno nad otokom Kiušiu in vihar se je izčrpal 600 milj severoiztočnd od otoka. Po viharni noči je navalil včeraj kratek, a silen ciklon na Jokohamo. Uničil je dve veliki garaži, več manjših poslopij ter ranil kakih trideset ljudi Pot viharja je bila kakih 60 jardov široka. Očividci izjavljajo, da je tulil vihar kot velikanska zver in da se je pomikal naprej z velikansko naglico. Imel je dovolj sile, da je preobrnil štiri tovorne kare, ki so stale na stranskih tračnicah železniške postaje. NOGLAS, Arizona, 15. septembra. — Na tisoče milj zapadne mehiške obali je bilo praktično izo liranih včeraj zvečer in podrobna poročila glede velikega hurikana v preteklem tednu so le še pove čale slike uničenja na kopnem in na morju. Preko napol uničenih komunikacijskih črt so prišla poročila, da sta bila dva parnika izgubljena in da so številni tisoči ljudi brez doma v prstani skih mestih, dočim se skrivajo begunci na visokih točkah v notranjosti dežele. Negotovost prevladuje glede izgub na življenjih, a včeraj se jih je ce nilo na več stotin. Nadaljna poročila, ki so prišla semkaj, izjavljajo, da so valovi, visoki kot gore, navalili na pristaniška mesta ter porušili pomole, poslopja in sploh vse, kar jim je prišlo na pot. Salina Cruz, ki se nahaja v državi Oaxaca, je občutil, soglasno s poročili iz Guaymas, vso silo hurikana. Glasi se, da je mesto v razvalinah ih da je na stotine in stotine ljudi mrtvih na kopnem in » na morju. Vihar je imel ocividno svoj izvor v bližini obali pri Tehuantepecu, nekako 125 milj od Salina Cruz. Miss Ruby Thomson '•NDMWOOO.A VWQM100a. nlv' • 1 • • ki pravi, ua bo i>oic-tela iz Texasa v IIon«r-Koii«r na Kitajskem. Če bi se ji polet posrečil, bi dobila $25,000 nagrade. I IGRALKA SE JE SMRTNO PONESREČILA -- Znana ameriški plesalka se je smrtne ponesrečila v Niči tekom čudne avtomobilske nesreče. Konec šalfe se je zapletel v kolo avtomobila. Padla je na cesto ter si zlomila tilnik. ( PARIZ. Franeija. septembra, i Isadora Duncan, ameriška plesal-' ka. se jp v«veraj srni tno ponesrečila v Xiei. ob Rivijeri. Soglasno s po-1 rorili i7. Xiee. je bila Miss Duncan na izvanreden način vržena iz od-, prt epa avtomobila, v katerem se vozila ter bila na mestu ubita od sile padca na kameniti tlak. Kot je bila njena navada, je nosila Miss Duncan neobičajno oble-1 ko. obstoječo iz velikanskega šala,' visečega navzdol v dveh koncili. 1 Po večernem izprehodu po Prome-j nade ties Anglais krog desete ure je stopila v odprt, najet avtomobil. ter ukazala šoferju naj jo odvede v hotel, v katerem je stanovala. j Ko je sedla v karo. nista niti on,I niti voznik zapazila, da se je en j konec šala zapletel v eno zadnjih, koles. | Avtomobil je šel s polno napli-' co, ko se jc pričel šal iz močne svi-j le navijati krop- kolesa, potegnil 7.' velikansko silo Miss Duncan iz avtomobila ter jo vrpel ob kame-nita tla. Avtomobil jo je vlekel za seboj več jardov. predno ?a je šofer ustavil. Zdravniška pomoč je bila takoj poklicana, a ug-otovilo se je. da je bila ubita na mestu. Ta novica je bila sprejeta tukaj z žalostjo, kajti Miss Duncan se je smatralo za veliko umetnico. Njena velika popularnost v Franciji je bilo povečana vsled simpatij celega naroda, ko sta leta 1913 izgubila življenje njena dva majhna o-troka istotako tekom avtomobilske nesreče. Avtomobil, v katerem so pustili oba otroka brez nadzorstva in brez voznika, je zdrčal po griču ter planil preko mosta v reko Seine. Tekom vojne si je zagotovila na-daljno hvaležnost Francazov, ko je izročila svoj tukajšnji sijajni dom glavn?mu vojnemu pomožnemu stanu. Njena ljnbimska afera z mladim ruskim sovjetskim pesnikom, Ser-gejem Jesinincin se je končala pred dvomi leti z razporoko m samomorom Jeainina. številni mrtvi pri potresu; na Krimu. ! MOSKVA, Rusiji, 15. septem-j bra. — Poročila iz Jalte javljajo,' da je bilo tekom pc;resa, ki je ob-j iskal Krim, ubitih trinajst ljudi in 358 ranjenih. Tam se dogajajo še vedno lahni potresni sunki. 1 Med mrtvimi se nahaja tudi odličen inžinir po imenu Andrijevski iz Moskve. Na tisoče preplašenih i turistov beži s Krima. S JALTA, Rusija, 15. septembra. | Podzemeljski sunki trajajo še vedno naprej in vse prebivalstvo živi na prostem. Številne hiše so bile uničene od potresa v ponedeljek, V Kersonezu, starem mestni idižini Sebastopola je bil porušen od potresa zgodovinski grški stolp. ' I Mussolini dal svoj blagoslov. | RAVNXA Italija, 15. sept. — Leopoldo Massaroli je bil včeraj I ubit od fašista Renza Morigija, potem ko je težko ranil poveljnika 81. legije fašistovsk milice, Ettore Murija. Pri ubitem so našli sliko od fašistov zavratno umorjenega socijal. poslanca Matteottija. Mussolini je poslal nato Muriju naslednjo brzojavko: — Od vas prelita kri posveča stvar revolucije. Dejstvo, da je »kocil včeraj iz tira brzovlak, vozeč iz Rima v Milan, se splošno pripisuje sovražnikom fašizma. Splošno se je domnevalo, da se bo odpeljal Mussolini s tem vlakom proti domu, vendar pa je v Zadnjem trenutku m-premenil svoj skl#p. . LEGIJA IN WALKER V PARIZU Parižani so videli župana Walker ja tekom ceri-monij ob grobu nepoznanega vojaka in drugod. Priprave za konvencijo Legije dovršene. — Številni legijcnarji so že potrošili ves svoj denar. .. —— .i PARIZ, Francija, I 5. septembra. — Ko je dospel župan Walker k cerimoniji k grobu Nepoznanega vojaka, so ga sprejeli general Gouraud, vojaški governer Pariza in skupina občinskih uradnikov. Ta skupina se je nato pomikala počasi naprej med solidnimi črtami Občinske straže. j Zupan Walker je položil nato venec ob vznožje greba in senator Dowling nadaljni venec na na-' sprotni strani. Nato sta župan in j Dowling stopila par korakov na-1 zaj ter staia sklonjenih glav tekom običajnih dveh minut. Velike množic Francozov, ki so opozovale ta prizor, so bile globoko ginjene. j Župan se je vrnil nato v svoj hotel ter se preobleko!, da se udele-1 ži lunča angleških m ameriških časnikarjev, na katerega je prišel velo uro prepozno. Ko se jo vrnil s lepa hinča, je (bil že dve uri prekasen v svojem .programu, a to ga ni dosti brigalo. ! PARIZ. Francija. 1"). septembra. Ker so poslali številni člani Ameriške Le«rije tekom zadnjih 48 ur svojim sorodnikom v Ameriki ne-broj brzojavk za finančno pomoč, sta se izkazala kot resnična potreba dva posebna kabelska urada, katera ja ustanovila Legija v Corns de la Reine, ob bregu reko Seine. Številni legijor.arji so spoznali. da so pariške cene dosti višje kot cene v njih domačih mestih [ter prišli tudi do spoznanja, da je svota. katero so smatrali kot po-J trebno za d v? tedna bivanja v Parizu, izginila v manj kot enem tednu. I Neki obiskovalec je zapravil $1000 v manj kot enem tednu. Vrnil se bo v soboto. — Videl bom zopet svoje tovariše. ko se bodo vrnili. — je rekel legijonar, ko je reserviral svoje mesto na parniku. — Prav nič mi ni žal za dneve in noči, katere sem preživel v Parizu, r. bile so bolj drage kot bi si mogel kdaj misliti. Poleg uradov Legije v barakah v bližini Seine, imata Salvation, Army in Knights of Columbus pro-! store, kjer prodajata obe organi-1 zaciji "doughnuts" in kavo ]>o "domačih cenah". Obe organizaciji imata v službi moške in ženske, ki so opravljale službo pred desetimi j leti. j Ameriški rdei križ ima tudi bol- j nieo v svojem glavnem stanu, a edina pomc-č. katero je nudil dose-daj, je bil bromo-seltzer po naporni noči v Montmartre. Smrtna obsodba za angleške špijone. LENINGRAD, Rusija, 15. sep. Nad Albretom Goverjem in osmimi nad&Ijnimi člani špijonske sku-pdne izrečena smrtna obsodba je bila včeraj proglašena kot zaključna. Usmrčenje bo izvršeno 72 ur po proglasitvi sodbe. Kot poroča ruska časnikarska a gen tura Tass, je spoznalo sodišče, da je bila kriminalna aktivnost na smrt obsojenih posebno težke narave in da je vključevala najv :čje nevarnosti, posebno v zvezi z dejstvom, da je delavnost angleške špijonažne službe t zadnjem času narasla na ogromen način. Sodišče je ugotovilo, da je vprizarjala angleška tajna služba od Ista 1918 naprej posebno delavnost na polju sovjet-i ske unije in da se je posluževala ▼ ta namen različnih monarhističnih beguncev, mudečih se v inozem-«tr*L P0VRATEK ANGLEŠKEGA KR0NPRINCA Princ iz Walesa in njegov brat sta se vrnila v London sredi velikanskega naliva. — Prepotovala sta 15,000 milj. LONDON. Anglija. 15. sep. — Princ iz Walesa in princ Jurij sta se vrnua včeraj zvečer v deževni London, po osmih tednih potovanja jio Canadi. tekom katerih sta premerila kakih 1.1.000 milj. Naliv tako v Southamptonu kot tudi v glavnem mestu Anglije. j» pripomogel k temu. da je bila izpolnjena izrazita žeija princev. naj znači konec njih potovanja ista privatnost kot je značila njun od-hod. brez vseh ceriinonij in javnih demonstracij. Malo ljudi je bilo priča njih povratka. čeprav' je bil Southampton pokrit z zastavami ter sta župan m njegova žena sprejela kraljevska potnika. Princ iz Walesa je izpledal zdrav in zaprorel po potovanju, in kapitan Allan Lascelles. član njegovega štaba, je rekel .da je bil princ zdrav tekom vsega potovanja. Soglasno s sopotniki na krovu Empress of Canada se je udeleževal vseli prireditev na krovu parnika ter celo dajal drugim vzgled gle-j de napornih telesnih vaj. j Princ je označil svoje potovanje J kot. "najbolj inštruktivno in zanimivo, kar jih je napravil dosedaj v Canadi". Tekom zadnjega dne na niorju je vprizoril inšpekcijo ladje s kapitanom, na kar je pričel hoditi s svojim bratom nemirno po krovu, dokler nisla zagledala Anglije. Čestital je pilota Bowyeru, ki ga je spravil na kopno že šestkrat z njegovih potovanj po inozemstvu ter sedel s svojim bratom v posebni oddelek v vlaku, ki ju je odvedel v London. Le par železniških uradnikov je pozdravilo princa na "Waterloo postaji, nakar se je slednji hitro odpeljal z avtomobilom v York House. C0SGRAVE POZVAL IRSKI NAROD Predsednik Cosgrave je naslovil poziv na irski narod. — Povedal je, da je življenje irskega naroda odvisno od današnjega glasovanja. — Vse stranke pravijo, da bodo zmagale. — Izvid je negotov. DUBLIN, Irska, I 5. septembra. — Vse stranke vprizarjajo velik konečni napor, da mobilizirajo svoje sile za konecni napor tekom današnjega dne. Včerajšnji večer je bil priča prizorov mrzlične aktivnosti, z bakljadami in sprevodi po mestu. Pri splošnih volitvah junija meseca je prišlo na volišča le 67 odstotkov vseh upravičenih in vsled tega se je vprizorilo zadnje napore, da spravijo še ostalih 33 odstotkov prebivalstva na volišča. Vse stranke izjavljajo, da bodo zmagale, a izid je negotov. Vlada upa. da ji bodo priučili na po-1 moč ljudje, ki niso še nikdar glasovali izza ustanovi jen ja proste ir-1 ske države. Glasi s<*. da je treba 1? deset odstotkov teh glasov za vlado, nakar se bo stranka predsed-' nika Cosgravea vrnila v parlament z izdatno delavno večino. Dvomi-' jo pa. da se bo to tudi zgodilo. Ce ne bo dobil Cosgrave te pričakovane podpore, bo položaj sli-' čen onemu po zadnjih volitvah. Vsled te Smrtni skok v Niagarske j slapove. j NIAGARA FALLS, N. Y., 15. septembra. — Neka ženska je skočila včeraj zjutraj z Goat Island mostu v gorenje slapove. Očividci so našli na mostu firkular na katerem je bilo napisano ime Jessie Biggar, Buffalo. V čolnu preko Atlantika. MONTREAL, Canada, 15. sep. Po šest dni trajajočem potikanju po Atlantiku sta bila dva Angleža, dijak Jackson in učitelj Sinclair sprejeta na krov parnika "Alcor". 360 milj oj Belle Isle ter poslana v Montreal. Oba sti tekom junija odpotovala iz Anglije v 22 čevljev dolgem čolnu ter križarila po Atlantiku. Na vožnji iz Groenlan-dije v Novo Fundlandijo sta zašla (v vihar. NOVA VLADA I V HANK0VU Novo vlado stvarjajo v Hankovu. — Tri frakcije nacijonal. stranke so I se združile za ustanovljen je novega režima. SŠANHAJ, Kitajska. 15. sep. — Voditelji treh fnkeij Kuoming-tanga ali kitajske nacionalistične stranke so se odpeljali včeraj iz Sanghaja y Nanking, da se udeleže seje centralnega eksekutivnega komiteja nove nacionalistične vlade. Nacijonalisti so zaključili včeraj pet dni trajajočo konferenco. Soudeleženci pri konferenci so izjavili. da so dani sedaj vsi predpogoji za uspeh vspričo duha enotnosti. ki je prišel na površje ua konferenci. Kot edino nevarnost za novo vlado se smatra opozicijo komunistično navdahnjenih mas in grene-rala Tang Senči, poveljnika han-kevskih čet. Domneva se namreč, da bo vprizoril slednji napad na Nanking. Kot vrjetne ministre nove vlade imenujejo Sun Fo. sina Sun Jat-sena, finančnega ministra in dr. Vang Cungveja. prejšnjega pri-sednika v Haškeni tribunalu. Tri frakcije bodo poverile svoje pravcice in svojo avtoriteto novemu komiteju tridesetih članov, ki bodo izvoljeni danes ali pa v petek. Več kot milijon nezaposlenih v Angliji. LONDON. Anglija, 15. septembra. — Kljub dejstvu, da se je angleška eksportna trgovina zopet dvignila, kot je razvidno iz ravnokar objavljenih številk, narašča veJidar število nezaposelnih. V enem tednu se je pomnožilo število ofidjelno prijavljenih nezaposlenih za 25,000, s Čemur je naraslo število nezaposlenih na 1,074,00 Seznam. To j« twnani, Id pokale, koliko amerifeega ali kanadakeg* denarja nam je treba podati, da poskrbimo ▼ atari domovini iipližilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do prekUea, ki m po potnM objavi na tem mestu. Ne dvomimo, ds Vsa bo ts ponndbt ngajala, posebno ie, ako boste vpoitevali ivojo Korist in našo sanesijivo ter točno postnfta — j Dinarji lira Eoaebni po- , Din. .... SOO .... | ».40 Lir...... 100 ...... | 6.10 3atkL j Din. .... 1*000 .... S 1&0O Ur...... 900 ......$11.90 SZ^SS^ S5: j Din. .... 1,000 .... $ Ur...... 300 ......$17.M ^HmSIfSh 1MB. .....(000 .... $8100 Lfr...... 500 ...... $28.75 Bali* nsAs Mar Mfe. .... 10,000 .... Htt.00 Ur...... 1000 ......$86.50 « U, paHUatr* fci HPBii Dsittliol Dlaarjsr aH pa DvatM lir t*r; W fM. SOVOUajHM POSetNft MMkl iriBSTM BMMt ds (M Pt S Mil od nakup Mijfc Mirih w Mm« |Ibm hiihln v ftajbsjtatf Imi M «>w»ml>pi|i. FRANK SAKSER STATE BANK ! •2 Cortlandt Street, m^uhurmi New YorlE. N. & GLAS NAKOPA, 16. SEP. 1927 ^ GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, presidentL____ Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer*. ft2 Cortlandt St.. Borough of ManhatUn, New York City, N. Y. " GLAS NARODA" (Voice of the People)___ Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Z a ctlo leto velja list za Ameriko Za New Yurk ta celo leto....$7.06 in Kanado ........................$6.00 Za pol leta___________________________$3 JO Za pol leta _________________________$3.00 Za inozemstvo ta celo leto ..$7.00 7n rrtrt leta ...........................$1.50 Za nol leta ...............................$3& _Subscription Yearly $6.00.____ Advertisement on Agreement._- "<}las Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemsi nedelj in prtutukot. Dopisi brez podpisa in osebnosti te ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._____ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ ODGODEN POLET Letnica Brock in Sclilee, ki sta sklenila poleteti v .vejem ".reoplauu krog sveta sta dospela iz Amerike preko Evrope in Azije v Tokio ter izjavila, da ne bosta nadaljevala poleta. Pacifik je ob tem času strašno viharen, niti Brock ni li Schlee nista dobra navigatorja — la dejstva in delo-m.i tudi zadnje nesreče, ki so se pripetile pri poskusnih poletih preko Atlantika — vse to je odvrnilo drzna le-talca <■;i ni prišel na vrsto. Nobenega vzroka ni, zakaj bi ne bilo izdano to dovoljenje, ker gre v tem slučaju le za par tisoč novih priseljencev. ki bi prišli sem k svojim ljudem. Z a tozadevni predlog se zavzema tudi priseljeniški komisar Hull. Novi kongres naj bi takoj ugodno rešil to zadevo ter s tem odpravil s sveta precej gorja. Pretveza, da so se oni, ki so se izselili, vedeli, da se bodo morali za vedno ali pa za dalj časa ločiti od svojih družin, ne drži, kajti skoro v vseh slučajih so se družink: c čet je le zato izselili, da bi ustvarili v tuji deežli novo eksistenco. Od njihovega uspeha ali njihovega neuspeha naj bi bilo odvisno, če~naj pridejo ostali člani družine za njimi ali ne. Ko se je družinskemu očetu posrečilo ustvariti si tukaj novo eksistenco ter si prihraniti nekaj denarja ter položiti jamščino, da njegova družina ne bo padla na rame javni dobrodelnosti, ni menda nobenega vzroka, da bi kdo preprečeval to težko pričakovano snidenje. Nadalje namerava komisar Hidl predlagati kongresi!. »aj legalizira izkrcanje onih inozemcev, ki so prišli pfed uvel javi jen jem kvotne postave nepostavnim potom v deželo. Dasiravno ni na razpolago točnih številk, znaša število takih inozemcev milijone in milijone. Mnogi izmed teh "nepostavnih" priseljencev, so se, nezavedajoč se svoje krivde, v deželi politično udejstvo vali ter zavzemajo odlična politična mesta. Le slučajno je bilo razkrito, da ne uživajo v Ameriki poktavnega pribežališča. Ti ljudje so s svojim delom in svf jijm uspelii dokazali, da hočejo koristiti deežli, in via daj bi morala v polni meri vpostevati n jih jloberjiamen. \ - Jugoslavia irredenta. Strain udarec čaka okoli tri sto vojnih oškodo-Jvaneev po Kanlsk.'m. Tolminskem | in Bovškem. Svoje porušene stav-;be so izročili svoj eas v popravo . zadrugi iz Karnije (Conssrcio ear-. nieo), ki je stopila sedaj v likvi-jdaoijo. Končni obračun glede vojne odškodnine in predujmov bo najbrže tak, da se naseli v tristo I slovenskih hišah gorje in morda ) pride marsikako slovensko pose-> stvo radi dobrote iz Karnije na ' boben! Pri obnovi so naši ljudje žrtvovali vse. ka- so mogli. Le pridnosti in žilavosti slovenskega kmeta se je zahvaliti, da seje izvršila obnova tako hitro. Ali z obnovo so združeni posebni italijanski , nameni. Novi domovi naj se počasi odtrgajo lastnikom in po njih naj 73doni že v bližnji dobi sladki ' "si". Goriški nadškof — zlatomašnik. | Petdest letnico mašništva je pra-. znoval 2G. avgusta goriški nadškof dr. Frančišek Setlej. Kodil se je v Cerknem 10. oktobra 1854. V inaš-ltika je bil posvečen 20. avgusta 1877. Za goriškega nadškofa je bil imenovan 20. januarja 190G. i Nadškof je daroval v cerkvi na Travniku pontifikalno mašo. kate-i re se je udeležilo ogromno duhovščine in vsi škofje goriške nadškofi je. I Gozdni požari v Istri se množijo in so napravili doslej že ogromno škodo. Ohlastne-odred-be ne izdajo nič. Pri Vodnjanu je zajel ogenj dne 22. avgusta CO ti-stoč kvadratnih metrov gozdnega obsega. Gasilci iz Pule so gasili več ur. Škoda je ogromna. Radi štrajka. V rudniku družbe "Arsa" pri Labinu v Istri so stopili lani 16. decembra delavci v štrajk. ker jim je bila znižana mezda. Drugi dan se je stvar poravnala. Delavci Pa-mič, Barbie in Kršič so bili pozvani pred sodišče v Puli kot povzročitelji štrajka. Tzavili so, da niso nikogar nagovarjali k štrajku. vse je bilo spontano. j | Državni pravdnik je zahteval' strogo kazen, sodišče pa je obtožence oprostilo. V Kobaridu so našli mrtvega TlMetncga hlapca Jerneja Zajca, ki je služit pri mesarju Urban«"ion. Ponof-i je revež padel s hleva !n obležal z razbito glavo. I V Trstu je bilo v letošnjem prvem četrtletju 432 poTok. Enjast poročencev ne zna citati ne pisati. Rojstev je bilo v tej dobi 1025 (zakonskih o-trok 823, m zakonskih 202). Gradbenih do vojen j je bilo izdanih do aprila 78. Ni vsak za ta posel. ■ ^^IjiHHIliji Na konvenciji ameriških čebelarjev je neki farmar s srednjega zapada dovolil, da mu je sedel na prsi cel roj čebel. Pičila ga' ni niti ena. j j Letalo "Trieste". Kr. aerohavtiki se pokloni letalo, ki se bo imenovalo "Trieste". Tako je sklenila fašistična pokrajinske zveza in pozvala takoj meščanstvo, da začne pošiljati pri-i spevke. Za društva ni določena' meja prispevkov, meščani pa morajo dati po 5 lir. Tržaška občina je podpisala 2000 Irr, fašistična zveza 1000 in trgovska zbornica 2000 lir. Zanimivo je, da je društvo državnih upokojencev, ki se že toliko časa brezuspešno borijo za svoje pravice, pozvalo svoje člane. da morajo prispevati s 5 lirami. j Grozdje in fige je nabiral na posestvu Jos. ( ernatiča v hli-ini Ajdovščine neki Anton Volčič. Ko se je približal gospodar, ni odnehal. ampak je kradel naprej. . (ernatič ga je ozmerjal potem pa se odpravil v Ajdovščino k orožnikom. Vole i čje stekel za njim in ga obdelal s "fr-včem". Volčiča so kmalu nato aretirali. Pri njem doma so našli polno orožja. Razpušče^p, je kmetijska čitalnica v Podragi z motivacijo, da je delovala v nasprotju z nacijonalnim redom v državi. i '-: ~ Iz Jugoslavije. Strašen požar v Podgorici. Preteki dni je v Podgorici iz-brlhnil požar, ki bi bil kmalu zajel vse mesto. Ogenj se je razširil na osem trgovskih his. Prebivalstvo je v paničnem strahu jemalo s seboj najpotrebnejše stvari in bežalo na nliee. Končno je prišla na pomoč četa vojakov, kateri se ije posrečilo ogenj omejiti in udu-šiti. Škodo cenijo na GOO.OOO dinarjev. Beg Arnavtov iz kaznilnice v Le. | poglavi. i Te dni je pobegnilo iz kaznilnice v Lepoglavi 7 Arnavtov, ki so bili vsi obsojeni na vee kakor 10 let ječe. Napadli so stražo, jo razorožili in nat^ boroženi s puškami po-j begnili. ! Domneva se, da so krenili proti 'Madžarski. Policija je obvestila takoj vse obmejne oblasti, vendar pa beguncev doslej še ni so izsledili. Velika avtomobilska nesreča v Splita. . Na cesti proti Vrgovcu se je pripetila te*.1''! avtomobilska nesrečo. Posebni avto bratov Vukraan je na nekem ovinku strmoglavil v 8 metrov globok prepad in se popolnoma razbil. V avtomobilu so bili štirje potniki, eden je bil na mestu ubit, ostali štirje pa so tež-žko ranjeni. Kako je nasreea nastala, še ni pojasn jeno. j Angleži hvalijo jugoslovanske I mornarje. % | Kakor javljajo "Pravdi" iz Londona, se ve/ba v Porthmouthu več jugoslovanskih pomorskih oficirjev in mornarjev, ki se vadijo v upravljanju podnu.mikov. Angleški moma-iški oficirji izjavljajo, da so ti Jugoslovani najboljše tuje moštvo in pomorski strokovnjaki j še posebej naglasa jo. da se je ju-, goslovanskir oficirjem in moštvu po pretekli enega redna že lahko izročilo samostojno vodstvo pod-mornikov. Na manevrih, ki so bili nalašč za to prirejeni, so Jugoslovani pokazali odlične uspehe. Kitajski mornarji in "dalmatinec". V splitsko pristanišče je prispel te dni neki parnik s kitajsko posadko. Kitajskim mornarjem je dalmatinsko vino tako ugajalo, da so zapili ves svoj dentr ter prodali končno še opico, ki s? nahaja sedaj v zoologičnem vrtu na Maria-[nu. Rdeči in befi teror. Boljševizem in fašizem sta v vsakem pogledu antipoda, toda edina sta si v metodah borbenosti za o-hranitev in okrepitev režima. Tu in tam ne trdpe opozicije proti režimu, vse nasprotne stranke zatirajo do okiutosti. svoboda tiska je odpravljena, tu rdeči, tam beli teror v polni krvoločnosti. Zdelo se je že, da se boljševizem prenavlja v smislu zmodernizova-ne demokracije, ali najnovejši dogodki s T rock i jem dokazujejo, da je zopet zmagala reakcija najgrše vrste. Toda vsa znamenja kažejo, da gre revolucija ruskega naroda ven-jdarle po poti zdrave pameti in da v doglednem času doživimo položaj v Rusiji, s katerim se zlasti Slovani lahko sporazumemo. .Kaj naj rečemo o Italiji in fašizmu/ Kaj naj se od tega nadejamo za bodočnost ? Fašizem je na vrhuncu svoje ino-'či in konsolidacije svojih notra-'njih sil. Razumljiva nam je morala biti neizprosnost fašistovskih j borbenih metod vse dotlej, dokler so še postajale nevarnosti za fašistični režim. Toda dandanes je fašizem v Italiji tako splošno pri-'znan in utrjen, da se mu ni niče-jsar bati. razun v tem pogledu, v I kolikor si je fašizem sovražnik j sam. Ako se fašizem ničesar ne na-juči iz analogije preteklosti. s» koo |lje sani svoj grob, pred katerim t ni leka. Tudi prispodoba z bolj-ševikom je zanj velepoučna. Ruskih beguncev pred boljševi-škim terorjem je okro» 1..100,000. To so sami inteligenti, ki so po vzgoji in izobrazbi, sinovi civilizirane Evrope. Zato ni čuda, ako vsi evropski narodi simpatizirajo ž njimi, da za nje skrbe in jim omogočajo nove eksistence v tujem svetu .Ti begunci so obenem pijo-nirji za bodo«"i pereobrat ali za naravno evolucijo ruskih odnošajev v smislu prave demokracije. Samo I listi, ki hrepenijo po carizmu, bodo razočarani, kajti danes si v Rusiji nihče ne želi earizma nazaj. Tudi beguncev pred fašizmom je lepo število. Ti žive po veČini v Franciji, kjer imajo svoje organizacije. svoje časopisje in svoje zveze z domovino. Oj»oro imajo v ita-(lijanskih kolonijah vsega sveta, posebno v Ameriki, katerih velika večina je antifaši^vna. dasi docela nacijonalna. Ti italijanski begunci uživajo povsod prijateljsko gostoljubnost, njihovo delovanje je simpatično Evropi. Zato njihova propaganda raste in ima čedalje trdnejšo oporo mogočnih prijateljev. Stališče boljševizma in fašizma do Lige narodov je tudi jako podobno. Boljševizem je negativen v vsakem pogledu, fašizem pa je hinavski zaveznik, ki se je Ligi narodov prihlinil edino radi tega, da ima kontrolo nad v.sem delovanjem te svetovne sile. Vrkateri more izkoriščati pravico =— veta za vsak neljub sklep. Ako zbi Italija ne bila član Lige narodovi^tedaj bi danes v vseh važnih rečeh odločale le Francija. Anglija in Nemčija — a Italija bi se morala ho- češ nočeš bolj ozirati a take sklepe nego sedaj, ko je član in ko more vsak neljub sklep preprečiti. vse delovanje kontrolirati in in-trigirati po priljubljenih metodah macchiavelizma. Mussolini je znan nasprotnik Lige narodov, ali toliko diplomat je, da zna to svetovalo organizacijo izkoriščati. | Mussolini ne pošilja svojih ožjili pristašev za zastopnike Italije v Ligo narodo\ — pač pa stare diplomate iz predvojne Italije, ki u-(živa jo v Evropi dober glas, in o katerih je znano, da so priznali fa-šistovski režim iz oportnnitete. Jako pametni in ugledni so ti možje in dobro zastopajo svojo stvar. . Toda Mussolni jim nič kaj ne zaupa, zato jmi d mlaja posebnega nadzornika — in ia je njegov glavni tajnik Grandi. ki je za hrbtom poganjač oficijelnih zastopnikov Italije v Lilgi narodov. J Pri takih razmerah j" Italija . prišla do ngodneg;« položaja, da i evropske države sicer dobro vedo • za njeno hinavstvo, vendar me-. ni jo. da je bolje, ako jo imajo tale . quale v družbi nego zutianj nje. Posebna ugodnost za Italijo pa je. .da je Anglija veliko premalo ev-- ropsko in preveč svetovna sila. ka-: tere glavni interesi so danes zunaj . Evrope. Anglija ima danes velike j skrbi v Kini in Indiji, proti kate-! rim so vsa evropska vprašanja tako malenkostna, tla se je ne spla-jča na nje niti misliti. V vseh takih skrbeh ima , vod poro Italije, zato pa j.- Anglija pripravljena , deliti ž njo interese v Abesiniji. v . ^Sredozemlju in njej na korist izja-i vila svojo desinteresiranost, pri-; stala je na proteklorat nad- Alba-. nijo itd. Da se torej .Tuiroslavija i ne more zanašati pri takih razme-. rah v nikakem slinaju na Anglijo. . je gotovo dejstvo, ki ga ne smemo pustiti z vidika. Ako nimamo i Anglije, si moramo pridobiti dru-. go nadmestilo: Francijo in Xem-. čijo, kajti ti dve državi sta jug. naravni zaveznici — po skupnosti i interesov in antagonizma. i j V Ligi narodov pa je Italija tu-|di radi tega. da uspešno ovira re-"jšifci vprašanja narodnih manjšin. jPravilnik pri postopanju v takih ' vprašanjih ji daje dovolj možnosti. da more uspešno intrigirati in zabranjevati vsak neljub ji sklep in da torej more p Ijnbno izvajati , teror tudi nad svojimi Xemci in Slovani, kakor ga boljševiki lahko izvajajo n. septembra Tukaj je bih: včeraj dvajset slučajev smrti vsled vročine. Ob treh popoldne je kazal oficijelni toplomer 0."> stopinj, a na cesti je bilo namanj sto stopinj. V Chicagu in drjugih mestih je bilo treba zapreti šole m na stotine delavcev je odložilo s^-oje orodje. Prebival-i tement okraja so bili posebno prizadeti. j Peter Zgaga! -s. j Neki . a,opis je objavljal ,vo-jim naročnikom razne nasvete in priporočila. Priporočal in svetoval je najraznovrstnej.se pripomočke. t e je Mvar kaj zalegla. — ne • veni. j Toda p«ff>j je bil: — naročnik si moral biti in naročnino si moral ' imeti plačano, če ii hotel čitati od-govrr na svoje vprašanje. ! Nekoč jp nekdo pisal uredništvu : i j — V mojem stanovanju je vse polno stenic. Kaj naj storim? Prosim. odgovorite mi v listnici uredništva. I redni k je prečital vprašanje in vprašal upravnika, če je radovednež naročnik. V pravnik je preslistal knjigo ter izjavil, da ni. I'redni k mu je odgovoril v listnici uredništva. ! Red o ved ni steničar je komaj čakal odgovora. I Po preteku enegn tedna je čital pri svojem prijatelju-naročniku v listnici uredništva: — Vaše pismo sprejeli. Sredstvo zoper stenice je enostavno. Naročite list. Dva dolarja za vse leto. I Rojak je čital, ugibal in raču-nal. Končno je pa napisal sledeči (odgovor, ki ga je j>oslal uredništvu : | — Listnico uredništva sem pre-ičital Hvala! Toda dva dolarja sta preveč, in poleg tega tudi dvomim, da hi vaš list stenice pregnal. Rom rajši kupil za dvajset centov ea- iherlina. Pa brez z.rnerf' * Najhujša stvar je menda pre-1 klical i kako stvar v listu in tako J samega sebe pobiti jio zobeh, i V starok rajski h listih je čitati 'dosti takih preklicev, v ameriških ne toliko. j Toda nekateri preklici so tako ■ ču io zaviti, da popolnoma izgre-.še svoj cilj. Naprimer tale | Preklic. Tempotom preklieujem vse. kar sem govoril o svojem sosedu Matevžu Moharju in mi je jako žal, (da ni res tisto, kar sem govoril o njem. Anton Kopriva. i ... Optimist je tisti človek, ki seže pO svoj klobuk in re pripravlja na odhod, ko izpregovori govornik na odru sledeče: "Še eno besedo, moji cenjeaii poslušalci, potem pa za- ; kljnčim ..," Po tisti besedi traja govor še najmanj Iri četrt nre. * Iz jarda Žide, in iz par pisanih trakov *e napravi obleko za žensko in iz pametnega moškega zaljubljenega norca. j Ko se je mudil predsednik Cool-idge na počitnicah v Black Hills, -South Dakota, so mu podarili ta-,mošnji eowbovi ogromen klobuk, ki baje drži deset galon. Zaenkrat se še ne ve. če bo Cool-idge kandidiral pri prihodnjih ' predsed n išk i h volitvah, j Toda če bo — kij bo ponujal v deset-galonskem klobuku: vino ali vodo. | Ameriški narod bi bil rad na jasnem. * Iz Draždan na Nemškem prihaja sledeče poročilo: j "Neki tukajšnji trgovec bo prodal na dražbi Tina saških kraljev, j V faiogi sta dve steklenici tokaj-ea, iž leta 1700. | Vsa viha kar jih je v steklenicah, so stara nad dvesto let. Za zbirko-že sedaj ponujajo milijon k dolarjev". Dvesto let staro vino mora biti .nekaj posebnega. Jaz ga nisem še nikdar pil. in menda tudi ti ne, dragi rojak. Toda v zvezi s t?m naj zapišem skromno opombo in pobožno željo: j Te dni sr»m bil pri nekem rojaku v Downtownu pokusil že letošnji pridelek. Kaplja je bila stara komaj štirinajst dni, pa mi je izbor-no tekhil«:iBog daj,, da bi bilo vedno takega potreb?.. ■■■)•.'■ ..H Grozdje! Grozdje! Grozdje! To je že šesto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalce je bil zadovoljen .7 našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega a!i l»clega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se j.? ž.- začela. WALTER PREDOVICH naslednik BAKUUOH FBEDOYIGK 00. . »4 California Tnit Udf ., SAOEAMKKTO, QŠUW. Poslovno posredovanje. Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga rojakom vzdrževati poslovne zveze z domovino. Kdor ima v starem kraju sorodnike, pride včasih nepričakovano v položaj, da jim mora nujno deuar poslati. Drugi zopet je napravil kupčijo, morda zaaral kako posestvo, ali prevzel domačijo, nakar mora izplačati denar v najkrajšem času. - . .t Hiter pcenos denarja je pa v slučajih potreben tudi onim, ki imajo vlogo v starokrajskih zavodih ali onim, ki hočejo vnovčiti zapuščine in posojila. Denarna nakazila tja so za razne potrebe, prenosi od tam izvirajo iz raznih poslov. V vsakem-slučaju mora izvršiti banka nalog tako kot je potrebno in za stranko naj., bolj koristno. To pa zamore storiti le banka, ki ima tako razširjene zveze, toliko denarnega prometa in tak6 dolgo izkušnjo kot ima vse to FRANK SAKSER STATE BANK. Ako ste naša stranka, ste se o tem že prepričali, sicer nam pa dajte ob prvi priliki priložnost, da Vam v Vašo lastno korist dokažemo vrednost našega bančnega poslovanja. FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortl&ndt Street New York, N. Y. J!_- •'-"_:_^__:_.___L___♦___i a_ i -f V tiK II KRATKA DNEVNA ZGODBA j GLAS NARODA, 16. SEP. 1327 T'. SEJALEC: PRVI HONORAR Ivo sem bil v največji stiski, .sem ubral tisto pot, ki jo je hodilo že slo in sto pred menoj. Zapisal sein žalostno zjrodbo svojega življenja in sem ž njo napol v nadi, napol v bojazni potrkal na urednikove duri : zakaj uredniki so navadno vsi trdi in osorui ljudje. "Xu, kaj bo z vami, človek?" me je vprašal zadirčno. "Potrkal sem. gospod.... Tako in t;iko je z menoj. Plavam, plavam, voda mi gre v grlo — in tako se oprijemljem suhe veje, ki mi je pr-filednje upanje." "Razumem/' je zamrmral in je m^d tem površno preletel z moje papirje. Pisava je bila okorna in kakor starfevska. lcer sem pisal s premraženo in od gladu onemoglo roko. Zato je bila tudi ured-j ji i kova nejevolja tem večja. ker ponekod ni mogel hitro naprej. Končno me re.sno in nezaupno pogleda ter pravi: "Žalost na reč je 1 rt in ne vem, i če jo ho kdo maral brati." "Žalost na zgodba je res, a resnična je. moja. doživljena." "Verjamem. Ali ljudje hočejo veselega čtiva. Kaj veselega, prija-telj, potem bova govorila." Ves obupan sem napol proseče, pol obupno govoril še naprej, ee-] rav Rem videl, da je med nama pogovor že končan in da se me hoče ( gospod iznebiti. "Veselega?L—ruKako naj dam, česar nimam.' Vi ste sa mogla vi -jndje. gospodje uredniki. — Povejte mi, ali se ho berač čudil, da smrdi skorja, če jo j<* pobral na gnojišču? Smrdi, a kruh je vendarle. si ho mislil." EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK ▼ Združenih Državah. , ALOIS SKULJ , 323 Epsilon Pl., Brooklyn, N. Y. PI&ITE >0 CENIK. J Pozor čitatelji. i Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda*S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. i --------j t "Razumem," je dejal malomarno in nemo gledal v mizo, kakor da mu prihaja ne"kaj na um. kar je že davno pozabil. "Počasi razumevate, gospod u-'rednik. Stari ste že. In če človek vidi. da je na ravni poti proti ei-lju in mu je že prav blizu, ga kma-jlii mine idealnost in polagoma, ne J da bi se zavedel tega. postane fi-lister. Morda ste tudi vi kdaj pi-1 šali žalostne zgodbe in ste verovali. da je v njih življenje in da je v njih — resnica. Morda ste tudi vi | v moji dobi hodili isto pot — za kruhom, in ste >e sramovali, če ste videli v zrealn svoj obraz vesel." 1'rednik je še vedno nemo gledal predse in mislil. Nazadnje se je vzdramil. "Res je prijatelj mladi. Tudi jaz se nihil nekoč izmed tistih.... I Trkal sem na duri urednikov s svojimi žalostnimi prvenci, pa ni-t'sem našel gostoljubja. Klel sem jih t tedaj, tirednike-filistre—sedaj sem; j sam tak. A ne čudite se temu. moralo se je tako zgoditi. 1'piral sem |se. končno sem se. naveličal. Prinašali so mi in kričali že med vrati.' t • 1 ' i os pod urednik, prinesel sem ve-; t ( Nezanimiv članek, vesel, zabaven.; ! senzacionalen, razkošen; natisnit«, ga in eitali bodo vaš list! In jaz sem jim plačal nagrado in vseh! plobokih uredniških pogovorov je j bilo konec. Tako je. vidite. — Xu, I pa tudi midva bova napravila. Slog je sicer dober, jezik gladek, tudi ni nezanimivo, le — veselo ni." "Povedal sem. gospod. Sicer pa je lažje kritikovati kakor pisati." Prijazno mi je dal desnico in in mi naročil, naj le še prinesem, da bo nid sprejel. Honorar sem dobil, spet sem i-mcl denarje v žepu, a nisem jih bil vesel. Priberačil sem si jih. sem mislil. Xe, še slabše! Sebe sem pro-j dal ljudem v zabavo, svojo zgodbo, i da bom ljudem v posmeh, ko bodo eitali. Kakor da sem se postavil na siamotni oder in rekel ljudem: — "Dajte, plačajte mi — in pljuvajte vame, da vam bom v zabavo." Kaj sem hotel z denarjem? Naj si kupim kruha? Zdelo bi se. kakor da jem svoje lastno meso. — Ljubice nisem imel, da bi ji kupil prstan v zavezo najine ljubezni.../ Tako sem premišljal, kaj bi u-krenil z denarjem, ki mi je bil dobrodošel, zdaj v nadlego. Nap sled sem sklenil: materi kupim nekaj lepega za god. naj bo vsaj ona kdaj vesela, naj ho obdarovan njena gorka ljubezen do mpne—kje sem dobil denar, ji ne povem. Sklep je bil storjen. Tednjei pa potrka nekdo na vrata. "Noter!" Stopil je v sobo berač. Ves ve>e< in srečen sem skočil proti njemu :i "Oj. dobrodošel, človek božji! Rešil si me težke nadlrfgre. Vzemi in •j pojdi, z Bogom in bodi vesel, da ■j bom tudi jaz. Kar je priberačene- ■ pa, naj ostane J>eračem." j Napol presenečeno, napol neza-■( npno je pogledal denar, če-ni mor-:' da ponarejen, nato pa jo je. menda [v strahu, da mu ga ne bi vzel na-j za j. brž pobral, ne da bi se zahvali ali poslovil. Niti vrat ni zaprl za ■ | seboj. j Tako se je zgodilo z mojim pr-( vim honorarjem in še danes mi ni žal. da se je tako zgodilo, j Včasi z veselimi, včasi z žalost-| nimi zgodbami še danes beračim o-koli uredniških vrat. a skoro da me | ni več sram tega. Človek se nazadnje vsakemu poslu privadi in sčasoma zamre v njem glas. ki mu go j vori, da ni takšen, kakršni so drli gi ljudje. *i J D'Annunzio, italijanski državljan na Beki. Reška občina je objavila seznam 1 meščanov, ki so si po novem dekretu pridobili polno pravico italijanskega državljanstva. Med nji-jmi je vpisan tudi (iabriele d'An-j nunzio in njegova Žena Marija, ki sta dobila reško meščanstvo po znanem pohodu na K« ko. : Kako pada trgovina, z lesom v Trstu j kažejo nastopne številke. Prvih šest mesecev leta 102."» je bilo lesnega prometa 1,031.882 kvintalov, lani 807.364, letos «11110 641.012. —______ * POZDRAV! Pred odhodom v staro domovino, pozdravljam vse znance in prijatelje Sirom Amerike. Posebno pozdravljam mojega brata John Plut in njegovo družino kakor tudi mojega švogra in njegovo J družino. Kličem vam 11a veselo svidenje! Matt Plut. na potu v Ručetnovas p. Črnomlju. Ženska — rokoborka. ^^^m f ,, ^^Hk ■ i K« 1 M ■» ^wmwwji iwmwmi^ it y*^ Baronica Vina-Jeanne La Mar je ena najboljših ženskili rokobork. : - ( ZGLASI NAJ SE 1 IVAN POJE, čigar zadnji naslov je bil P. O. >fatchez, Miss., radi * preklicanega voznega listka. 1 Frank Sakser State Bank, 82 Gartlandt St., New York, N. 7. 1 i _ 1 Prav vsakdo- kdor kaj iice; kdor k»j J ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda- 5 ja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit J, uspeh — \ MALI OGLAS * ^CIna.N mx.Q 3** J POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELIEM PRENOVLJEN PISALNI [ffv STROJ "OLIVER" 8 strešico sa slovenski OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost Takoj i lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s y*jo. - r slovenic publishing company 32 Cortland t Street, : t; ; Hew York, KARIKATURA PILSUDSKEGA V poljskih gledališčih za otroke povzroča veliko zanimanje lutka. ki predstavlja generala Pilsudskega in njegovega konja. Fašistična "Ustava dela". < Veliki fasi.Ntie«t>svet je odobril "ustavo dela" ("Carta del Zavoro "j, ki pa ni zakon, ieui.-e" .nalilo smernice, po katerih :;aj .se rav-11a v bodoče vsa zakonodaja, ti-čoča se delovnih o.iiu.sov. ter vse odnesne uredbe. "Ustava dela" obse«--« 30 to'!: in se gla.si takole: O krr pora tir ni država in njeni uredbi. 1. Italijanski narod je us'm j. ki ima višje cilje, ži'.'janje 11 u-dejstvovanjska sredstva kot pa posamezniki, ločeni ali zi,_ani v sku-pinah. ki ga sestavljajo. Je m »■••«1-11a. politična in gasp clarska etio- , ta. ki se celotno ustvarja v fašist i^-ni državi. 2. Delo je v vseh svojih oblikah, , duševnih, tehničnih in ročnih, so- cijalna dolžnost. Pod tem in samo 1 pod tem naslovom ga št" i ti država. Vsevkupna proizvodnja je enot m z naeijonalnega vidika. Njeni cilj. so enotni in se izražajo v hlagosm-rju proizvod«ikov in v razvoju niči jonalne moči. 3. Poklicna ali strokovna organizacija je svobodna. Toda samo zakonito priznani sindikat je podvržen državnemu nadzorstvu, ima pravico, da zakonito predstavlja vso kategorijo delodajalcev ali delojemalcev, za katero je ustanovljen. da ščiti njene koristi napram državi ali drugim poklicnim udru-ženjem, da sklepa kolektivne delovne pogodbe za pripadnike kategorije, da* jim nalaga prispevke in da objavlja z ozirom nanje poverjene mu posle, ki so v javno korist. 4. V kolektivni delovni pogodbi se stvarno izraža vzajemnost med \semi raznimi činitelji proizvodnje, ko spravlja nasprotujoče si koristi delodajalcev in delavcev ter jih podreja pod višje koristi proizvodnje. 5. Delovno sodstvo je organ, s katerim posreduje država v svrho urejevanja nasprotij v delu, pa naj s tičejo izpolnjevanja pogodu in drugih obstoječih pravil, ali pa določevanja novih delovnih pogojev. 6. Zakonito priznana poklicna u-drnženja zagotavljajo pravno enakost med delodajalci in delavei, vzdržujejo disciplino v proizvodnji in delu in pospešujejo izpopolnjevanje. Korporacije stvarijo e-notno organizacijo proizvodnih sil in predstavljajo celotno njihove koristi ter na podlagi tega. ker so pač koristi proizvodnje nacijonal-ne koristi, zakon, priznava korporacije kot državne organe. 7. Korporativna država smatra zasebno zapocetnost na polju pro izvodnje za najučinkovitejše in j najkoristnejše sredstvo v korist na-|roda. Ker je zasebna organizacija proizvodnje delo nacijonalne koristi, je organizator podjetja odgovoren za snov proizvodnje jupram drfcavi. Iz skupnega delovanj«*pro- irtodAfc^istaia vaviflanoaLwL- I hovih medsebojnih pravic in dolž-j na^ti. Tisti, ki prispeva delo, teh-j nik, uradnik ali delavec, je delo-; tvoren sotriulnik gospodarskega podjetja, čigar voiLstvo pripada delodajalcu, ki nosi odgovornost. S. Poklicne organizacije delodajalcev so obvezane da na vse na-j čine pospešujejo pomnožitev in iz-j popolnitev proizvodov in skrčenje cen. Predstavništva tistih, ki v lic Svoboden poklie ali se bavijo z u-! metnostjo, in udruženja javnili na-meščene.-v prispevajo k zaščiti koristi umetnosti, znanosti in knji-yevnistva. k izpopolnjevanju proizvodnje in dosegi moralnih ciljev korporativne udredbe. 0. Država posreduje pri gospodarski proizvodnji samo tedaj, ako nedostaja ali ni dovolj zasebne za-početnosti ali pa če gre za politične i koristi države. Tako posredovanje more zavzeti obliko nadzorstva, iz-podbude ali pa neposredne uprave. * T j O kolektivni delovni pogodbi in delovnem jamstvu. 10. V kolektivnih delovnih sporih se ne inore nastopiti sodna pot če korporativni organ ni prej izvršil jKiizkfi.sa »pave. V pasamezni-! škili sporih, ki se nanašajo na tol-j macenje in primenjevanje kolek-{tivnihdelovnih pogod-b, imajo po-| klicna udružnja možnost, da po-Uredujcjo v svrho sprave. Za take spore so pristojna redna sodišča, kateim so dodani prlsedniki, ki jih določijo prizadeta poklicna udruženja. 11. Poklicna udruženja so obvezna. da s pomočjo kolektivnih pogodb urede delovne odnose med . kategorijami delodajalcev in dela,v-' cev, ki jih predstavljajo. Kolektiv-j na delovna i>ogodba se sklene med udruženji prve stopnje po navodilih in pod nadzorstvom osrednjih or-[ganizacij. izvzemši možnost nadomestitve s strani udruženja višje stopnje v slučajih, ki jih predvidevajo zakon in pravila. Vsaka kolektivna delovna pogodba mora poti kaznijo neveljavnosti vsebovati točne določbe o disciplinarnih odnošajih. o poizkusni dobi, o izmeri in izplačevanju plačila in o delovnem urniku. 12. Delovanje sindikata, upravno delovanje korporativnih orga-„ nov in razsodba delovnega sodišča zajamčujejo, da plača odgovarja normalnim življenjskim potrebam, možnostim proizvodnje- in rentabilnosti dela. Določitev plače je izvzeta iz vsake splošne določbe in se poverja sporazumu strank v kolektivnih pogodbah. 13. Posledice kriz v proizvodnji in valutni pojavi se morajo- pravično porazdeliti med vse činite-lje proizvodnje. Podatki, ugotovljeni po javnih upravah, osred njem statističnem uradu in zakonito priznanih poklicnih ndruže-njih in nanašajoče ae na razmere fitaimodaie .in delaf.n* p$lpi|i de- narnega trga 111 izpremembe živ-Ijenskih razmer delojemalcev, kakor jih bo zložilo in izdelalo ministrstvo za korporacije, bodo podajala podlago za zložitev koristi raz-jala podlago za zložite vkorlsti raznih kategorij in razredov med seboj in z Istimi koristmi proizvodnje. 14. Ce je plačilo določeno na a-kord in naj se izplačilo vrši v pet-naj>t dni presegajen-ih rokih, je treba izplačati primerne pet najsi-dnevne ali tedenske predujme. N*rn"-110 delo. ki ni všteto v redne peri-iodične turnuse. se "plača z odstotnim naplačilom na dnevno delo. Če .*e delo plača na akord, se morajo ekordni tarifi določiti taki, da mori delaven delavec z normalno dela zmožnostjo doseči minimum zaslužka nad na>novno plačo. 15. Delojemalec ima pravico do tedeisskega po«" i tka. ki se .»klada z nedelj ami. Kolektivne pogodbp bodo izvajale to načelo, uvažnjoč obstoječe zakonske določbe, tehnične potrebe podjetij in bodo v okviru teh potrb poskrbele za to. da se bo do upoštevali državni in verski prazniki po krajevnih tradicijah. Delojemalec se mora delovnega 11 r r.ik držati točno, izčrpno. lfi. Po enem letu zaposlen ja ima delojemalec v podjetjih z neprestanim delom pravico do nekega časa vsakoletnega plačanega počitka. 17. V podjetjih z neprestanim delom ima delavec v slučaju, če preneha delovno razmerje, za o,l-pust brez njegove krivde, pravico do odpravnine v razmerju služlie-benih let. Taka odpravnina se mora izplačati tudi v slučaju delavčeve smrti. IS. V podjetjih z neprestanim delom prehod podjetja v druge role ene razrešuje delovoe pogodbe in v njem nameščeno a»obj»* ohrani svoje pravico napram novemu lastniku. Enako tudi delavčeva bolezen. če ne .sega preko določenega časa, ne razrešuje delovne pogodbe. Poziv pod orožje ali v službo fašLstovske milice ni vzrok za odpust. 19. Kršenje discipline ali dejanja. ki motijo redni obrat podjetja. če jih zagreši proizvajalec dela, se kaznujejo pD velikosti prestopka z globo, z odstavitvijo cd dela in v težjih slučajih s takojšnjim odpustomhrez odpravnine. J Določi j) se posebej slučaji, v katerih more delodajalec naložiti globo ali odstavitev ali pa takojšnjo odpusti brez odpravnine. 20. Xovo sprejeti delo.jemaie«-je podvržen poizkusili dobi. tekom katere velja obojestranska pravica razrešitve pogodbe iti izplačila plače samo >:a čas. v katerem se je delo dejanski izvrševalo. 21. Kolektivna pogodba raztreza svoje dobrote in svojo disciplino tudi na delavce ua domu. Posebne določbe izda država v svrho zajamčenja snage in higijene pri delu na domu. Delovne posredovalnice. 22. Samo država more ugoiav-Ijati in nadzirati pojav zaposlenosti in brezposelnosti delavstva, vse skupno kazalo razmer proizvodnje m dela. 23. Posredovalnica dela na pari-tetični podlagi je poti nadzorstvom korporativnih organov. Delodajalci so obvezani sprejemati delavce. so vpisani v teh posredovaluiceh, in imajo pravico, da izbirajo med vpisanci v>eznamih in dajejo prednost tistim, ki so vpisani v stranki, v fašistov.skili .sindikatih, po daljšem času njihovega vpisa. 24. Delavske poklicna udruženja >0 obvezana, tla vrše med delav -šivom izbor v .»vrlio. da se vedno bolj dv ga tehnična .sposobnost in moralna vrednost. Socijalno zavarovanje, vzgaja in izobrazba. 2."». Korporativni organi pazijo l.a to. da se zakon o zavarovanju nroti nezgodam in snagi pri delu izpolnjujejo s strani posameznikov, poti vrženih združenim udruž1-njem. 26. Socijalno zavarovanje je vzvišen izraz načela skupnega delovanja. Delodajalec in delojemalec morata sorazmerno prispevati k njemovim bremenom. Država bo potom korporativnih organov in poklicnih organizacij skušala kolikor le mogoče prisporediti in nedi-Tiiti si.>t,Mii in zavarovalne zavode. 27. Fašistična država namerava: 1. !/.pop ilnitev-zavarovanja proti nezgodam: 2. zboljšanje in razširjenje zavarovanja proti poklicnim boleznim in jeiiki kot |>ocetek splošnega zavarovanja proti v.»em boleznim; 4. izpopolnitev zavaro vanja proti neprostovoljni brez ]i^s«-lnosti; posebne oblike zavarovanja opremnih prispevkov 'dot", /a mlade delavce. 2s. Naloga dilav>kih udruženj je. tla Ščitijo svoje članstvo v nji hovih podlih z upravnimi in sadnimi oblastimi, nanašajočih se na zavarovanje proti nezgodam in cijalno pomoč. V kolektivnih delovnih pogodbah bo določeno, da se. kolikor je tehnično mogoče, ustanov«' vzajemne bolniške blagajne s prsipevanjem delodajalcev in delojemalcev. ki jih morajo upravljati za>t'>|>nrki «b-lotlajak*ev in del;>je-lllalcev poti nadzorstvom knrpo.a tivnih organov. 28. Dolžnost poklicnih uduž.»nj .ie, da podpirajo svoje Ziistopance. člane in. nečlane. Ta udruženja morajo vršiti svoje podporno delo-\anje s svojimi lastnimi organi in ne morejo [»overiti teh podov drugim ustanovam ali zavodom, izvzemši slučaje splošne narave, ki gredo preko koristi posameznih kategorij proizvodnje. 30. Vzproja in izobrazba, zlas;i strokovna izobrazba njihovih za-stopaneev. članov in nečlanov, je ena glavnih dolžnosti poklicnih u-druženj. Ta udruženja morajo spremljati Tlelovanje nacijonalnih ustanov, ki se nanašajo na "dopo lavoro" ("po delu", izobraževalne n zabavno delovanje stanovskih organizacij' '» 'lrngo izobraževai no delovanje. Mehika prevzela cerkveno imetje. MEXICO CITY, Mehika, 14. septembra. — Generalni pravdnik Romeo Ortega je včeraj objavil, da je zvezna vlada prevzela cerkve in klerikalno lastnino v vredno«! i stotih milijonov pezov. Ta lastnina obstaja iz cerkva, žup-nišč, haeiend, hipotek in zapuščin. Župnišča so bila izpremenjena v knjižnice, poštne podružnice, šole in delavske glavne stanove. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo n Greater New York is okolico, ink, ODBOR 1927: Pradwtfnik: ji FRANK HOTKO p e ~nd eStTik cty Kd0r toed rojakov ali rojakinj PodprtdMdnik: še ni član tega društva naj vpraša ,GXASoJ G^st *vo)*gi prijatelja ali prijateljico ali Brooklyn, n. y. P11 enega izmed odbornikov sa na-_ Tajnik; tančna pojasnila. V nesreči se spo- JOSEPH POGACHNTK, - w Ten Eyck strMt. ma kaj to pomeni. Brooklyn. N. T. llijljillk* peter rode. To društvo je sicer najmlajše, to- da na jnu>6nej»e bodisi v premoženja Zapisnikar: čUnstvn. Društvo je v tem krat- MARTIX CUREL. kem časn svojega obstanka izplača- AVTHo^ScSt^c »koro sest tisoč smrtne podpore ter I JTS.™- ▼ blagajni skoro $12,000.-. Richmond Hill. L IaL ANTON CVETKOVICH, 1912 Linden 8t»ct. tm."- BpooUyn, N. T. • —— FRANK LUP8HA. Drultro iboruje vsako tretjo soboto * sro- 4S1 Morula Avenue, |fh društvenih prostorih V Beethoven HaB. Rockville Center. L. Isl. ». St. med dni »o in tretjo Ave.. New York. — • _' UKRADENI NAKIT ■ SOMAN IZ ŽIVLJENJA. ' ■ Za Glas Naroda priredil G. P. 17 (Nadaljevanje.) Pri leni sem izvedel, deloma od nje, deloma pa od sobarice, da leži njena mati bolna, izmučena in trj>eea vsled naporov dolgega po-lovanja. Sobarica mi je sjx)ročila, da je že večkrat na.s ve t o vala naj vpraša za svet kakega zdravnika, da pa je slednja trdila, da ni bolha. pač j »a le trudna in izmučena. To je tudi mogoče, kajti uboga dama je prišla iz Venezuele, kjer je na strašen načfn izgubila svoje sta-riše in svojega moža. Pri omen i t vi besede Venezuela sem postal takoj pozoren. Ogledal sem si malo deklico. Imela je zlatosvetle lase in i iave o.-i. Na moja previdna vprašanja sem izvedel, da ima njena mati iste lase in iste oči in da je kljub svoji izmučenosti zelo lefjo. Nadalje sem izvedel, da stanuje dama že en teden v dotičnem hotelu in da je padla takoj na prvi večer v nezavest, ko je čitala v listu sporočilo o smrti nekega starega njenega znanca. ! gotovi 1 sem list jKitoin previdnih vprašanj in sklenil zaenkrat opustiti svoja poizvedovalna. Preskrbel sem si ga in tukaj sem vam ga prinesel s seboj. Vzel je list iz svojega prsnega žepa ter ga položil pred grofieo. kažoč pri tem na neko notico v listu. — Tam notri sem čital poročilo o nenadni smrti vašega gosj>oda sina, grofa Joahiuia Wildenfelsa. Ne vem, če je to sporočilo za moglo izvesii lak presenetljiv učinek na damo. Prinesel sem vam časo- i pis s seboj le v namenu, da vam pojasnim smer mojih misli. Grofica Teja je zrla v j>oroči!o. Nejna slutnja, da je ona mlada dnon .\jiicji Ilorst, se je pričela navidezno potrjeva'i. In če se je onsvestihi ob tem jtoročilu, tudi ni poslala brezbrižna napram Joahl-mu. čeprav je liihi jioročena z drugim. — Naprej. — je prosila stara dama. — Kmalu bora pri kraju. Naslednjega jutra sem zopet videl de-! klico na koridorju. Prikimila mi je že čisto zaupno. Stopil sem k nji.i igrala se je pri oknu z vizitkami, i/, katerih je hotela napraviti vi-i soko i>oslopje. To pa se ji ni posrečilo in jaz sera ponudil svojo polnoč. Ko sem vzel vizitniee v roko, bi skoro zakričal d veselja, kajti č.tal sera najmanj desetkrat ali dvanajstkrat: — Anica "Warren, rop' Ilorst. Ivo Selil Se, izgnljen v misli, še naprej ijrral. je prišla sobarica' ter mi pripovedovala, da je Mrs. Warren še bolj bolna in da bo na! svojo lastno odgovornost poklicala zdravnika. i Hitro sem napravil načrt, da stopim brez nevarnosti v stik z Mrs. Warren. V svojih mladih letih sera študiral par .semestrov medicino 1 er rekel vsled tega deklici povsem mirno, <1h sem saill zdravnik in da si hočem ogledati bolnico. Sobarica me je prijavila, in z' malo Jennv ob roki sem stopil k ilrs. Warren v sobo. Deklica je takoj skočila proti mladi, bledi ženi, ki je počivala na divanu. Iskreno! objeti sta zrli obe proti meni. Bil je v resnici mičen pogled, ta bleda J /ena in to očarljivo dete. I — Mam;;. — tukaj je stric doktor, ki te bo ozdravil. — je rekla' mala. J Vsled resničnega sočutja sera skoro jKtz.ibil na svojo vlogo. Naj prvi pogled sr-m videl, da imam opravka 7. resno bolno žensko. V rao- v . I jem poklicu se nauči človsk ostro opazovati. Ne bilo bi treba biti zdravnik, da je človek lahko spoznal, da ima Mrs. Warren hudo mr-;?ieo. Otipal sem žilo. Kilo je jasno, da nujno potrebuje zdravniške pomoči. Posrečilo se mi je pridobiti zaupanje uboge ženske. Deloma prostovoljno. deloma na moja previdna, sočutna vprašanja, mi je prijxi-vedovala vse. kar sem vam ravnokar sporočil Nobene besedice pn ni črlinila o Wildenfelsu in ]>ovodu. ki je pognal njo in njene stariše v Ameriki. Proti koncu me je pričela rotiti, naj jo čirapreje ozdravim. — Tii 1 sem globoko ginjen, gospa grofica. Nekaj ganljivega jtt ležalo v bistvu mlade žene, in ljubka, mala deklica, je zrla name kot da hoče reči: — Sedaj pa pomagaj hitro moji ljubi mamiei! — Vrjemite mi. jaz sem bil le redkokdaj tako vesel rešitve na-iodge kot v tem slučaju, da prinašam resnično 'pomo-j v skrajni sili. V domnevanju, da nastopam v vašem smislu, sem si takoj uveljavil par stvari. Najprej sem sporoči! bolnici, da moram žalibog še istega dne zopet odpotovati. Rekel sem ji. da bora takoj poslal nekega,. meni poznanega zdravnika, ki bo prevzel njeno zdravljenje. Glede stroškov ji ni treba nič skrbeli, kajti dotični zdravnik ne bo » v i v preveč računal. Ce hoče hitro okrevati, bo pač najboljše podati se takoj v zdravnikovo kliniko. Jaz bom skrbel za to, da ne bo imela ve stroškov kot v hotelu. Najprvo se je nekoliko upirala, ker je domnevala, da se bo morala ločiti od svojega otroka. .laz pa sem jo pomiril ter ji obljubil, da ho lako pridržala otroka pri sebi. Na vsak način pa je potrebno, da se pokori mojim odredbam, ker bi se sicer njeno stanje poslabšalo. Vzdihnila je ter konečno privolila, da sem storil potrebne korake. Zahvalila se mi je 1ako iskreno, da me je bilo sram, ker ni bilaf dolžna meni te hvale. Mislil sem si. da se ne boste vi, gospa grofica, ustrašili nikakih stroškov, da pomagate nesrečni ženi. Vsled tega sem izbral zdravnika, ki ima privatno kliniko. Povedal sem mu le toliko kot je moral neobhodno vedeti, da razume i>oložaj ter sem jamčil sam zz vse stroške, ki bi nastali. Otroka najprej ni hotel sprejeti, a ko sem mu rekel. da bo tudi zato bogato nagrajen in da je to njegova dolžnost, je privolil. Jutri popoldne bo bolnica prevedena v kliniko, če bo smatral zdravnik to za potrebno po izvršeni preiskavi. Jaz sem nato takoj odpotoval. Grofica Teja mu je brez besede stisnila loko. Nato pa je vstala ter pričela hoditi po sobi gorindol. Konečno pa je obstala pred Vol-herjem, in njene oče so žarele. — Hvala vam, tisočkrat hvala vam, Z denarjem vas ne morem plačati za vse to. Da vam je srečen slučaj olajšal nalogo, ne počenju-je vaše službe. Takoj jutri zjutraj bom odpotovala v Hamburg, da takoj obiščem mlado ženo. Sedaj pa se morate predvsem okrepčati in osvežiti. Ali se hočete že danes vrniti v Berlin? — To bi rad storil. Do večernega vlaka so še tri ure. — Toliko časa ste moj gost. Skrbela bom, da bo ob pravem času pripravljen voz. % Pozvonila je ter ukazala služabniku, ki je vstopil, naj pripravi v najkrajšem času večerju^v mapjhni obednici. — Bodite tako prijazni in napišite mi haraburške naslove, — I otela. zdravnika iu klinike. Medtem pa bom §la k oskrbniku ter vam j prinesla znesek, katerega sem vam namewila. Oprostite mi za par ! minut. ! Hitro in elastično je odšla iz sobe. Videti je bilo na njej, da je j njeno bitje svežejše kot tekom vseh dni, ki so potekli izza smrti nje- l nega sina. j -JL (Mje Prihodnji«.) A ^ molitvenih: Duša popolna ..................L- Marijm Varfainja: a v platno rezano .............JI j. v fino platno ..............1.00 v celolojd vezano ............UM v usnje vezano..............1.50 1- v fino usnje vezano ........L70 i- Rajski glasovi:' l- v platno vezano ..........;.lj0O v fino platno vezano ........1.10 t usnje vezano ............130 n v fino usnje vezano ........1.70 a Skrbi zrn dok: _ v platno vezano .............Si v usnje vezano..............1.63 11 v fino usnje vezano ........1.M i- Sveta Ura (z debelimi Masi): u r platno vezano ............JO v fino platno vezano ........lit v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Don: v usnje vezano..............1.50 v fino usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: i v fino usnje vez. ............1.M .iOre naš, sionokost bela ..........1.S0 j Oče naš, sionokost rjava.........1.20 l'Ri Jezusa: v ctlolojd vez.......1.30 pozlačeno ...................1.50 j fino usnje vez. ..............1,66 j angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano.....30 -'Child's Prayerbook: j v l>elo kost vezano ..........Lil * | Key of Heaven: v usnje rezano...............70 Key of Heaven: i v najfinejše usnje vezano 1.20 i (Za odrasle.) Hey of Heaven: v fino usnje vezano .........1,50 : 1 Catholic Pocket Manual: t v fino usnje vezano..........1.30 j Ave Maria: ! v fino usnje rezano .........1.46 f I | poučne knjige: i Amerika in Amerikanei (Trunk) 5,— Angeljska služba ali nauk kako w . Angle&ko-slov. in slov. angL slovar .90 (t Abecednik .......................30 j naj streže k §v. maši .........10 i Boj nalezljivim boleznim ........ .75 Dva sestavljena plesa: .' četvorka in beseda spisano in J narisano ...................... .35 i Cerkniško jezero ................1.40 Domači zdravnik po Knaipu tnlo vezano ................1,60 j' Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................1J85 " Gospodinjstvo ...................1._ Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.50 12. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Kubična računi ca, — po Bet trski meri ........................75 | Katekizem, vezan ................ .50 i .•Kratka srbska era natika.........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .35 » Kako se postane ameriški državljan .1? Knjiga o dostojnem vedenju ____.50 Ljubavna in snubilna pisma..... .50 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini .......... .60 Najboljša slov. Kuharica, 60S str. 5.— Nase gube, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih In strupenih sob ...........................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—. broširano ....................75 Nemška slovnica ,60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2. del .......................30 Prva čitanka, vez. ............. .75 Pravila za oliko ................ jC5 Psihične motnje na a&ohokki podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Parni kotel, pouk za rabo pare ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Računar v kronski in dinarski | veljavi .......................75 Srbska začetnica...............40 Sadno vino ....................JO Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........LSI Slov. italijanski in italjansko slov. slovar .....................30 Spretna kuharica; trdo recant ..1.45 broširana ...................L20 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ............3.00 Veliki tsevedei .................JO Zbirka domačih zdravil...........75 Voščilna knjižica ................JO Zdravilna zelišča ................ .10 Zgodovina S. H. Melik 1. zvezek.....................45 * 2. zvezek, 1. in 2. snopič .....71 Zel bi plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez. ......... 1.80 razne povesti in romani: Amerika, povsod dobro, ima najbolje .................... J5 Angelj sužnjev, braziljaka povest JS Andcrssasu pripandn^ trdo vos. .75 AgiHtor (Kersnik) trdo ve*____ Andrrj Hofer ..............JO ®endfca vedežovalka •«.. • ..... J5 jBelgrajskl Um ................ JI Wmnln, 2 knjigi JI Brez zarjo, trdo vez. JO Bdi m« (Dostojevski) trdo m M ^^fcWfc^TwBHI Vljllfll oeeenooe , grtrsiMks vojskama slikami JI ®o»ja mi nmnnm pipo jto na Mrii JI Barska vojska ••«••••»•••••«••». JI GLAS NARODA, 16. SEP. 1927 KNJIGARNA GLAS NARODA slovenic publishing company 4i ' 82 cortlandt street. new york. n. y. Bilke (Marija Kmetova) ........JS Beatin dnevnik................JO - Božja kasen .................... J5 Boj in angn, imvest............JO I Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1J0 I Cvetke ..........................J5 1 Clganeva osveta .................35 i Cas jo zlato .................... JO 1 Cvetka Boregrajska ............JO Četrtek, t. v.....................JO ( Čebelice, 4 zv. skupaj ..........JO t Črtice h življenja na kmetih .... J3 ) Drobiž, slabi ear ln razne povesti — , spisal Milčinski ..............SO Darovana, zgodovinska povest .... JO Dalmatinske povesti ............J5 ■ Dekle Eliza ....................60 , Doli z orožjem ..................JO Dve sliki - Njiva, Starta — , (MeSko) .......................00 i Devica Orleanska ............». JO , Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka in ikra* , telički ...................... .40 , Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 , Fran Baron Trenk ...............35 i Filozofska zgodba ................G0 Fr i Diavoio .....................50 Gedovnik (2 zvezka) ............1.20 , Godčevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez. ..........1.20 Gnnrji .........................JO Grška Mytologija................1.00 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) .........4Z Humoreske, Groteske In Satire, vezano .......................80 j broširano ....................60 Iz dobe punta in bojev ........JO z modernega sveta, tn'o vez.......1.40 Igračke, trdo vez............... 1.00 broSirano ................... JO Jagnje ......................... JO Jernač Zmagovat. Med plazovi.... .50 Jutri (Strug) trii. v..............75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseli lO zvezkov, lepo vezanih .................10.— Sosedov sin, broš................40 6. zvezek: Dr. Zober — Tngomer trdo vezano ................1.30 broširano ...................75 Juan Miserja, povesti iz španskega življenja ....................00 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest Iz milijonov v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ...................30 Križev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna osveta ..................J?5 Levstikovi zbrani spisi ...........90 i. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...70 . -- zv. otročje igre v pesencah — Različne jtoezije — Zabavljlee ln imSIee — Jeza na Parna s — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemiko.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trg«"-r><\ Kupcijski stražnik, U-l raujj.K. r -riC-ni doktor. Gostllnl-čur, Klein.-, ulje, Natak^rea, Duhovnik, itd.................... ,00 Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljndje. Vsebuje 9. povesti — Trde vezano ...............1.00 Malo življenje .................. .63 Marijna otroka, povest iz KavkaS- kib gora ......................J5 Maron .krščanski deCek iz Libanona.............................25 Mlada mornarja ...............SO Mimo življenja, trda vez. ......1.00 broširano ..................JO .tHadih zanikernežov lastni živo- topiš ........................ ,75 Moje obzorje, (Gangl) ..........1J5 Mrtvi Gostač ..................J5 Materina žrtev ..................60 Masolino .........................40 Mali Klaici......................71 Mesija .......................... JO Malenkosti (Ivan Albrecht) ......J5 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovensko mladino .............25 Notarjev nos, humoreska .........35 Narod Id izmirn..................40 Nain vas, 1. del. 14 povesti......JO Naia vas, II. del 9 povesti......JO Nova Erotika, trd. vez............70 Nain leta, trt. vez.............JO broširano ................... JO Na Indijskih otokih..............JO NipilCOB Prrl •o*o*«»ooooo«oooooo Nekaj Iz rasko zgodovino........JS NIWHj^ Narodne pripovedke za mladine.. .40 Ne v Ameriko, po resničnih do-godMh. (Aleiovee) ............JO Na Preriji ...................... JO Naseljenci ...................... JO Na krvavih fljnnak Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivSe- ga slovenskega polka ........1J0 ObiskL (Cankar) Trto vezano ..1.41 Ob 50 Mnid Dr. Jaoesa B. Kreka J5 Pabirki iz Boia (Albrecht) ......J5 Parifld zlatar .................. J5 Pegam UMtrnr, sreča ▼ nesreči I ln drage povesti ................90 Prihajač, povest .................60 Pod ktivo jelko. Povest lz Časov ro- kovnjačev na Kranjskem ......JO PeriednU Mfkininac ...........JO Povest • sedmih ■ obeOcnlh ...... .71 Pravljice H> Majar .............. JI Povesti. Berač a stopnjk pri ar. ■Silni «11 m strani klihnfc, trto ves.......JO FMtfpdtt JS vytflko JO ntrin. povesti Is irske jnnaSke dobo JI fredhtani, Preiern In dragi nd- v ftmntan......................JS PrivOdbobMeollaM trda ves ..L00 Moa nMa trta ves ...........1$ Pftm Ana (Pnikla) ..........JO ■ IW WHR9 m m 90 « n • « m «9v I ftid|fai li |'l»iuli (Koiotalk) " J. •••**•«•••••••••••« JI: ^ avsask .•*...*•..••...... JI ; PESMI JH POEZIJE: i AkropoUs in ^hrami^^ ...........M * broširano ....................80 1 Azazei, trdo vez ................L— i Balade in ronanee, trta ves. 1 JS * mehka vez. ................l._ [ Bob za mladi sob. trta vez........01 Godec; Pored narodnih prnvljlv o * Vrbkem jezera. (A. Fun tek) — » Trdo rezano .................75 1 Kettejeve poezije, trda ves.......1.10 Kraguljčki (Utva) .............JS 1 Ko so cvele reže, trda ves.......10 1 Narcis Uiradeii). brofi. ...........30 ' Primorske pesmi. (Gruden) vez... J5 I jSlutne (Albreht), bros. ..........JO II Pohorske poti (Olaseri, broS.____JO Pesmi Ivana Zovmana: 1 Originalne slovenske pesmi In prevodi znanih slovenskih pesmi ' v an^le^inl ..................ljjj Slovenska narahm lirika. Poezije. JO Oton Zupančič: — Ciciban. trd. vez ................JO Sto ugank ...................... JO V zarje Vidne. trd. vez. ........JO Vijolica. 1'esml za mladost .......00 Zvončki. Zbirka pe*nij za slovensko mladino. Trdo vezano.....JO Zlatcrog, pravljice. *rda vez...... Je PESMI Z NOTAMI: MEŠAM in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grom) ...... 1.10 Slovenski akordi (Adamič): ct.......................75 II. zvezek -.........1........75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv^ vsak ........................ ,4} Ameriška stovemki lira (Holmer) 1.50 Orlovske himne (Vodopivee) ....1J0 10 moških in mehanik iboror — (AdamM) ..................... .45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv...............JO Dvanajst peoal. I. in II. zv. Izdal« Glasbena MtJea ..............jo MOŠKI ZBORT- Slovenske narodne pesmi (ffabad) Izdala ciasbena Matica ........41 Trije moški zbori (Favtič) — IzJula Glasbena Matica .......,40 Narodna nagrobnica (Paviič).....33 Gorski odmeri (Laharnar) 2. zv.. .Ji SAMOSPEVI: Nočne pesmi. (Adamič) ..........1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Mati« .75 štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MBŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Lnhanmr) .. .45 Trije mešani zbori, izdam Glasbe. na Matica .....................43 RAZNE PESMI S SPREMLJKVA. NJEM: Domovini, (Foester) ............ .44 Izdala GGlasbena Matica. Gorske cfcetliee (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 •laz bi nfd rudečfh rož, moSki zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ...................... JO V pepelnični noči (Sattner), kantin ta za 9oli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Preievec), za moftkl zbor in bariton solo ..........JO Kupleti (Gram). Učeni Mihec, -Kranjske šege in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mica (Param) .....40 Naši himni tMhrold), dvoglasno s spremijevanjem klavirja ...... .15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ... .2JO 3. Narodne pesmi . Pogled v nediiine «ke .... 45 10^ Na. planino .15 št. 11. ŽviMr ........... JS št. 12. Vkaovaim ..............JS ravnik), 3 zvezki skupaj ......JO Slavček, zbirka Mskih pesi — (Medicd) .................... JS Vojna« narodne posml (Se.. JO Narodne vejafike (Ferjanfič) .... JI Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................&— Mešani in moški zbori. (Aljai) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč ........JO 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji Zar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta ho?- Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ........JO 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svr.dbl; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo JO 8. zvezek: Ti osrečiti jo boti (me. šan zbor); TI osrečiti jo hotl (moški zbor); Prijatelji ln senca (mešan zbor); Stoji, solnOco stoj; Kmetskl bwi............JO CERKVENE PESMI: Domači glad, Cerkevene pesmi m mešan zbor .........«<,.,..... 12 ecfkvartb peani n rasne prilike cerkvenega leta ............JO IZ JjMtnm^Brga.^ (ftmri) .... JO (8bIIW) * n. • • n an na* n • a a >09 zbor, s spremljnvo orgetj ...... JO wtkA (Wmtm) ........J| parniko« - shipmns; „ . • i ■ . i 17. Mptsmtra: Franc«, Havre; Olympic, Cherbourg ' Lapland, Cherbourg; Duillo, NapoU, Genova, j 20- septembra: President« Wilaon, Trit: 41. Mptembra: Berencarla, Cherbourz; President Boosev«lt, Ckerbourg Bremen ; 8a septembra: Westphalia. Hamburg: 24. septembra: Paris, Havre* Majestic, Chertoourg; Belsenland. Cherbourg: Volendam, Boulufne tur Mer. Rotterdam; Colombo. XapoH. Genova. M. septembra: Dresden. Cherbourg. Bremen. 27. septembra: Oo«tp Rosm.. Ctnrnt, NapoU. Resolute, Cherbourg, Hamburg. i<. septembra: JfAIXRETAXiA, Cherbourg. SKUPNI IZLF7T; 29. septembra : Albert fcsullin. Cherbourg, Hamburg; 30 septembra: Mu^nehan, Cherbourg. Bremen. I. octobra: I.<-viai han. Cherbourg, lie d^ Fram-e, Havre. Hwmf-rir, CherlKMiriE Arabic. Cherbourg, .Antwerp. Verndam, Bonlognf Sui- il^r. Hot-(»•rdam. 4. oktobra: Thurinpia, Hamburg. Sierra Ven tana. Rremt-n. 5. oktobra: Aquitania, Cherbourg. Ptvsid^nt iiarding, Cherbourg. Bre- * men. to. oktobra: New York, Cherbourg, Tfamhtirg 8. oktobra: France. Havre. Olympic, Cherbourg. P^nnlatiil, Ch^rbourgf. Antwerp. New Amsterdam, Boulogne Sur Slw, Rotterdam. Roma, .\ajK/li. rjen«« 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Brfmrn. II. oktobra: Martha Washington. Trst. Rellatu-e. Cherlnjurg. Hamburg. 12. oktobra: Barents'!Ha. Cherbourg, George T^'ashintrton, Cherbourg, Urt-ra^n. 113. oktobra: Deuiflchland. Cherbourg, Bremen 15. oktobra: Republic. Cherbourg. Bremen. Pari!«, Havre. Maje««tic, «"*h^rbf»!irg. Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Brem»n, CherU.urjr. Bremen, f'oni^ Rianramano, Onoa. Napoli, I-iplar«!. Cherbourg. Antwerp. 19. oktobra: Mauretanla. (*horb«.i:rj;. I*resictfn: Rno^evelt. Cherbourg, Bremen. 20. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. H»-r!in, Cherbourg. Hamburg 22 oktobra: !.ev)athan. ^h^rtioiir^-. Me (1m France. Havre. Homeri«-. Cherbourg. Belgenbind, Cherbourp. Antwerp. r>«ii!io. Napoli, Genoa. 25. oktobra: Itejtolut*. fherhourg. Hamburg. 2C. oktobra: Aquiianla. rherbr»urr Columbus. Cherbourg. Btrmrii 27. oktcbra: Hamburg. f'h»rl«'\irg. Hamburg. 28. oktobra: Presidente Wilson. Trsr. 29. oktobra: Frani »•. Havre • Mymplf. Cherbourg. Arabic, Cherbourg. Antwerp. Volendam. Boulogne fur M>-r, Rot-le-dam. t>rextlen. rherlw-urg, Bremen. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za □otovanj« na ogromnih parniklh; FRANCE, 17. sept. — 8. okt. PARIS. 24. sept. — 15. okt. K'ajkraJAa pot po i«l<-znUt. v-iukdo j« v poeebnl kaNnl z vsemi modernimi .tl — Pijana ./i stavna fran- roska kuhinja. Izredno nizke »ene. Zajjmtite si proitor za prvo v«}n|o novega velikan« lie de France 1. cktobra. * VpraSajte katerega.kolt iioobiaB^enega agenta ull FRENCH LINE 19 State Street — — New York Potujte v Jugoslavijo A/ASA domovina je krasna Oktoberska odplutja so: ▼ tekom jestnskih mesecev. S.S. Leviathan ........ 1. oktobra Vožnja po morju je idealna. Od- S.S. Pres. Harding S. oktobra ločite se sedaj 2a potovanje na S.S. Geo. Washington 12. oktobra najboljših parnikih na svetu, ki S.S. Republic 15. oktobra «o last in pod upravo vlade Zdru- S.S. Pres. Roosevelt 19. oktobra ženih driav. Ena izmed mno- S.S. Leviathan ........„..22. oktobra goštcvilnih prednosti je potova- Vprašajte svojega lokalnega nje v prijetni družbi svojih so- potniškega acenta za vse intor- rojakov. maciie. ali pa pišite na United States Lines 45 Broadway (Phone. Whitehall 2wo) New York City I—— ■■ ' I I I ' I ■■ ■ "Potujte pod ameriško zastavo" 13 Pange Lingua Tantnm Ergo Ge-■ftorL (Gerbii) .............. jO Src« Jezusovo. 21 pesioi m Cast srcu Jezusovem. (F. Hlmovee).. .50 Slava nebeške kraljice. "JO Marijinih pesmUza mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .........40 Hvalile Gospoda v njegovih Svetnikih, 20 pesmi na fast svetnikom. (Premrl) .................4§ 1« obhajilnih fat 2 v čast prem-. Sr. eu Jezusovemu. (Grunu .......35 12 Tantum Erjo, r Premrl) .......50 Mina in tMmoren Sanelae Caeeili-M, (Foerster) .................50 MIsaa te bonerem St Josepkl — (Pogachnik) ...................40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foeroter) ....................40 Oremus pro PoatUiec.............40 Kyrie ...........................60 K svetemu ReČajema telesa — (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................60 note za pitre: Buri pridejo, koračnica ...........25 Slovenski dtrar, (Wllfan) .......25 Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. .25 note za tambubice: Slovenske narodni pešati za tambo-sniki zbor in petje. fBajuk)....1.30 Beaa id na planince. Podpori slov. nar. pesmi. (Bajuk)............1.00 Na Gsren)skena jo (loteo ........ 1.— note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih 'himen in slovenskih narodnih pesmi .........................50 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-TANJEM EUVWA. Narodni saklrl Zbirka slovensklb narodna pesmi ...............90 Uspavanka. ....... .76 Naročilom j§ priložiti denar, hoditi p gotovini, Money Order ah postne tnamke po 1 al 3 centa. Če poiljete gotovino, rekomandirajte pumo* N* naročajte knjig, katerih ni v Knjigo pošiljamo poštnino prosto. "6US NARODA" tt oortiudt it, ntw york Kako se potuje v stari kraj in nazaj t Ameriko. Kdor jo aamenjen potovati * stari kraj, je potrebno, da je poo-Oen o potnib listin, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne liknfoje Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne bnoparnlk«. Tudi nedržarljanl nmerejo potovati v staH kraj, toda preskrbeti sl morajo dovoljenj« aH permit la fVasblngtona. bodisi n eno leto ali 0 mesecev ln se mora delati pro-tojo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington. D. C. na generalega naseli-Ikegs komisarja. Glasom odredbo, ki je stopila v veljavo »L julija, 1920 se nikamor voS ne polije permit po poftti, ampak ga mora Iti iskati vsak poslies osebno, bodisi v najbllinji naseinl-ftl urad ali pa ga dobi v New To-kn pred od potova nJem. kakor kede v prošnji m p rosi. Kdor potuje ven brca dovoljenje, potuje ns svojo lastno odgovornost Kalco 'dohiti tvoje« h itarega kraja. Kdor Eel! dohiti sorodnik« aH svojce ln starega kraja, naj nam prej pile sa pojasnila. Is Jugoela-vljje hp prlpnHenlh v tem letu 676 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa ameriike driav* Wane, ki fele dobiti sem ta rile In otroke od 18. do 21. leta ln pa sn poljedelske delavca. ImarllH diavljanl pa samoreje dobiti son lene in otroke do 18. leta brea da bi bili itetl v kvoto, potrebno pa jo delati profcjo v Washington. Prodno podvaamota kaki fail pilita aam. frank sakser state bank 0 OORLANDT R, NIW YGBK