LUt it .*korlotl dUiav-•kt|K I|u4«(vft. l)«ltv- ol mo o p rev I ¿on I do vatga kar produclrafo. This paper 1« devoted to Iho interest* ol fho working cUn. Workers are entitled to ell what they produco. *'l»r*i|i ••oo»4-oi*â» miuir, Dm. i, lfQ7, »I kki post offtc« Au. .... u ». ... ... »tehtajo 111. eooof lb. Act of 0*MT*M of Marek toé, 1(79. UtflCl: 4(J0o V. 31. Str., CI|IC1(0, III. "Delavci vseh dežela, ŠTEV. (NO.) 450. ■i ■ združil . i ite se!" u PAZITE ne étevllko v oklopáfu. kl ee nahet» polog vi. iega n&elove. prlUplfo« nege epoda)*" ne ovitku. Ako (451) |o fttevllke . . tedat vem m prihodnjo številko neéege lleta po te¿e naročnina. Proei-mo ponovite |o takoj. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 26. APRILA, (APRIL) 1916. LETO (VOL.) XI. Popularni Roosevelt. Teddy Rooaevelt je prišel v Chicago in jc doživel tukaj velikanski sprejem. NVziuiselno hi hilo tajiti takt, ki ga je vsakdo lahko opazoval s svojimi očmi. Teddy Hooaevelt je hil ie radikalno izguhil svojo popularnost iu je tudi v širokih krogih postal že smešna figura. Ali kljuh temu, da je hil ves njegov tiumhug že neštetokrat temeljito razkrit, se zdi, da se je zopet zableščala njegova zvezda. Marsikdo izmed tistih, ki sedaj kakor pijani kriče "Wit want Teddy! You bet we do!" bi sc bili pred dvema letoma smejali velikemu "kernelu," če bi bil pokazal svoje zobe. Sedaj ga obožavajo. In to ima svoje razloge, kajti ničesar ua svetu ni brez razlogov. Resni poliličarji bi sc morali potruditi, da spoznajo te razloge. Kajti naraščajoča popularnost takega kričača, kakršen je Roosevelt, je pomembna in — nevarna. Menda ga ni človeka v Ameriki, ki bi dvomil, da bi bile Zeil i njene države že «lavno zaplcfoitc v vojno, č«» hi bil v sedanji periodi Roosevelt predsednik. Saj Je danes očita Wilsouu in ga ošteva kakor šolskega pohalina, ker ui napovedal Nemčiji vojne takrat, ko je u«lr-la v Kelgijo. In k«» je nemška podmorska lati ja potopila liiisitauijo, jc Roosevelt ves besen zahteval vojno. In š«» nekolikokrat jo j«» zahteval. Nikar ne govorimo, da odločuje o vojni iu miru kongres in da bi bil ta treznejši od Roosc-velta! Predsednikova moč v Zeilinjenih državah je velikanska. <>u je v zunanji politiki edini gospodar do tistega trenutka, ko s«1 napoveduje vojna. Wilson rabi to svojo moč in ne prosi kongresa za dovoljenj«*, preden stori kakšen korak; Roosevelt bi jo znal še bolj rabiti in bi tako izzival, ila n«' bi imel kongres niti prilike, da odloča o vojni in miril, ker bi bil neve«l«>ma in nenadoma postavljen pred gotov takt, «la bi druga dežela napovedala Ameriki vojno. In tisti ameriški kongres s kapitalistično večino bi radi poznali, ki bi tedaj zatajil predsednika in ne bi «lal mobilizirati! Roosevelt bi bil pomenil velikansko nevarnost v zadnji preteklosti in v se«lanjoati; on pomeni velikansko nevdWl'il tudi v bližnji bo«l«c-nbsti. Nikar ne bodimo slepi, pa si priznajmo, «la poraja sedanja vojna vsak dan povode za nove vojne, in si«'er za take, v katere se prav lahko, tudi Amerika zaplete. Ta vojna ne rešuje gospo-«larskih vprašanj, ampak ustvarja novi» konku-renee in nove gospodarske zapletljajc. V teh bo Amerika tako angažirana, kakor še nikoli ni bila. Kavno vsled vojne postaja Amerika velika kon-kurentinja v krajih, v katerih ni imela prej tako-rekoč nobenega opravka. Pa tudi drugi momenti se ne smejo prezirati. Zedinjene države nis«> /. nikomer v vojni — kajti Villa je le "bandit," ne pa vojskujoča sila -1- in vendar no v«»s čas v vojni, ter so poleg nekaterih prav neprijetnih hlamaž imele t tuli nekoliko zmag. "na katere ne pozabi poražena stranka v enem dnevu. Avstrija ne poje Ameriki slave zaradi Du m be, Nemčija ne zaradi svojih atašejev, tudi ne zaradi koncesij, ki jih je morala delati Washingtouu. Nevarnosti j«' v zraku več k«»t preiti če pri«!«' v Hein hišo hujskač Roosevelto- ve« vega značaja, se lahko nenadoma nekega jutra zbudimo in imamo vojno. In Roosevelt, najglasnejši pridigar militari-stičnega evangelija, postaja popularen. To ni vsakdanja reč, da izroča stranka svojo zastavo človeku, katerega je pred kratkim proglasila za izdajalca! Malenkost ni bila. kar je Roosevelt storil republikancem. Vzemite v roke časopise iz leta 1 «>12. ( itajte njegove tedanje govore, njegove strastne napade na stranko, na njene voditelje. na truste, na velike banke! Sedaj ga sprejema ravno ta stranka kot svojega izveličarja! . Takrat je imel Roosevelt svoj program. Cele kose je enostavno iztrgal iz socialističnega programa. Ce hoče sedaj kandidirati kot republi kanec, mora zatajiti tedanji program. Kdo vprašuje. kdo se zmeni za to, da je leta 1012. zatajil en program, «la zatajuje sedaj dru-zega? "\Ve want Teddy!" — ta glas zaglušuje Vse ilrugo. Kako je to mogoče? I>žiiig«>iz«'m se binli. Je že prav. Ampak s to besedo tudi ni pove-dano vse. Džiugi se v glavnem «l«'le v dva tabora; eni so dobičkarji, drugi so fanatiki. Kni žele veliko vojsko in «'«'lo vojno, ker bi jim oboje o«l-prlo Kruppovske profite. Drugi so v blazni cno-stranosti opojeni o«l slave, o«lličn«»sti iu prvenstva Amerike. Toda razun profitarjev in fanatikov so v Zedinjenih državah vendar še «Irugi, tudi pametni in trezni ljudje, katerim ne zadostuje klic "I)ol z orožjem!" dokler imajo drugod po svetu še orožje, in katerim ni vseeno, v kakšnih okol-ščinah se razvija usnila Amerike. Ti ljudje vidijo na eni strani rezgetajoče Rooseveltove«*. na drugi fantazirajoče For«Iovcc. Kni kličej«> Preparedness !; drugi tulijo: "Dol z orožjem!' i Na eni strani fraza, na «Irugi strani fraza. Prvo sc ji zdi zlo, «Irugo se jim ztli zlo.. Ampak druga fraza jim «Ioni še bolj votlo, in naposled se odločajo za tist«» zlo. ki se jim sdi manjše. R«n>se-veltovc Kause pa rastejo Vražja situacija! Stric Sam je truden. Vsako živo bitje potrebuje včasi počitka. Stric Sam je imel mnogo opravkov, rad bi malo spal, pa no more in ue more. Cim malo zadrema, ga že zbudi razvajeni o-tr«»k Zunanje Razmere. Vsak hip ima njegovo kričanje «Irugaeito melodijo, a vedno je neznosna iu trga ušesa. Stric Sam bi pa rad spal. Vražjasituaeija! Irska révolta. V Dublinu in drugih irskih mestih je tekla kri. V samotni celici v londonskimi Toweru sedi Sir Roger Cas«»inent in pričakuje svoj proees zn radi izdajstva, po irskih ječah se« le v jet i vstaši, nekateri leže v bolnišnicah, drugi so pokopani. liil j«' kos revolucije na Irskem. liila j«' tragedija. Irci streme že «lavno po avtonomiji svoje dežele, po Home rule, iu so.prebili zaradi tega /•■ vsakovrstne boje. Zadnja leta se je njihova za hteva že zelo približala uresničenju, in če ne bi bila prišla vojna vmes, bi Irei najbrže že imeli i svoj parlament. Vojna je kakor ogromna elementarna katastrofa. ki ustavlja vse normalno življenje. Ves državni aparat funkcionira le z ozironi na vojne interese. Vs«- notranje reforme so skoraj avtomatično odloženi», če niso potrebne zaradi vojnih uspehov. Zdi se, kakor da bi vojna popolnoma absorbirala vse moči in ves čas. V vseh vojskujočih s«> deželah je tako; t u« I i na Angleškem ni drugače, in tako je bilo tudi vprašanje irsk«' Home rule odloženo za dobo po vojni. Preden j«> prišlo do te katastrofe, je dala Asquithova vlada mnogo dokazov, da misli popolnoma resno in odkrito na Home rule; v parla površnost in frazavost ameriškega pacifizma pripravlja — Kooseveltu tla. V tem je njegova r»s-na nevarnost. Kar bi rad preprečil, to oživlja s svojo zgrešeno taktiko in meglenostjo. Pravi džingo se v sedanjih časih ne bo «lal z argumenti izpreobrniti. ('«• je dobičkar, so argumenti njegovih profilov premočni; č«» je fanatik. j«> napravil šovinizem okrog njegovih mozga-nov oklep, ki odbija vse razumne razloge. Ali za tist«> gre. ki bi mislili, če bi dobili in a-terijala za mišljenj«». Klic "Dol z orožjem!" pa ni nikakršen argument ; samo geslo ne razlaga ni-česar in ne daje prilik«» za nobeno razmotrivanje. Rooseveltovega prepar«»dness nočemo; tudi NVilsonovcga ne. Ampak to negiranje ne zadostuje. Povedati je tudi treba, kaj hočemo, pa zakaj nočemo tega in zakaj hočem«» drugo. Tedaj j«* mogoče, «la n«' bodo ljudje, ki bi radi kaj mislili, izpred Forda in Brvana bežali k Rooseveltu, ampak bodo spoznali, da je lahko š<> kaj «Iruzega in boljšega. Tedaj bi tudi marsikdo spoznal, «la najde ravno v socializmu tisto, kar je doslej le teniuo menili je imela za ta cilj zanesljivo večino, ovire v go-poski zbornici jc. premagala, imela je zaupanje in podporo irskih poslancev, in vse se je zdelo na najboljši poti. Pa j»* prišla vojna. Home rule mora čakati, ker se vlada v tej kritični situaciji ne upa opirati le na svojo stranko. Odložitev notranjih sporov je geslo v vseh vojskujočih se državah. Vojna naj vsaj začasno združi vse stranke iu pokaže zunanjemu sovražniku edinstveno deželo. To je teorija, po kateri s<» ravnajo vse vlade. Tudi irski voditelji so jo sprejeli in so se postavili v svetovnem konfliktu na stran Anglije in za veznikoN. Toda Irei sami nisi bili složni v stvari. Vroče krvne jša manjšina je mislila le na svoje cilje in zdel«» se ji je, da j«» vojna ravno najugodnejša prilika, «la jih doseže. Csoda Anglije ji ui bila nič mar; od poraza Anglije je pričakovala svojo zmago. in vsled tega je smatrala sovražnike Anglije za svoje prijatelje, ne da bi vprašala, kakšni so sploh njih cilji in nameni. -- Po zunanjih irskih naselbinah, zlasti po Zedinjenih državah, je našel ta radikalizcm dovolj pristaš«*v. V mnogih slučajih je bilo, ravno v Ameriki, opaziti očitno sodelovanje Ircev in Nem-ei \. tiovorilo in pisalo se je dosti o irskem uporu. Sanjarili so celo o ekspedieiji, ki se povedi» iz Amerike na Irsko. Tako propagando, so vodili element!, ki so na drugi strani nastopali kot čisti angelji svetega miru. Naposled se je iz vse te agitacije izcimil re-volueionarni poizkus Sir Roger Casementa in prostovoljcev v Dublinu in po nekaterih drugih irskih mestih. Da tiči za to reč jo nemška vlada, je nedvomna reč. Sir Caseinenl je bil dolgo v Nemčiji; nemška buljil ga je peljala nazaj na Irsko; nemška ladja je vozila nemško orožje na zeleni otok. Ko so j«» Angleži spoznali, j«) je lastno moštvo potopilo, «la ne pride orožje Angležem v roke. Iz vsega se sme sklepati, da je tudi agitacijo podpiral nemški denar. Iz izjav sodruga Liebknechta vemo še več. Pred kratkim je v nekem govoru v rajhstagu dejal: "Na vojaških vežbališčih nameščajo tudi vojne ujetnike, iu med njimi se voili sistematična propaganda, da bi s«> navedli na vojno službo kot Militarizem prihaja. Ne\vyorška državna legislatura se je pred kratkim odgodila. Zadnjo uro je storila nekoliko sklepov, o katerih ui bilo nobene razprave in niti v odsek«» niso prišli, ker ui bilo časa za to. Knakn prikazen vidimo tudi na kongresih političnih strank, na društvenih konvencijah in sploh na raznovrstnih zborovanjih. Razprave so prve . Schwarz, ki je svoj leta 1 H!l7. popolnoma iz aluminija izdelani zrakoplov prevlckel s tanko aluminijevo pločevino. Ta pre-prevleka je zadostovala vsem zahtevam, za svetlo-Im> in zrak, ampak odbija tudi vse barve slično motnemu zrcalu v isti meri, v kateri vpadajo nanjo. Ta zrakoplov bi bil v večji višini tudi neviden, a se je žal takoj po vzletu ponesrečil. Kalina teikoča je bila pri tem tu, da je bila teža zrakoplova prevelika in je imel le majhen vzgon, torej je bil za večje polete iu vojaške namene ñera ben. Problem tedaj še ni bil resen. Hele začetkom 1911 se je po trudapolnih poskrtsih posrečila tovarni Metzler v Monakovem primerna prevleka za zrakoplove; iznašla je način, po katerem je. mogoče prevleči navadno gumirano balonsko prevleko z aluminijevim prahom. Ta iznajdba je bila tako pomembna, da »to v kratkem času prevlekli večje število nemških ^«rseval balonov in Zeppe-linovcev s to aluminijevo prevleko. Prvi tak zrakoplov je bil P. L. 17. zgrajen v Biterfeldu 1JH2. V zraku se je srebrno lesketal in je bil v višini 1200 m le se malo viden. '|\*mu je sledilo več Zep-pelinoveev iu tudi nekaj prostih balonov. Aluminijeva prevleka ima poleg velike odbijalnosti svetlobnih žarkov tudi to prednost, da deževnica gladko odteka in voda ob deževnem vremenu ne poveča zrakoplovne teže. Tudi za aeroplano .se je posrečilo pred tremi leti najti mesto gumirane rumenkaste ucpmzornc prevleke prozorno, upogljivo snov, takozvane omajlitne plošče. S takim aeroplanom je prvi poletel avstrijski nadporočnik M.'Blasehke na vojaškem letališču pri Dunajskem Novem mostu. Bil je to tuiokrovuik Kondor, ki je bil že v višini 400 do 500 m malo viden (daje torej obstrelje-valcem slab eilj.) Pred kakim poldrugim letom je zgradil inženir Knubel v Muenstru enokrov-nik. katerega je prevlckel s podobno, popolnoma prozorno snovjo celon. Cclon se je v zadnjih letih vpeljal v avtomobilski iu zrakoplovski industriji. Cclon je popolnoma prozoren, je upogljiv kakor celuloid, a ne gori, tak kakor gumi, bencin, beiicol in voda ga ne razdeja. Celon je uporabil tudi praški inženir Adolf Tilp pri svojem sedaj iznajdeiioiu letalu, ki ima samo eno krilo. Ta euokrovnik je v višini 2000 m k prostim očesom neviden. V koliko se te iznajdbe uporabljajo v sedanji svetovni vojni, se ne da z gotovostjo povedati, kajti vse take dragocene iznajdbo ostanejo tajno. Vsekakor pa se gotovo lahko računi, da se večjih zračnih napadov udeležuje tudi več 'nevidnih' zračnih letal. Iz navedenega jo razvidno, da so zračna letala pod gotovimi pogoji nevidna, a neslišna niso nikoli. Na podlagi tega dejstva obstojajo danes aparati, ki natančno povedo, kje se v zraku nahaja nevidno letalo. So aparati, ki ojačijo vršenje propelerjevo tako, da se izda bližajoče se letalo. še preden ga more uho slišati. Na Francoskem so tako izboljšali te aparate, da se posreči najti kraj, kjer se nahaja nevidno letalo, in nanj nameriti topove. Te postes d'eeoute ali 'poslušnim» štacije" obstojajo iz štirih mogočnih slušal, ki so tako raz-poredena, da se dajo na vsako svetovno stran in v vsakem kotu proti tlom obračati. Slušala so vsa enako obrnjena in sprejmejo vsak najmanjši glas, katerega potem še mikrofoni ojačijo. Opazovalec začuti letalo že v veliki oddalji, dasiravno se to nahaja visoko v zraku iu celo za oblaki. Ravnota-ko je mogočo približno dognati mesto, kjer se letalo nahaja. Francoska metoda služi samo temu namenu, da izda bližauje sovražnega letala, v Zedinjenih državah so pa izdelali sistem, na podlagi katerega se določi natančno kraj, oddaljenost letala ter uner, v katero mora top streljati. To se doseže na sledeči način: Mikrofoni se postavijo na o-gliščih geometrične slike, ki ima obliko trikotnika ali paralelograma določene velikosti, mikrofoni se toliko časa obračajo, da se zvočni valovi pokažejo najmočneje; iz kota in medsebojne razdalje mikrofonov se potem da lahko izračuniti kraj, kjer se nahaja letalo. Pri navadnem načinu, ki se porablja tudi v vojni, je vsak mikrofon zvezan z velikim sluša-lom. Opazovalec, ki nosi na glavi telefonsko slu-šalo. obrača veliko aluna I o počasi ua vse strani, dokler ne zasliši ropota, katerega povzroča bližajoče se letalo, in ta ne doseže svojega maksima. Nato naznani topničarju kot, ta pa poišče na za to prirejeni tabeli smer in oddaljo, kamor naj strelja. Za zračno topništvo ni treba tiste natančnosti, kakor za poljsko in pomorsko. Zračno topništvo strelja navadno s šrapneli, ki vržejo pri eksploziji drobce čez celo ploskev, tako da je glavna naloga, da eksplodira šrapnel v isti višini, kakor s«» nahaja letalo in kolikor mogoče blizu njega. Mikrofoni v zvozi s slušali vjamojo ropot, ko je letalo še več kilometrov oddaljeno. Premikajočemu se cilju slede potem kakor dve očesi, kajti spreten opazovalec jih zna tako obračati. Neke vrste slušalne postnjo je pred kratkim napravil neki Amerikanec v Londonu v obrambo pred Zeppelinovoi. Toliko je znano, da je število mikrofonov razvrščeno v geometrični sliki po tleh. Zvočne valove tudi tu ojačuje poseben aparat. Kadar so mikrofoni tako razvrščeni, da kaže vsak najmočnejše glasove, so obrnjeni vsi proti eni skupili točki, ki tvori vrh stožca, potem pa je mogoče izračuniti razdalje do letala. " Drač, v balkanski in v sedanji vojni pogosto-> ma imenovano obrežno mesto v Albaniji, so je za časa Rimljanov imenoval Dvrrhachium ter je i-gfal v starorimski vojni zgodovini čisto posebno »• vlogo; na koncu srednjega veka je bil dalj časa v rokah kraljevine Neapelj in nato benečanske republiko. To je bil očitno za Italijane glavni •vzrok, da so prištevali tudi Drač k "neodrešeni" Italiji in gledali, da se tam ugnezdijo. Že stari Grki so znali ceniti važnost tega pristanišča: ustanovili so namreč leta 62.") pred Kr. naselbino, ka-• tero so i Irk i okrstili za Epidainnos, in se je zelo hitro razvila v obljudeno mesto. Strankarki boji v Kpidamnosu so bili vzrok, da je nastala nesloga med Kerkvro (današnjim Krfom), ir.aternim mestom Kerkvro, iz katere se jo izeimila vojna na Peloponezu. Leta 220. pred Kr. je nrišla ta grška naselbina v posest Rimljanov, ki so jo pričeli nazivati Dvrrhachium. Pristanišče Dvrrhachium je bilo za časa rimskega svetovnega gos|>ostva zelo velike važnosti kot izkrcevališče za prehod iz Italije na (irsko. Rimljani *o napravili skozi Grško eno izmed najvažnejših vojaških cest, se danes obstoječo via Kgnatia, ki je šla iz Dvrrltaehia čez Thessalonikc (Solun) in Philippi v Bvzant. Grki, ki so bili pred Rimljani tam gospodovi, so mestece imenovali Kpidamnos. Rimljani pa so ga brž prekrstili, (ker so v grškem -imenu čutili slabo znamenje za bodočnost (dauinum pomeni v lat. jeziku: škoda, nesreča!). < esar so se Kim-ljani bali. to je zdaj doletelo njih potomce, Italijane: precejšnja nezgoda in škoda. Zelo važno vlogo je igral Dvrrhachium v vojni med Cezarjem in Poni poje m, ki je zasedel Dvrrhachium in bil takoj v l. 84. pred Kr. oblegan. Četam Pompeja se je posrečilo prisiliti čete Cezarja na umikanje in ..sicof v Maoedonijo. Pri delitvi rimskega svetovnega gospodstva leta 395. je pripadel Dvrrhachium, kot glavno mesto rimske pokrajine Kpirtis Nova vzhodnorim- ski državi; v I. 481. je bil od vzhodnogotskega kralja Teodorika, v 10. in 11. stoletju pa dvakrat prehodno od Bolgarov zaseden. Posebno pomenljivo j<* obleganje Dvrrhachi-ja za časa križarskih vojn proti Bizantu po nor-manskem vojvodi Bohemundu v letih 1107 in 1108 Kljub približevanju močne bizantinsko vojske j" Boheiinuul nadaljeval obleganje in sicer še celo takrat, ko so ga čete cesarja Aleksija popolnoma obkolile. Spomladi leta 1108 je d*\l Bohemund razdreti lastne ladje, da napravi iz tega lesa oblegovalne stroje. Zapovedal je napraviti velik stolp s potrebnimi padajočimi mostovi. Branilcem Dvrrhachija se je pa posrečilo zažgati ta stolp. Ohlcgovalci so na zelo učinkujoč način uporabljali "grški ogenj". Končno se je posrečilo bizantinskemu brodovju odrezati vsak dovoz in Normanom ni preostalo drugega, kakor da so se vdali. Tudi v zgodovini nesrečnih Hohenstaufov-cev, ki so podlegli v Italiji zlobi in zahrbtnoati in svojim napakam, igra Dvrrhachium, kateri je kmalu nato sprejel laško obliko Durazzo, vlogo. V sredi 1:1. stoletja je odstopil vzhodnorimski cesar Mihael II. mesto in luko Dvrrhachium hrabremu Manfrodu, sinu Friderika II.. ki je kmalu nato leta 1258 postal kralj obeh Sicilij. Leta 1272 je padel Drač pod oblast kraljestva Neapol, katerega je leta 1392. odstopil. Beneški republiki, ki ga je zadržala do 1. 1501, Tega leta so nainfcc Turki osvojili Drač. Že leta 140:1 jim je bil padel Carigrad v roke. Do balkanske vojne I. 1012—13 je ostal Drač v turški oblasti, z ustanovitvijo samostojne Albanije je pa pripadel tej deželi. Albanci imenujejo mesto Dure! Prebivalcev šteje okrog 4500, ponajveč mohamedancev, le malo katoličanov, pravoslavnih in zidov. Kraj je nezdrav in nadlegovali od mrzlice. Važen je Drač zaradi svoje lege. zato iztegujejo vse sosednje dežele svoje roke po njem. ee KRIZ NA GORI. LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR. Kmetje so se hrupno odpravljali. Nekdo se je opotekel in je sunil Mateja ob ramo. Dobro, da mu nisi bil še bolj napotil Pomisli, da je nocoj noč pred praznikom in «la imaš gosposko zavozlano pentljo!" "Nič ne zameri! Jutri ne bom vedel več be-''sedice, morda se še tikala ne bova več. Pojdem '[jnimo, zapet do vratu in še Bog, če te pogledam jiçatrani... Nič nikar se ne boj mojc&a prijateljstva!"' "Gnusoba!" je odgovoril Mate in je zaloput- | lii 1 duri za sabo; še v vežo je cul vesel in glasen '¿Vrtleh iz krčme in hitel je po klancu navzdol. ( ... ,., Segel mu je bil v srce nerazumljiv strah, (hipci si jo suknjo in si pomeknil klobuk visoko na »čelo, «la bi s«' ohladil. Zdelo se mu je, «la je stopil soje par korakov po klancu, pa je bila vas že visoko na«! njim in svetlo okno krčme j«' gledalo z i*il i i m # rdečim, krmežljavim očesom v glohel. . "Vs<- kar mi je pravil — vse j«» bilo pač sama ,, ,vafla... Premeril me jo hitro od nog do glave, pogledal mi bistro v obraz in že j«* vedel, s kom ima opravka ... Naposled niti tako pijan ni bil: , .kako bi bil drugače tako natanko govoril besede, , (kj^so bile moj«' in ki sem jih komaj slutil v svo-. jivm srcuf... Premeten fant je in no zaupam njo-,..go.vim očem ... In kakor se je nosil prihuljeno, J>j.si človek ne bil mislil nič hudega i» njem.... . Nameraval je nekaj z mano, izvabil bi bil rad , iwkaj iz meno — in z«laj bi !«• rad vedel, če sem jftprcgovoril tisto bese«lo ..." vi Prišel j«> bil globoko v dolino, v gosto noč. • Tudi poslednje zaspano oko, ki je gledalo iz vasi, < jtoi.poniežiknilo iu j«» ugasnilo. Pregloboko so lepšale senee v globeli, da bi jih dosegla svetloba 'n je tesno v suknjo in s«» j«* vračal proti vasi. Veter lit |M)tihnil; z«l«'lo se j«1 Mateju, besed ni bilo potreba.... Ne z besedami — razžalil s«mii jo, kakor sem stopil pro«Injo!... Videla je, «la s«mii daleč, komaj š^ da 1110 doseže z roko ..." Sočutje in k«*sanje s«' mu je r.biulilo; hitel j«' v klanec, skoro je tekel, kak«»r «la bi bil poslednji čas. "Ti uboga!.., Ti nedolžna !" Oklu» je bilo temno, dotekni) se ga je .s čelom. Ali ne stoka vot«»r v lini, ihti kakor otrok? Ponižal bi se Mate, pokleknil in vzdignil roke.- • ' Razžalil sem te, Matica, toda odpusti mi, kakor Bog odpusti... Rad t«- imam, tujce, ki stojim pred tabo... Ogrni si ruto. da pojdos z mano, čuval te bom zvesto vseh nezgod!" Zdelo se mu je, da j«1 zašumelo v izbi, zavzdihnilo. ' ' "Hanca!" Ni bilo glasu, utihnil je tudi veter; mrzla, I Takrat mu je legla tolažba v srce; začutil je t«'žko utrujenost v nogah, trepalnice so ga zaske-lele in napotil s«> je proti domu . . . Hanca je slišala v spanju prijazen glas in nasmehnila se je še v ihtenju. "Zakaj jokaš. Hanca? Glej, rad te imam!" To ni bil več gosposki Mate, kak«ir se je vrnil s častjo in slavo; pisano ruto je imel ovito okoli vratu, oblečen j«' bil v kratko, pretesno poleten-sko suknjico, tudi hlače so bilo' prekratko iu ob robu razeefrane, na nogah je imel zakrpane čižme. "O, Mate, in že sem mislila, da si šel in da se j«» nekdo drugi povrnil namesto tebe, tuj in gosposki človek, ki sem se ga bala . . . Pomisli, Mate, kak«» bi te mogla imeti rada, če bi se ti ne oprl krepko ob to mojo majhno, močno ramo? Kako bi te mogla imeti rada, če bi mi ne naložil na rame svojega bremena .'" Sklonil se je k njej, tako velik in tako slabo- ten. "Angel varuh!" To j«' bilo pod kozolcem, ko jo škropilo zunaj preko globeli z veliko škropilnico. Nato pa sta s«' napotila v klanec. Matici j«1 bilo n«»izrečeno sladko pri srcu: stopala je za njim z bosimi nogami, gl«»-boko sključena; bivme, ki ji ga j«' bil naložil na rame, jo je tiščal«» k tlom, tako globoko, «la ji je škropilo «lo pasu ml njegovih nog . . . (Dalje prihodnjič.) MILITARIZEM PRIHAJA (Konce s 1. strani.) pa zakon, kakršen je bil sprejet, nič več in nič manj kakor obvezno miličarsko službo. Od 18. do 45. leta j«' vsak državljan zavezan na službo v "nacionalni gartli." To ne bi bilo samo po sebi nič absolutno novega. Za slučaj po-treh«» «b»loča to že ustava. Ali novi newyorški zakon je nekoliko natančnejši, v tem pa, v čemer ni natančen, se skriva |»opolnoma utilitaristično kopito. ir Predvsem dobiva guvermr čisto monarhič-n«> pravico. On lahko pokliče prostovoljce pod o-'rožje, on pa tinli lahko izmc«l miličnih rezervi-stov^pokliče toliko mož v aktivno »lužbo, kolikor se mu zdi potr«'hno. In milični r«izervisti so vsi moški državljani o«l 18. «lo 4."». leta. K«l«ir ne uboga povelja, ga čaka kazen — ječa «lo petih let. Well — v s«i«lanji «Iržavi s«» ne bi bilo čuditi, ako bi sprejeli očetje domovine tak zakon za slučaj sovražnega napada. Ali pa ima novi zakon vsaj garancije, da se ne more zlorabljati! mornariška milica postaviti na tisto višino, ki je pdtrebna za javno varnost, ali pa da se napravi enako močna s katerokoli organizacijo, ki bi jo sedaj ali pa pozneje adoptirala zvezna armada, ali pa ki bi jo zvezni zak«>tii predpisali za osnovo nacionalne garde ali mornariške milice." Prva določba popolnoma zadostuje, da se spozna pravi namen zakona. Kolikor je potrebno za 'javno varnost', t«dik«> miličarjev guverner lahko pokliče. Kadi bi vedeli, kdaj se je spravljala mi-li«*a v Ameriki sploh na nog«» za "javno varnost" razun v slučaju štrajkov, za porabo zoper štraj-kattje 1 Zakonodajecni v Albany se prej zdi, da so i-meli kapitalisti sl«'j v oboroženi sili še premalo zaslombe zoper delavce. In novi zak«ut pomeni. «la j«> bodo v bodoče imeli toliko, kolikor je bodo hoteli; kajti s tem «l«»slej še ne računajo, «la bi s«» guvernerji upirali željam in zahtevam dolarskih magnatov. K«r pa v legislaturi gotovo niso sklenili zakona le za to, «la bi ostal na papirju, bo moral guverner države New York tudi vedeti, kdo so tisti milični rezervisti, ki jih lahko pokliče pod zastave. Iu najbrže bodo začeli s tem, da jih popišejo. Da pa ne bodo imeli z evidenco preveč težav, pri«!«» kmalu «Irugi k«>rak; \akor v utilitarističnih državah Evrope se bo«lo morali rezervisti zglašati, in tako pridejo po vrsti vojaške knjižice, vojaški raporti, vse do kontrolnih shodov v to "iiomilitnristično" deželo. Človek, ki bo mislil, «la s«» vse t«» go«li zaradi tega, da ne bo Amerika v novarnoHti, č«> jo napade zunanji sovražnik, bo strmel, ako bo poklican sredi čistega miru; če bo pa zaslutil, «la ga kličejo zoper štrajkarje, in ne bo ubogal, ga bo pa čakala ječa do potih let. Tako je sedaj v Zedinjenih državah. In to so začet ki. Militarizem si pripravlja v Ameriki tla. Dežela j«» kapitalistična in s«» ravna po kapitalističnih zakonih. Vso lepe fraze utopičnih pacifistov in- morejo tega izpremoniti. Vpričo očitnega vpeljavanja militarizma so mora zdramiti tudi delavstvo in gl«'«lati r«'sniei v obraz. Sedanji čas ni za sanje, ampak za tr«lo, realno delo. Obunuški listi poročajo, da je namestništvo po naročilu naučnega ministrstva sporočilo olo-munkemu kapitclju, «la je avstr. cesar izvolitev praškega knezonadikofa kardinala Leva pl. Skr benskega za knezonadškofa v Olomucu potrdil ( lovek bi mislil, da se ne more avanzirati iz Bi age v Olotnuc. JVaga jo glavno mesto Češko, Olomuc pa razmeroma malo moravsko ineito. Ah _ ÀDVKRTISRMBNT Avstr. Slovensko >vlé«Bo 11 luaTtrjt ML VoJ ri o vedeževanje. Bol. Pod. Društvi Ukwpuih—■ M. I*Wit» IMS v érUti tum Sedež: Frontenac« Kan s. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: M RAT IN OBERŽAN, Box 72, E. Miniral, Kana. Podpreda. : JOHN GORÔEK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breexj HiU, Mulbarry, K ans Blagajnik : FRANK STARČlČ,Box 245., Molbarrj, Kane Capiaaikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box *ë, FroaUaa«, Kaaa NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontemae, Kaaa. ANTON K0T2MAN, Froateaa«, Kana. POROTNI ODBOB: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin. Kana. Pomožni odbor: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. iprejomna pristojbina od 16. do 45 leta znaia $1.50. V« dopisi ae naj blagovelija pošiljati, fL tajnika. Tn denarae poèiljatve pa gl. blagajnika. Kako jè zmagal telefon. Ko je iznajditelj telefona novi zaslužijo sedaj enakomerno raz- i več. Poljedelec zasluži posebno stavil svoj aparat na svetovni raz- d»'>ro pri volni, katere cena je tri-stavi v Philadelphiji leta 1876, se krat višja kakor pa v navadnih ni lfihče zmenil za mali, neznatni Kmetje izboljšujejo svoje domove, plačujejo svoje dolgove in vlagajo denar v hranilnice. — Slošna posledica na Islandiji jc, da je splošna podjetnost zelo živahna . Sedaj sc misli na izrabo naravnih vodnih sil na otoku; neko elektrarno so že dogradili in v nedolgem času, upajo Islandčani, ceneno e]ek- stroj. Več tednov je bilo videti ubogega iznajditelja sedeti žalostnega iu samotnega pred mizico, fia kateri je imel telefonske naprave. Se celo člani jury je so šli mimo, ne da bi sc zmenili za aparat, o katerem je zatrjeval iznajditelj, da omogočuje razgovor Umeten dež. med dvema osebama v-oddaljeno- bodo preskrbljeni s sti v de sto milj. (.'rabam Beli je trično silo. obupno čakal svojega popolnega - uspeha. Nekega dne pa je obiskal razstavo brazilijanski cesar Don Pedro v spremstvu svoje soproge cesarice Terezije. Braziljski vladar je poznal («rabama Bella še iz prejšnih časov, ko je iznajditelj na braziljski visoki Že davno so se ljudje ukvarjali z vprašanjem, kako bi bilo mogoče ob času suše napraviti umeten dež, in bilo je tudi že marsikaj šoli imel še predlagano v ta namen. Ali vsi ti-fizikalna predavanja. Don Pedro sti izumi spadajo v področje nese je spomnil na prejšnje čase ter plodnih fantazij. Resneje pa je si je pustil pokazati aparat. Ko jc treba vzeti iznajdbo Avstralca cesar držal na ušesih telefonske Balsilie, ker je njegove poskuse, skledice in je Bell govoril v a pa- s katerimi se je pečal celo vrsto rat, je cesar začudeno dvignil let, prevzela vlada New »South glavo, med tem ko je bilo njego- Wales ter jih tudi financirala. V vo spremstvo |>opolnonia tiho, ter privezanem zrakoplovu, ki je dejal: "Saj govori vaš aparat!" opremljen z električnimi pripra-Sedaj je bil led prebit, (irahamu vami, se vzbujajo v višini 1.8(H) je vse čestitalo od vseli strani, ča- do 2,000 metrov električne eksplo-sopisi so pisali o novi iznajdbi na zije. Vslcd električnih Valov, ki dolgo in široko iu telefon je zma- jih povzroče eksplozije, se nareai gal po celem svetu. zadostna jonizaeija zračnih plastij --ki služi v to, da se združi v zraku se nahajajoča mokrota v obliki deževnih kapljic, ki padejo nato na zemljo. Zanimanje avstralske kakršnih Islandci še niso ime- vla(ie razumljivo vslcd tega, niti so kdaj kaj takega slu- ker pofneni vsako sredstvo, s kn-tili. V nekem danskem listu poro- t«,,»>» S<1 dvignila poprečna ča neki ugleden Islandec o tem množina dežja v Avstraliji, veli-sledeče* kanski dobiček za deželo. Iznajdi- Naša dežela je edina na svetu, *eU *re MJe trr Pravi. -. el 19.44 $ 5.64 1.80 16.80 6.60 9.36 7.80 17.2H 15.12 19.32 9.14 4.86 15.00 7.68 .84 5.76 21.84 1.32 1.661_. If -X I JO_1— 4.86 9 1.41 .45 4.201 t r»r, 2.34 l.fi 4.32! 3.78 4.83 2.81 114 3.75! 1.92 .21' 1.44 5.46, .33 .89, a ai 40.50 9 11.761 3.75 ! 85.00 13.75 19.60 16.25 36.00 31.50 40.00 19.25Î 9.26 31.50 16.00 1.76» 12.00 45.60, 2.75 3.25 « « SMS, % m 37.37 $ 12.39 5.27 31.55 6.24 14.14 11.32 23.13 17.48 26.85 6.66 5.70 26.73 8.41 .67 1.80 a k ti J ¿t r. a > 5 J« v Z a o % B - it £ - 2.43 2.10 $ .66 .301 1.86 .30 .92 .72 1.32 1.08 1.66 .42 .421 1.54 .50 .04 .12 ' *. i 4 i ' 1.05 .33 .15 .93 .15 .46 .36 .66 .54 .83 .21 .21 .77 .26 .02 .06 ' .07 m M _JŽJ IZDATKI _72 .50 .25 ......i —-g-L.. 11512 63 $1,169.60 $187.16 $ 46.74 1389.26 $238.04 9 14.10|$ 7.05 $ MARTIN OBERŽAN, JOHN CERNE, gl. predsednik. gl- tajnik. Va/lfnrni nilltAf! 278.14 $ 85.94 . 27.74 . 244.68 92.58 136.61 . 107.89 . 240.82 . 206.92 . 264.11 . 118.80 . 61.02 217.09 109.76 10.80 71.97 268.13 18.97 __19.60 6.001 $1.00 $2,671.47 4.501 .26 1.50 Z ozirom na to, da poskušata Severna in Južna Amerika napraviti tesnejše trgovske zveze, so dali ameriški podjetniki izdelati kinomat,ogra-fične slike, ki predstavljajo industrijo v «Južni A-meriki, ter jih sedaj kažejo in poskušajo tako in-teresirati tudi občinstvo za trgovino z «Jugom. Kmalu ne bodo showi v Ameriki sploh nič druzega kakor reklama. Doslej že služijo cerkvam. kapitalističnim strankam, Salvation Army, prohibieiji — za literaturo, umetnost in zna- rešen, ko sc je že potapljal, je o-nost, katerim bi res lahko koristili, ne bo ostalo pisn| svoga čustva tako: Torpedo nič. je bil zadel ladjo, znašel sem se -----! kmalu zatem v vodi, poleg trupel, katera je premetavala voda. Niso bila šc docela mrtva, ali zaprte o ti. Dolge ure so me premetavali 45 30 valovi, postal sem breačuten, želel 18 5 sem si samo počitka, spanja. Ko je prišla rešitev, mi ni bilo prvi hip niti prav, da so me prebudili iz sna, ki me je ravno zazibava!« Morila je vplivalo pri nas tudi to, da smo culi več noči in bili v ved-nem pričakovanju smrti, ker smo vcdeli.da nas zasleduje podvodni čoln, in ni je stvari, ki dene mor-S j tiar ju bolj slabo, kakor to zavrat-«' no zalezovanje. Vihre bitk in -Se "X K « * ae ï 450.00 300.00 260.00 lil 123.00 . 147.00 . 7.00 94 OU . 140.00 . 218.00 . 34.00 198.00 250.00 247.00,, 165.00 . 18.001 283.00 78.00 ' 38.00 78.50 C J< I« ? 1 « e c S 2 rt et t. § « A.v 64 v j i a 3 *r « ~ -ß o • m Ou 1.8 > 2 ► S Z 2. <2 iS ,10 .37 .35 .10 573.00 $155.14 147.00 ...... 9.00 .38 .22 .10 .23 .65 .28 ml«. 7.10 394.00 400.00 218.00 34.37 198.35 250.10 247.00 165.00 13.38 233.00 78.22 .10 38.28 79.15 .28 ■9.88 20.64 150.68 27.03 73.52 42.47 « 19.24 21.37 47.64 7.94 41.93 10.70 33.74 178.98 18.69 12.71 61.06 74.45 84.09 62.42 4.26 46.20 23.85 10.39 3.04 25 22 49 44 55 27 18 40 22 6 16 61 4 4 14 12 22 20 30 7 7 25 8 2 2 $1,010.00 $2,072.50 $8.61|$3,086.11 $862.42>$369.76 528 239 FRANK STARCHICH, gl. blagajnik. morja se ne boji mornar. Skriti sovralnik-torpedo, ki ga zalezuje in uniči mahoma ladjo, to naravnost razbesni mornarja in mu PROLETAREC LIST ZA INTKRK". K DfcLA VSKI CA L.'UDîl TVA. IZHAJA VS.I KI TOIILK. - Litlatk to udajtltlji —— Jugoslovanska deis*» ka tiskovna diuiba v Chicago, Illinois. Naročnin*: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. /a Kvropo $2.60 za celo lito, $1.26 ta pol leta. Oglasi po dogovotu. Prt spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. GUaiU ik*«nik« •r<*aU*cii« Ju ■<>■!. — NtUUilUM l««M V Amariki. — Vi« pri tot be glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednosti, je poiiljati predsedniku družbe Ivan Molcku, 4008 West 31. Straat, Chicago, 111. PROLETARIAN Owned «»d i>ub'i»hed evmrj Tu«U*t by South Slavic Workman's Pubishing Company Chicago, Minus. Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half {ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half year._ -:- -:- -:- -> Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 4003 W. 9!. STREET. CHICAGO ILLINOIS ■ i ~ v.. 11 * i STAVKA V CHICAGI. pomešano z zmletiui ovseni, doslej ;>a. vedi še ni bilo znano, da se more človek tudi od tega upija-niti. Tajnik Harvester t rusta A. Ha-ney pripoveduje, da so delaxiü i^ vrstno plačani, da \\ve ra/merah in da nimajj/ iQjMaj4g«» povrnila za pritožbe. Vsa sHn«\st prihaja torej le odtod, da s«» delavci družeča mnenja. Njihove "sijajne" plače jim ne dovoljujejo, da bi naravnost od lakote umrli, toliko jim pa tudi ne dajejo, da bi se s svojimi družinami do sitega na jedli, če hočejo s svojo mezdo plačevati tudi stanovanje in kupovati obleko. Multimiljonar; McCoriniek, ki lahko zapravi na eni sami zabavi toliko, kolikor ¡znaša dnevna plača vseh njegovih delavcev, ne da bi se mu to kaj I poznalo, seveda ne ve, kaj se pravi računati s centi, zlasti v seda-, nji dobi, ko se s celim dolarjem komaj kupi toliko kolikor pred par leti s pol dolarja, včasi pa še ne. Harvester Company je "dobra": družba. Očetovsko skrbi za svoje delavce. To se pravi: Ž vsakovrstnim huuihugoiu jih odganja od; organizacije in jih peha v največjo odvisnost. Zdravniško pomoč jim daje, zato, tla ji ne bi bilo treba plačevati odškodnin poškodovanim delavcem in da bi jih j imela čimbolj pod svojo kontrolo, j Ponuja jim trustove delnice druge vrste, (bi jih bolj priveze in po-j tem odira; delavci nnj se pa tedaj Bol za veliko Nemčijo. Pri Met 'ormieku v Chieagi jc stavka. McCormiek — to je znano, skoraj zgodovinsko ime. Pred devetindvajsetimi leti jc bil v tej tovarni, kjer so se takrat izdelovali poljedelski stroji, štrajk, iz . , katerega s.- je tedaj izchnilu zna '^«»«vlja. kafer» morajo <*ta ! delavnik. Tovarna je dobila\(Wavcl vzdržavati s kupova-j sin v kokaze in pinkertonovce, po- "J™ m * s znba-Pcija e je vmešala in streljal,, ™ k«,er,h ,s<; !nura sl lical se je protestni shod in t ^ P*«*»voljiio udeležiti. Sploh Havmarkct, in tam ¡e padla tista <,PUŽha v vsakovrstnem izsesn- l>ojasnjenu VH,1)U l,a slav,ia <*>™¿ka poli- vembra 1HH7 obešeni. To se vrača človeku v spomin, ko ¡.liši. da ie pri McCoriuieku l,a Blue Island 'aVe. stavka. Ta tovar- tih ok,,,b katera je pihalo na dclavce, da so sc čini lože nalezli cija McCoriuieku takoj na razpolago, se razume /e samo ob sebi. Vso zimo ni dru/ba videla razbi- lo» je sedaj podružnica trustn international Harvester Company, »yvmntizma in influence ; sedaj ki ima v svojih obratih vpeljan J* tHko-' »pawla m jih seveda suženski sistem nnjhujSe vrste, v ^«»redom^ delavcev, katerem igra obsežno vohunstvo Tako ,,U,M,H P'^'ja povod. da veliko vlogo. Trust je zepriso/.i '< sovražnik delavske organizacije, linijski delnevle ne more vztrajati v njegovi tovarni, in če izbruhjc v takem zavodu stavka, je to Zin- se j«' hitro pobrigala za varnost svetega McCoriuickovega imetja. Videli bomo, kako se razvije boj. Obžalovati je linjbolj to, da s«) delavci neorganizirani, oziroma men je, da mora hiti položaj dehn - 1 eent na funtu vrv i ( mat« rijala, ker je očiten nezmise!. Vrhutcira tlela jo delavci večinoma po kosu. pogostoma morajo delati »toIifi» čez čas in nimajo za to no-bene primerne odškodnine. Odmi-ščnjo jih, kakor se poljubi dni?.- Pri Westinghousc Klcetric !>i. o kakšnih delavskih pravicah Manufacturing Company in ampak da si jo ohranijo za bodočnost. # Boji v Pennsylvaniji. V Kast Pittsburghu so delavci and pri |pu v tej tovarni apldü Hit govor a Httaburg Coal Co. na štrajku. Ka* H' gneflaj, da bi pokazal delavec kor da je v Ameriki ta zakon, je javno le kaj simpatije za organi- tudi že tekla kri. Metoda je poročijo! Te je zadosten povod, da polnoina stara, kakor pri večini takoj /leti na cesto. večjih stavk. Družba Westing- Ncznosi'i pritisk je pognal de- house je najela privatne čuvaje, lovec šefinj v stavko. V četrtek in kadar so taki gontlcmani »».•» /jutraj je 20* Ml delavcev ustavilo poslu, se že lahko ve, kaj da pri del >: že v sredo večer so gant raj- dc. Kar so mogli storiti, da bi pro-kali livarji ii» pomožni delavci v vocirali delavce, so storili. "Stav-; livarni, njih okrog I woo. karski nemiri so bili potrebni, da Stavkarji so se /.brali v Mcrga- Ne prisili flržava na konsiguiranje z i sovi dvorani na 21. Phce. da se milice, in družbiui uradniki so res j dogovore o svojih Zahtevah. 1'sta- takoj po prvem spopadu zahtevali rfovili so si unijo in se domenili, <>d guvernerja Bruinhaugha, fla «la zahtevajo 10 odstotkov zviša- jim jnišlje milico. Uja plače in skrajšanje flelovneg.i Koje i/ VVilmerdiiiga prüiajalo i asa. Seda j delajo po enajst ur okrog I >00 delavcev čez most na i ' in zasluzijo po poldrug «loinr na Cable ave. v «'ji ist Pit tsburghu, je dnu. to spravilo fliužbinc junake v ta- Su| eiiiilcndenl George L. JCicc ko jezo, da so nastopdi s strojiuij je odklonil vse zahteve, /astopni- puško in ustrelili. Scvcfla trdijo i kom časopisja je pa dejal, da v sedaj, da se jc strel le slučajno! tovarni ni stavke, ampak fla jc ic sprožil; slučaj jc že tako prijazen, j nekoliko pi jancev rebeliralo, ko so da prihaja organiziranim razbija bili vrženi i/tlela. čem ob takih prilikah \ednn na To lu bile ponosne bescfle, «t pomoč. Detektivi |>eiins> I vanske ne bi bile smešne. Iz tovarne, v Železnice so svojim tovarišem pri kateri sicer vse bobni in šumi in Westinghouse pomagali, kolikor buči, ne prodiia sedaj noben gla- so le mogli in so zbili vsakega de-sek. Vse veliko poslopje je odeto laven, ki se je približal železnici, s popolno lišino in »Ičinkuje ka- Nekega stavkarja so tako zbili, «la kor dom miru. Superintemlent so ga morali odnesti, pravi, da ni stavke, i Tudi vodo so brizgali na delav Nekolik«» pijanih delavcev je «'e, «lasi niso imeli za t « » bnrbnr-rebeliralo . . . To j«' »u»v problem stvo nobenega povoiln. za ve«b». V MeCormickovi tovarni Naj s«* imenuje kraj Kast Pitts-jc namreč vsaka kapljien alkohola luirgb ali Kast Youngstown, Calu-tak«» strogo prepovc'Iaua kakor v met ali Ludlow ali kakorkoli -suhi državi ; ampak medtem ko se kapitalistom je vsako sredstvo p«i suhih državah poprečno bo i j dobro, če si morejo obetnti,' da pijančuje kakor po mokrih, je t«» jim pomaga skrušiti delavski od-v tovarni nemogoče, ker se tukaj ¡por. Boji med delom in kapita-lahko kontrolira, kakor se v drža , lom se ne ublažujejo .temveč po- r» • •«» n. v i .. KA.:.:. .. - o » . ..... ■ Naglasali smo že, da je prisadevauje nem-šili vladnih krogov in nemških nacionalistov v Avstriji za "gospodarsko zbližan j«'" Avstrije in Nemčije v svojem bivat vu I«» boj za lN»v«'čauo Nemčijo. Ta boj ne poneha, in avstrijski iicmiki nacionalci se vsi* bolj strastno pehajo za tem «*i lji'iii. Predsetluik poslanske zbornice dr. Sylvestcr piše, «la je načrt gospodar.sk«» skupnosti z Nemčijo treba začeti izvrševati. V dolgem članku, v katerem razpravlja o tem, pravi: "Ker so sedaj tudi najbolj merodajui krogi cdjui, da s«1 uc »nore iti preko gospodarske skupnosti obeh «Ir/av, zato j«' trclui sedaj nastopiti pot, da se ta gospodarska skupnost tmli izpelj«'. '/.r se je stavila zahteva, da pošljejo vs«» t » i države svoje zastopnik«», katerim naj vla«b' uarocc, da naj na podlagi resolucij gospodarskih društev in zborovanj stavijo natančne in podrobne predlog«', to se pravi: Dctičniiu resolucijam naj «lajo konkretno obliko in jih predloži» vladi kot zakonske načrte. Da se doseže ta najvišji «-ilj, j«» treba sedaj iti nad vlado, da stopi tudi ona na to pot. Zat«> s«» morajo v vseh treh državah takoj imenovali lc-lcgati, ki hi s«» avtoritativno imeli pečati s temi vprašanji. Parlamenti s«» pri takih pogodbah vprašajo že itak šele t«»«laj, k«» teh pogodb ni mogoč«» več izpmncniti. Zato bo 11 a « I i javnost morala opremljati pogajanja teh delegatov. Delo st«»-pi na tretjo stopnjo šele tedaj, ko se predlogi delegatov prcillože vladam v odločitev. Do tedaj je treba vse prerešetati, du bo odobritev I«' formalna stvar." Štajerski nem, poslanec vit«'/. Pantz jri.š«- o sta liscu ogrskega min. predsednika grofa Tisza do tega vprašanja : "Grof Tisza je izjavil, «la j«* avstroogrška na-godha predpogoj za razpravljanje o gospodarskem zbližan ju monarhije in NVuičije. V Avstriji so se nazori razbbtrili in razumni p«»litiki so prišli do nasprotnega mnenja in sodijo, da se mora vprašanje gos|>o»larakega zbližanja z Nemčijo razpravljati istočasno /. ogrsko 'liagodh«». ('«• tega vprašanja »ic izjasnimo, ne uuireiuo začtni pogajanj z Ogrsko, ker s«* obe vprašanji ne data ločen«» obravnavati. K vsemu na se še pridružuje «m!I«)-čen ugovor, da naj skleuem«» podaljšanje iiag«i«lbe, katera naj bo na Ogrskem o«l zbornice odobrena, pri nas pa sklenjena l»r«'Z državnega z1>ora. (Irof Tis/.a se ie sicer v.odgovoru na tlotično interpelacijo v načelu pokazal prijatelja gospodarskega zbližanja /. Nemčijo. Nj«'gov<» besede pa kažejo, «la ne upa dosti, «la hi se njegovo načelo t ii«I i v praksi moglo uresničiti. Ogrska hoče, «la obdrzita Avstrija in Ogrska vsaku svoj avtonomni carinski tarif in hoče stopiti v g<»*po proglasili, da se «la Ogrska približati I«' * formulo "preference". Razumemo, «la je O-grska zadovoljna s prometom svojih agrarnih pritlelkov, ki je med nji» in Avstrijo carine prost, •n «la si ohrani visoko agrarno carino in si ne želi bist vene spremembe teh razmer. To«la \ Avstriji in v Nemčiji stoji stvar drugače. N«- samo teoretiki in (»olitiki, kakor jc to rekel grof Tis/.a, ampak široki sloji industrije in kmetijstva in ne ravno v zadnji vrsti t tleli kon-suiucnti, kateri imajo |>«» svojih izkušnjah v tej vojni pač tudi pravico, da se poslušajo, si žele ustanovitve velikega enotnega srednjocvropsk«'ga ozemlja. V t« j v« liki zvezi bo Ogrska vsl«»«l bogastva svoje"seiiilje uživala pre«lnost. Krogi, ki mislijo na avstrijske interese, bo«lo proti nazoru grofa Tis/.«* moi'tili v/.eti to geslo: I tr«'/. razjasnit v«» v Berlinu nobene določitve v Budimpešti, brez razjasnit v«' v Budimpešti nobene določitve v Berlinu. Znano bo, «la so Madjari pnvdarjali svoje velike poselim» interese, prej v Bosni, sedaj tudi v Srbiji, Ni dolgo tega, kar se j«* na Ogrskem pod p«»ki o\ iteljst voin najodličnejših oseb iz p«ilitič-n i ti, gospodarskih in denarnih k»*og«>v ustanovila posebna družba, ki bo vneto gojila in pospeševala posebne ogrske int<»resc na Balkanu. Priznati s«» mora Mmljaroui, da spoznavajo svoje interese prav očasiio, jih pravočasno začno izvrševati in jih brezobzirno branijo. Te dni so pa tudi na Dunaju zborovali zastopniki velikih avstrijskih o-srednjih koporacij industrije, «»hrti in trgovine. Predsednik je poudarjal, tla morajo po ogrskimi zgledu tudi v. Avstriji dobiti primerno organiza-c i jo /a interese na Balkanu in Vzhodu. Razun Ogr-ke ima že tudi Nemčija tako organizacijo za gospo miljonov na 4o«> miljonov kron, in če prištejemo še azijsko Turčijo in Kgift, od 280 na 500 miljonov kron. P« i tem izvozu otlpada na Ogrsko samo kakih 12 odstotkov. I /.voz v Bosno je poskočil o«l 112 tui 1.10 miljonov. I/ balkanskih držav pa so uvažali znatne množine. Sedaj morajo to važno trgovino ne samo obdržati, ampak tudi razširiti. Bivši minister Bachrcnreitcr j«» povdarjal kot največjo važnost, da morata postopati Avstrija kot t»ika in Nemčija v vprašanjih Balkana in Vzhoda spora /umno. Na /.'»orovanju so sklenili, «la izvolijo vs«» prizadete organizacije in gosposke ožji odbor, ki bo v zvezi z orientalsko sekcijo trgovinskega muzeja izdela! podroben program za organizacijo, propagando in vse natlaljno tlelo." . Si pcu mola postati jasno, kam pes taco moli. Kako |e na Poljskem? S psmikom "Nicuw Ainstt rdaiu' j<' prišla v New York neka Frančiška Kaspcrčik. dvajsetletno poljsko dekle, ki je uredniku nekega poljskega vlista priptivcdovala. kako žalostne ra/.mcrc* vladajo v Nemčiji in Poljski. Preden je šla v Ameriko, je služila pri dru/i-ui nekega nemškega majorja, kjer je imela priliko marsikaj slikat i. Preden jc dobila dovoljenje za potovanje, j«' imela velike sitnosti. I/. Berlina je morala v Przemysl, svojo rojstno mesto, da .i«' dobila potni list : pokazati je morala slik«» svojega brata in pisma v dokaz, «la jc on r< s v Ameriki. Preden so jo spustili preko meje, so jo do kože preiskali. Ona pripoveduje, da kot je slišala govoriti majorja, pri katerem j«' služila so Nemci mi slili, da s»- bo vojna končni« najkasneje v šestih tednih. Francijo si» mislili »♦reti v dveh. Kupijo pa v ostalih štirih. Niti nadejali se niso, da bodo naleteli v Belgiji na kak odpor. Major se jc nekoč izrazil, da ie ravno Belgija prekrižala vse nemške načrte. Nekoč je celo omenil napram svoji ženi, fla so nemške vojaške oblasti izdale , na poveljstvo ukaz, da se ni ozirati na človeške izgube, temveč prodirati, naj stan« kolikor hoče. Sprva je v Nemčiji vladalo velikansko navdušenje, toda ki» so pričeli prihajati s fronte ranjenci in poročila o mrtvih.se jc navdušenje nn- I mah poleglo. Ljudstvo je izgubilo zaupanje v cesarja in njegovo politiko. Večkrat se zgodi, tla napravijo ženske /. otroci v naročju velike izgrede in zahtevajo hrane in padle sinove in može. Doma so le ženske, otroci in starci, ki niso.zmožni opravljali težkih del; vsi mož,ki od 1*. do ">0. leta s«» na bojnem polju. V začetku, ko št» niso bilo tako velike i/gu- I bo, so oblasti, ako jo kdo padel, to sporočile so »•od u i kom v posebnem pismu. Sedaj pa, ko so po stale žrtve tako velikanske, je pričela vlada izdajati neko glasil«», ki izide v Berlinu vsako jutri» oh petill. Preti kratkim je stekla 500 milj dolga sibirska železnica, ki je spojena z glavno sibirsko progo. Nova proga bo mogočiln, da se bodo za puščcni kraji v Sibiriji obljudili. V krajih, po katerih teče, je mnogo srebra, svinca in bakra. Najbrže s«- pa ne bomo preveč zmotili, če pravimo, tla je nova železnica v prvi vrsti zglajena iz vojaških razlogov. Cesar Fran .losip je imenoval nadvojvoda Karla Frana Josipa za podmaršnla in viccadmi-rala. Torej mora biti vendar knj resnice na tem, ii? r'*' *»o«nn#l Br»cr nrineem v«e drn^sčno.,?>a- odraslcl kratkim hlačam, ima že na suhem in ua morju toliko znanja, izkušenj in sposobnosti, kakor drugače le sivi generali . .. Angleška komisija, katera (»prošenje od vojaško službe, jo soglasno sklenda, tla so od vojaške slu/lio oproste vsi časnikarji. V razlagi tega sklepa s«> pravi: Z ozironi na soglasno razumevanj«» komisije vplivajo časnikarji s pojasnjevanjem položaja na bojiščih ugodno nn razpoloži-tev vojske na fronti, navdušujejo vojake in tako tloprinasajo svoj deb-ž^k uspehom bojev. Kljub temu še utrni zdi, da diši ta sklep ze-....." '■"«'«"""• .... l„ .............. Včasi obsegajo seznani padlih pot ali več strani drobnegatiska. Ko jo prišla v Przomvsl, so ji sorodniki pri-povoilovali, k«»liko so morali prestati zadnje leto. Ko so Rusi osvojili mesto, so vsako stvar plačali in s» l ljudmi čisto dobro razumeli. Ko so se pi*čeli Jiusi umikati in so izpraznili Przcmvsl pred prodirajoči) nemško-avstrijsko armado, so Nemci pošiljali za umikajočimi Rusi tak ogenj, da s«» ljudje mislili, «la *e je približni konec sveta. V sled groznega pokanja velikanskih topov je mnogo ljudi oglušilo in ponorelo. Nemci so prebivalstvu pobrali ves živež, ljudstvo je bilo piiinoratu» jesti rastline, ki so za živali. Z vojnimi ujetniki postopajo v Nemčiji kot s psi. Zaprto imajo v nalašč zal«» zgrajenih kolibah; veliko jih umre, ker jim v slučaju bolezni in «lajo zdravniške pomoči. Nujgrše ravnajo z. ruskimi. I jotnika, ki se količkaj zoperstavi, lahko na mostu ust rde. Pomanjkanje hrane so v Nemčiji grozno občini. Kruli delajo iz krompirja in koruzne moke. Meso jesti je dovoljeno Ic dvakrat na teden. Slanino dobe včasih iz Nizozemske, ki jo prodajajo po 7 mark funt. Krompirje menda edina hrana. ki sl jo lahko vsak privošči. Cradniki in «lu-hovniki Ijinli \-«»< 111«» opominjajo, da naj s hrano kolikor mogočo štc«lijo. Omenjena Poljakinja je tudi pripovedovala, kitko postopajo nemški voajki s poljskim prebivalstvom; navadno jih kličejo "prokletc Poljaki". Neka ženska, ki so je z njo pripeljala v A-inerikn, je imela štiri otl'f»ke, toda vsi štirje so ji umrli v sled surovega ravnanja vo jakov in pomanjkanja hrano. Njen mož, ki so nahaja v A-meriki. ji jo dvakrat poslal denar za pot, toda ni ga dobila. Sedaj s«» j«» vzeli v n« ko liewyorško bolnišnico, «la si pozdravi rano, ki st> jih ji zadali nemški vojaki. ZDRAVNIKOVA TOŽBA Amerika jo dežela reklame. V tem oziru jc tiiko na glasu, da ne votlo nekateri ljudo v Kvropi «» njej s]»l«»h nič druzega, kakor tla je tukaj burnumsku reklama tb»-uia. To jc so v c« I a krivično. V A-meriki je že še kaj «Iruzcga. Vr splošuem stoji ia dežela ua višini, poprečno kapitalistične kulture. V nekaterih rečeh jc prekosila Kv-ropo, v nekaterih jc zaostala. V zadnjem slučaju so pa »nočno trudi, da bi jo dohitela. Tudi pri tem sodeluje reklama, kajti to jo res, da brez nje tukaj skoraj nič ne gre. Nekoliko je ta navada tudi Kvropo že nakazila; bolezen jc nalezljiva. Vendar jo pa Vsaj doslej še res, da se tlela v Ameriki tudi na tistih poljih z najbolj kričečo reklamo, ua katerih je v Kvropi večinoma izključena. Tako n. pr. no bo onstran moija noben resen učenjak »b»vo-,lil, tla bi s«' njegovo ime razboli-navalu ua tak način kakor ime .kakšnega cirkusa. Tukaj pa volja geslo, da ni brez reklame sploh nobenega uspeha, pa naj gre za novo modo, za novo žganje, za no-,vc žog«», ali pa za literaturo, znanost ali umetnost. Celo za cerkve se dela reklama kakor za trgovino .in salone. • Sciiiintja pa vendar nekateri ljudje nočejo razumeti, da mora ¡.hiti ravno tako. Zdravnik dr. K. Martin v New .Orleansu, La., je vložil tožbo proti listu "Daily Picayune", ker ga jc v nekem članku navdušeno p«>-rhvalil. Dr. Martin zahteva $10,- 000 odškodnine. Pravi, da taki jrlanki, kakršno mazači kol anon- eo drago plačujejo, zdravniškemu ugledu le škodujejo. Dr. Martin ima doloma prav; popolnoma pa no. V očeh trezno j mislečih ljudi škodujejo take reklame; vsako finejšo naturo — fi-nejšo v dobrem pomenu besede^— odbija klicavost. Ali kt»liko je v sc«lanji družbi takih finih natur? Veliko večino privlači bobna.j«mm* hvalisanje. Poglejte n. pr. " glctlališča" s premiknjočimi slikami. Vsak dan s«» kaze tam kaj «Iruzcga. Dežela bi morala i«»diti sami Slinkespoar-je, tla bi so zadostilo t«'j ogromni potrebi in tin bi se vsaj po večini upri/.nrjale tb»bro reči. Kazuiu mora povedati človeku, da se mo-Ira ob tako velikanski produkciji i/ulolavati večinoma šuutl. To p«»-trjujc tudi vsaka rosna kritika. Kljub temu so taka gledališča vodno prenapolnjena. Kako jo to mogočo Pred vrati stojo iu vise ogrom-j,ni plakati v kričečih barvah, povsem podobni strašnim slikam, ki so jih pri nas včasi kazali na s«-j-uiih. vsakem filmu pripovedujejo doneče besede, da kaže slik«», kakršnih š«> ni videl svet. Krasne, pretresljive, niisteriozuc, moralne, sploh čudovito. Ljudje se razoča-ravajo vsak večer, kljub temu sedejo drugi večer zopet na limani-ee Veklanio iu tlrvč kakor nori v '' št >v''. In tako jo z vsem. Tako ustvarja reklama imenitne trgovine, v«'-likt» igralce, slavno pisatelje, gla-sovite junake - zakaj n«' bi tudi izvrstnih zdravnikov. odličnih profesorjev, velikih tehnikov ? Seveda, ustvarjnjočeinn tluhu, ki živi za svoj poklic, za svojo delo, so samemu studi to votlin» kri-; čanjo ".laz, jaz, jaz!" Ali če ne zna plavati s strujo, ima ško«lo no j.le on, ampak tudi njegova stvar. In tako jc reklamna kuga oropala našo kulturo /.«• za marsikatero dragoceno produkcijo. Toda ost et ič n i nauki ne bodo pomagali, ker n«' morejo. Rokla-ina, kakršna se je tipično razvila j.v Ameriki, je posledica, nujna posledica kapitalizma in njegovega sistema, v katerem jo vse kupčija iu v katerem mora biti vse kupčija, k«»r »ie moro dohiti delo brez nje nagrado, ki jo potrebna za življenje. Reklama prinaša vo-; lik«» surovost v nase življenje;~ali j to surovosti n«' odpravimo, dokler j lie izginejo njeni pogoji. V socialistični družbi bo reklama nepotrebna. V njej ne bo kupčijo, in družba bo lahko trezni» presojala vsako tlelo. Cspchc bo merila po koristi, ki jo ima splo.š ! n«»st tnl njih ,naj bo korist mate-j rijalna ali pa duševna. Priznanje : l»o dobivalo boljšo tlelo, ne pa boljša reklama. i To s«' pravi; Življenje bo v s«»-aialistični družbi bolj kulturno, .kot je v kapitalistični. Le slepi a- 1 Pa koristolov ci kriče. da je s«» P ROLETAR EC 5 Socializem, paciiizcm in sorodno Etbin Kristan. EKSISTENČNI NAGON Vsaka vladajoča sila ima nagon, da si izkuša ohranili moč in vlado. Ta tcudcuca je tako močna kakor nagon življenja in samoohranitve. Argu* moliti čistega razuma ne opravijo nič proti njej. Intelektualno bi se carju lahko dokazalo, da ravna nospaiuotuo, če se oklepa svojega gospod* stva kakor pijauce plota. Ako In odložil krono, ne hi bilo škode nikjer; tudi sam ne bi bil resnično oškodovan, ker bi mu dal narod z veseljem toliko, da bi živel no le brez pomanjkanja, ampak tudi z vsem luksusem, ki ga omogoča mOderuu kultura. Ljudstvu bi bilu odstranitev monarhije vredna te cene, vladarju bi pa niaterijalno morala zadostovati, ker ima sposobnost uživanja tu-. di v njegovem sedanjem položaju meje. katerih uc more prekoračiti. Hrame ne more použiti več. kakor dovoli njegov organizem; če mu visi tisoč . oblek po garderobah, jih vendar ne more vseh porabiti; sto sijajnih opernih eusciublov in orkestrov um je lahko na razpolago, ali kadar so utrudi, mora vendar iti spat. Škode ^ie bi utrpel prav nobeno; pač pa bi bil na dobičku. Predvsem bi so rešil vladarskih skrbi. Ako jo močne nature kakor Peter I., tedaj mu njegov značaj sam neprenehoma nakopava brige in delo; če je slabotuož kukor Nikolaj, tedaj mu je najmanjša naloga težko breme. Y privatnem življenju bi bil lahko brez vseh skrbi in vrhutega bi se rešil še večnega strahu pred a tentât i, ki mu sedaj greni dneve in noči. BREZUSPEŠNI ARGUMENTI. Ali nikomur ne bo prišlo na misel, da bi iz-kušal carju dopovedati tako pametne reči iu na te način odpraviti monarhijo. Saj tudi ne bi nič pomagalo, če bi prepričal vladarjevo osebo — ne glede na to, da je ne bi prepričal, ker jo njen temeljni način mišljenja ves drugačen; predvsem ne bi pomagalo zato, ker earizem ni le car, ampak sistem, katerega vladarjeva oseba le reprezoiiti-ra. Ta sistem pa hoče živeti in gospodovati, pa se ne umakne nobenemu argumentu. (lospodstvo buržvazije ima povsem enak nagon v sebi. To hotenje pa "ne ostaja idealno, temveč se neprenehoma in povsod pretvarja v aktivnost. Služiti mu morajo vse sredstva, ki jih more doseči, iu vprašanje ni, če so moralno opravičljiva, temveč le. če služijo namenu in če so u-spešua. IDEALNA PRAVICA. Splošna volilna pravica se huržvaziji ni zdela nevarna, dokler jo bila sama revolucionarna in je izgledalo, kakor da so njeni ideali ideali vsega minula. Splošna volilna pravica ji tudi v resnici ui mogla biti nevarna, dokler ni imelo delavstvo razredne zavesti iu razrednega čuta. V bojih zoper fevdalizem se je meščanstvo lahko pridobivalo simpatije proletariata. zlasti-dokler je.stari sistem še oviral njen razvoj, oziroma razvoj kapitalizma. Ko še niso bila jasna nasprotja med razredi nove dobe, jo bil prolétariat naravni pomočnik buržvazije. Bojeval so je z njo in za njo na barikadah; kaj je bilo torej pričakovati dru-zega, kakor da se bo enako bojeval tudi na volišču, kadar dobi pristop tja ! Ko je buržvazija dosegla, kar jo hotela iu postala ne le enakopraven, temveč vladajoč razred, se je to moralo izprcmeiiiti. Čimbolj se razvija kapitalizem, tembolj mora delavski razred spoznavati, da no more varovali svojih interesov kot spremljevalec buržvazije, temveč da mora postati politično neodvisen od nje. Realna posledica je ta, da vstaja socialistična stranka zoper kapitalistično iu da pridobiva več in več vpliva na delavstvo. NARAVEN ODPOR. S stališča buržvazije s»- ne more pričnkova ti ntč druzega, kakor da se skuša z vsemi silami upirati temu razvoju. Tam, kjer je volilna pravica splošna, gleda torej,, da odvrne delavstvo od glasovanja za socialistično stranko in spravi na volišče za svoje kandidate. Sredstva, katerih se poslužuje \ ta namen, so zelo raznovrstna, iu išče jih na zelo različnih poljih. SPLOŠNA OMIKA Za dobro izvrševanje političnih pravic jo potrebna neka stopnja omike. Popoln nevcdiiež tudi z volilno pravico ne bo vedel kaj začeti. Kle-nieiitarno znanje daje v sedanji družbi šola. Buržvazija je nekdaj odkrito simpatizirala s splošnim poukom iu vsled tega s splošno šolsko obveznostjo. Bila je tudi svobodomiselna in se je potegovala za resnično, realno znanost. Zdelo so je, kakor da sta gospodarski iu duševni liberalizem spojena in da morata nujno hoditi vštric. To je bila pomota. (Jospodarski liberalizem, takozvana manehostorska doktrina "laisser l'air, laissez passé", je izhajala iz zahteve, da naj se vsaka sila svobodno razvija in svobodno rabi. To jo enako svobodni konkurenci. LIBERALIZEM. Ta sistem se je prav po krivem imenoval li-beralcn, če vzamemo v poštev, da pomeni beseda libertas svobodo. Kajti v njem je bila obsežena pravica zatiranja in izkoriščanja, torej opravičila suženjstva. Bila j«• absolutna pravica močnejšega in absolutna krivica slabejšega. Pri tem pa ni veljala prirojena moč ali slabost človeka, ampak tista sila. ki so jo posamezniku dajale razumi o. V kapitalističnem sistemu je to gospodarska sila Ne gre za to. kdo je duševno ali telesno močnejši ali pa duševno ali telesno «labejšu bogataš je močan, pa naj je neinteligenten in spa-čen. revež je »lah. tudi če je duševno nadarjen m telesno atlet. Duševni liberalizem se uc vjema * tem siste- . «_ ina inalMtl. da zavržejo sistem gospodarskega liberalizma iu da se mu upro. Znanje, ki podpira moč vladajočega, mu postane nevarno, če pride v roke podvrženim. , SPOZNANA ZMOTA Bajka o zvezi med gospodarskim in duševnim liberalizmom so je morala kmalu razbliniti. Buržvazija, ki je v svojem prvem razvoju tudi niaterijalno potrebovala ljudsko izobrazbo, ker jo bil pri novih delovnih sredstvih inteligenten delavec porabucjši od neinteligentnega, torej kapitalizmu koristnejši, se je kmalu domislila, da je v njenem interesu bolje, če se omika omeji. Da zna delavce citati, pisati in nekoliko računati, jo dobro, ker koristi to njegovo znanje podjetniku. Kar pa razširja njegovo duševno obzorje preko teh meja, postane lahko kapitalizmu nevarno, ker napravi iz žive materije za izkoriščanje mislečega, razume va jočega in — hotečega človeka. Že prirodue znanosti, ki so v našem času čudovito vzcvetele, niso s toga stališča dosti prida, ker dajejo človeku o njem samem povsem nove pojme iu ga rešujejo tistega sainopoiiize-vanja, ki uničuje njegovo hotenje in mu prikazuje vdano, prostovoljno hlapčevanjc kot visoko čednost. REAKCIJA INTELIGENCE Namesto prvotne naprednosti se je med btir-žvazijo kinu Iu pojavila hitro naraščajoča reakei-ja proti ljudski izobrazbi. Cerkev, ki je vedno znala varovati svoje interese in sklepati koristo-nosiic zveze /. mogotei, so je tudi kapitalističnim razmeram kmalu prilagodila in so združila z novimi vladarji po geslu, da roka roko uiuiva. Zato je jela buržvazija zopet razglašati nauk. da se mora ljudstvu ohraniti vera in da jo svobodna znanost le za višje kroge dobra. Du-hovništvu so se na stežaj odpirala vrata. V deželah. v katerih se to po osnovnih zakonih ne more direktno izvršiti, kakor v Ameriki, so iščejo ovinki; uinože se privatne konfcsioiialne šole; po javnih šolah se dela propaganda za cerkveno nedeljske šole; tupatam - n. pr. v New Yorku — se eksperimentira na poseben način, da bi sc šolski otroci izročili duhovniškemu vplivu. V drugih deželah — n. pr. v Avstriji — vidimo zakonodajec takozvanih svobodomiselnih strank, da nastopajo za skrajšanje šolskega pouka. za izjemne določile, katerih učinek je ta. da hi se otroci kljub zakonom manj učili, nego je predpisano. Nekdaj revolucionarna — v vsakem oziru revolucionarna — buržvazija postaja pobožna. A-ineriški miljonarji zidajo cerkve, pa niti ne vprašajo, kateremu Bogu bodo posvečene. Roekelef-lcrju jo povsem vseeno, če bo božji hram katoliški, haptistovski, luteranski, pravoslaven, židovski ali budističen; od vsakega pričakuje, da bo vzgajal ljudi za službo maiuouovo. ŠOLA, POLITIKA IN SISTEM Poslabšavanje šolstva in omike sploh je eno tistih sredstev, s katerimi vpliva kapitalistična buržvazija tudi na izvrševanje političnih pravic. Duševno nesamostojni ljudje si tudi politično ne znajo pridobiti neodvisnosti in so za vladajoče izvrsten materijal na voliščih. V družbi, v kateri vlada kapitalistični razred, ue more luti drugače, kakor do kontrolira tudi šolstvo ta razred. Iu to ne velja le. za elementarno šolo, temveč kolikor toliko tudi za višje in najvišje zavode. Klcrikalizeui je le eden tistih prstov, ki jih pritiska kapitalizem na oči po znanju hrepeiicčemu ljudstvu. Take šole morajo sejati med ljudstvo mnogo škodljivega. Iz tega bi so. lahko navidezno radikalno sklepalo, da bi bilo najbolje bojkotirati šole. Proč z \sem, kar jo škodljivo! Treba pa ui mnogo dokazov, da bi bil tak sklep napačen. Opravičen bi bil le tedaj, če bi i-uielo zavedno delavsko ljudstvo dovolj moči, da bi nadomestilo te škodo prinašajoče šole s svojimi. dobrimi iu le koristnimi. Ali to moč bi imelo delavstvo le tedaj, če bi samo odločevalo na tistih mestih, ki kontrolirajo šolstvo: V občinah, v državah, v zvezi. Delavstvo bi moralo imeti politično moč. Ce bi jo imelo, pa lic bi preuredilo le šolstva, temveč bi odstranilo ves vladajoči sistem in ga nadomestilo s socialističnim. Da nima politične moči. je med drugim krivo tudi sedanje šolstvo, ker ga ne vzgaja za spoznavanje socialnih razmer, za organizacijo, /.a razredni boj, za uspešno rabo političnih pravic. Razredno zavedni proletariat nima tukaj drugega sredstva, kakor da pospešuje po svojih močeh evolucijo. Dobro šolstvo je pogoj njegovega končnega uspeho. Torej mora vsak košček moči, ki jo doseže, porabiti, da vpliva na zboljšanje ljudske izobrazbe na podlagi tistega šolstva. ki gii pač imamo, in kolikor je mogoče, z organizacijo samoizohrazhc. TISK Drug« sila kapitalistične politike je njegovo časopisje. Proti njemu postavlja /.«vedno delavstvo svoje časopisje. Ali ker prinaša velika množica ljudstva že iz šolo krive nazore o svetu in življenju s sabo, ima kapitalistični tisk še vedno vpliv na večjo jnaso kakor,del«vski. Zaradi tega je tudi prolotarskemu časopisju silno otežčana konkurenca s kapitalističnim, ki dobiva največ podpore ravno od tistih, katerih interese izpod-kopava. Ker je ImržvaziM) časopisje mnogo bolj razširjeno od delavskega — razširjeno prav med delavstvom samim — je lahko večje in cenejše, torej bolj privlačno. Njegove velike naklade kažejo kapitalistom njegov veliki vpliv in jih vabijo n« oglašanje, ki se jim izplaču. To je zopet vir iMitfutih dohodkov, ki siuoifočaio velike izdaje in kom kapitalistično političnih argumentov. Naj i-ma volilno pravico! Nc poslužuje se je vendar sebi v prid, ker uc razume svojih koristi, ampak glasuje tako, kakor se je naučila iz svojih listov. Zoper to oviro ne pomaga nič druzega kakor progresivno razširjanje delavskega časopisja s poukom, s trajno agitacijo. KAPITALIZEM V PODJETJU IN POLITIKI. (lospodarska sila je najodločiluejša moč kapitalizma, iu ima tudi na izvrševanje političnih pravic mogočen vpliv. Nobena volitev ne more biti v kapitalistični družbi popolnoma svobodna ; človek, čigar eksistenca je vsa odvisna od kapitalistične moči in volje. ue more biti svoboden. Kakor ga podjetnik lahko vrže na cesto, če ni zadovoljen z njegovim delom ali če mu ne ugaja njegovo vedenje, tako ga z odpustom lahko kaznuje za politično neposlušnost. Z boljšim delom, z višjo mezdo ga lahko nagradi /a politično ubogljivost. Kjer je možnost, tam je dejanje. Vladajoča sila so prostovoljno nc odreče nobenemu sredstvu, ki ga moro pora biti za svojo ohranitev iu utrditev. Niti zakoni, ki varujejo svobodo vo-lileev, lic morejo imeti popolnega praktičnega ličinka. zakaj stvarna sila je močnejša od vsakega zakona. Prestopek postave se lahko kaznuje. A-li če telita človek posledice zakonolomstva na eni, kazen pa ua drugi strani, iu spozna, da je uspeh pregreška večji od kazni, tedaj greši tudi za cono kazni. VečiiMHna so take kazni denarno; globo pa kapitalist pretrpir če se izplača in če jo že mora plačati, kar tudi ni v vsakem slučaju gotovo. A-ko pa žuga zapor, je že tako previden, da ostane sam v skritem kotu, in porine v ospredje take, ki so pripravljeni iti za primerilo nagrado tudi za mrežo. • CENEN POGUM. Sicer je pa nevarnost praktično mnogo miinjša kakor teoretično. Kdor more prisiliti delavce. da glasujejo po njegovi volji, jih z enakimi sredstvi tudi lahko prisili, da molče o pritisku. Delavce, ki ne voli po podjetnikovem ukazu, izgubi delo; kdor govori, ga ravno tako lahko izgubi. (iospodarska sila! Ce se je pa namen posrečil iu je množica izvolila kapitalistovc kreature za poslance, senatorje. župane, sodnike, državne pravduike, tedaj se zakoiioloiiieu itak ni treba bati kazni. Svojega gospodarja ne bodo njegovi sluge uc tožili ne ob->.idili. Za učinkovanje tega gospodarskega pritiska se sestavljajo najkompliciraiiejši. včasi naravnost duhoviti aparati. Delodajalce pride med delavce in ji msvcčaiio zagotavlja, da ima vsakdo sveto pravico prepričanja in da jo njegova lastna srčna želja, ker je sam sin svobodni* najsvo-bodiiojše republike pod solnccm, da voli vsak njegov delavec tako, kakor mu duša veleva. Tudi on bo glasoval za .Mr. Bumsa. ker jo prepričan, da je to najboljši kandidat. Kdo ne bi razume), kaj pomenijo tako besede v naši uajsvoboduejši republiki? Ker je pa vendar mogoče, da ta ali oni no bi razumel, pride čez nekaj časa supcrnitcndciit, iu opisuje vso vrline. .Mr. Bumsa s tako glorijo, da mora smatrati samega sebe za moralno propali-eo, kdor jo le trenotek mislil na to, da bi volil druzega. V tovarni jo pa še več manjših "bosov iu čim manjši je kateri, tem jasnejše postajajo njegove besede. Ako s«' še mimogrede vplete opazka. da so se naročila zmaujšela, da se bo število delavcev - slučajno ravno dan po volitvah — reduciralo. ako se primerno pokritizirajo drugi kandidati, ako so razdeli nekoliko cigar iu po toč i nekoliko piva, tedaj 110, tedaj ne more biti uganka nobena uganka več. Tudi možgani kapitalističnih agentov so iznajdljivi. Način vplivanja ima neštete variacije. vedno pa stoji gospodarska sila za njim. Tomu velikanskemu .pritisku, ki falsifie ira mišljenje tisočglavih množic, se more delavstvo le tedaj uspešno upreti, če je strokovno močno organizirano in če zna moč svoje strokovne organizacije porabiti tudi z» obrambo svojih političnih pravic. Co je važno, da si pribore delavci par centov plače na dan in da si znižajo delovni čas za par ur na teden, je še važnejše, d« si pribore svobodo svojega političnega nastopa. Boljša plača jim le ziičhsuo pomaga, ker izgubi svojo vrednost s podraženjem / i v ljcii.sk i h potrebščin; politična moč jim mora prinesti osvoboditev iz razrednega hlapčevst v«. Da more delavstvo tudi politično rabiti svojo strokovno moč, jo pa potrebna čim tesnejša zveza med njegovo politično in strokovno organizacijo. SE VEG SREDSTEV NASILSTVA Ali sredstva kapitalizma še niso izčrpana, tudi če si jo delavstvo ustvarilo organizacijo, ki je sposobna za gospodarske zmage. Pri vsakem štrajku lahko opazujemo besne poizkuse, da so zlomi un h* organizacije z močnejšo silo. Zoper mirno pasivnost delavstva, ki sama po sebi ustavlja kolesa, nastopa sila orožja: Policija, konstabli, najeto protepaške tolpe, milica iu stoječa vojska — vse jo v slučaju "potrebe*' v službi militarizma. Oborožena sila, neregularna iu regularna, izziva konflikte, nemire, izgrede, i/, katerih nastaja nered, nevarni sovražnik uspeha. Teoretično bi so to dalo preprečiti; vssk delavce v stavki bodi tako hladnokrven, razumen in dalekoviden, da se ne da ua noben način provocirati. Vsak delavec uaj ohrani mir za vsako ceno, pa se no bo mogel zanesti nolicn nered v organizacijo. lahko uvede veliko disciplino in zelo utrdi člane. Ali preko gotovih meja tudi to ne gre. Človek lahko postane močan človek, ampak ne kamen, lu izzivači imajo vedno lažjo stališče, kakor tisti, ki so izzivani. Ce nima prvo sredstvo provokaei-je uspeha, ga ima drugo ali tretje ali pa deseto. Ako so začne brez vsakega povoda strel jet i na neoboroženo množico, na žene in otroke, ako so valjajo nedolžni ljudje v svoji krvi, je nered že gotov iu nobeno modro prigovarjanji- ga nc prepreči. Zgledov zato imamo v zgodovini delavskega gibanja dovolj. In. kapitalizem uc postaja člo-večnejši in krotkojši. Cim bolj sc razvija moč delavskih organizacij, tembolj organizira on svoji'. «ilo. V Ameriki je najprej Pennsv Ivani ja vpeljala državne konstahlc, nekakšno državno policijo, o kateri ve vsako dete, da služi le proti štrajkujo-čiin delavcem, seveda za "zaščito javnega reda iu miru," kar ne pomeni nič druzega kakor zaščito kapitalističnih interesov. Kadar je red in mir izkoriščevalcem na poti, tedaj morajo konstabli narediti nered in nemir. Sedaj že slede druge države temu zgledu, in prav tam, kjer so organizacije delavstva najmočnejše, zahtevajo kapitalisti naj glasneje tako pro-tištrajkarsko armado. ŽELEZNIŠKA POLICIJA Kjer ni konstablov, tudi nc prihajajo kapitalisti v zadrego. Zvezna industrijska komisija, ki je pod Walshevim prcdscduištvom proiskavala "vzroke socialnega nepokoja," jo konstatirala, da imajo železniške družbe v Ameriki na podlagi avtoritativnega pooblastila v raznih državah pravico, da si organizirajo pravo gamizije železniške policije in cele arzena le orožja iu municijc. Železniški roparji so kljub temu še ameriška spe-eialiteta; če je vlak prepaden in kondukter prisiljen, da gre s ka|m> v roki pobirat denar in dragocenosti potuikdv za gospode roparje, ui te železniške policije nikdar na pomoč. Železniškim družbam Judi ni toliko ležeče na varnosti potnikov in njihovega imetja; sicer no hi bile proge tako zanikrno in uslužbenci fako preobloženi, da je bolj varno letati v viharju z aero-plituom, kakor se voziti z ameriško železnico. Ta železniška policija je protištrajkarska armada prometnih inagnatov. V slučaju gospodarskega boja sc hitro pomnoži, ker imajo privatne detektivske agenture vedno rezervo na razpolago. In tedaj nastopajo kakor državne uradne o-blasti; ker imajo moč. si lastcvsc mogoče pravice, iu njih nastop zoper ueoborožcue delavec je učinkovitejši od vsakega zakona. PRIVATNA POLICIJA. Vsak kapitalist v Ameriki ve, da dobi lahko oborožene ljudi, kadar jih hoče. Posebne agenture so bavijo s leni in delajo izvrstno kupčijo, kar dokazuje, da je na tem trgu dosti posla. Privatna policij« ima svojo zgodovino v deželi. A medtem bo spadajo sijajna odkritja skrivnostnih zločinov in velikih zločincev s pomočjo privatnih detektivov večinoma v področje romantike in s»' v povesti velike lože konstruirajo kakor v praksi, so službe privatnih policistov zoper štrajkarje zelo realna reč. Marsikatera stavka je bila razbita ravno vsled nastopa takih junakov. Ta panoga "policijske službo je že davno organizirana; njena organizacija se pa neprenehoma izpopolnjuje, po izkušnjah se bogate njene metode, vpoštevati se uči vse mogočo slučaje in položaje, in tako postaja vse nevarnejša. V službi teh ageiitur so številni odvetniki, katerih naloga je skrbeti, da ne pade nikdar krivda na prave krivce.. In ta naloga jim je zelo olajšana, ker so zopet pojavlja tisti sam vase se izlivajoči krog: Pretepači zlomijo upor delavstva; v podjetjih so delavci zaradi poraza mnlodušui, v politiki demoralizirani. pri volitvah zmagajo kapitalisti, v urade in ua sodišča pridejo kapitalistični ljudje, če je provokater obtožen, se oprosti, tudi če je moril, če je obtožen štrajkar ali delavski vodja, se obsodi, tudi če je nedolžen. Iu če se čez leta delavci pod prehudim pritiskom. ko je obledel spomin lia nekdanji poraz, zopet upro, se ponovi stara igra. JAVNA OBOROŽENA SILA Naravno je, da slu/.i v teli razincralr kapitalizmu tudi uradna policija in eventualno vojaštvo — milica ali p« zvezna vojska. Tudi to dokazujejo nešteti primeri — kakor v Ameriki, tudi v K v rop i. Kapitalizem ve, da je tako, in hoče, da je ta ko. Zvezni kongres se je pred kratkim ha vil z zakonskim načrtom, ki postavlja državno milico pod zvezno kontrolo Socialistični poslanec Me-ver London je zahteval, naj se milica ob tej |»rili ki posveti svoji pravi nalogi, namreč obrambi do žele. pa je v ta namen predlagal, naj se prepove poraba te oborožene sile v konfliktih med delom iu kapitalom. Kongres je hitro našel iztrovor, da ni kompe-teuton, ilasi je njegova koiupeteiiea popolnoma jasna tisti hip, ko izreka zvezno kontrolo nad državno milico. Ali večini ni slo za kouipctenco, temveč za to. da se čuti odgovorno kapitalistom, ki kontrolirajo kongres i,n zato ni hotela skleniti ničesar, kar bi bilo kapitalistom zoprno. OROŽJE JE SILA To so dejstva, katerih zgletle si vsakdo iz prakse lahko pomno/i. Kapitalizmu je seveda ljubše, če opravlja zanj protoktorsko službo javna oborožena sila. T« je namreč cenejša od privatne. Plačuje jo ljud stvo samo.« Zato so kapitalistične stranke navtlu-šono za mnogoštevilno policijo, za državne kon- ▲D V HBTIBBM HNT SLOV. DELAVSKA DMMIIIM dM ITTMU Ink*r»orlnMa It »»rita 1*0$ V d rt*» I IW. , Sedet: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predaedntk: TRANK PAVLOVClČ, «Ö Main St., Conemaugk, Pa. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, bo« 50, Weit Newton, P». Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK. 46 Main St., Conemaugh. Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood Rd., Cleveland, O. Blagajnik; JOHIP ZELE, 0108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajtik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland ZAUPNIK: ANDREJ VIDRICH, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: YILJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽlC, 2. nadiornik, Garjr, Ind., Toleeton, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVftE, 3. nad*., 1 Craib St., Numrey Hill, N. 8. Pittaburgh, POROTNIKI: IVAN GORÖEK, 1. porotnik, Box 185, Radlej, Kanaaa. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KARL1NÜER, 3, porotnik, Girard, Kanaaa, R. P. D. 4, Bo* VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hifti »t. 46 Main St., Conemaugh, Pa. ßPENDAL IVAN, Conemaugh, I»a., Bo* 781. GAÖNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Bo* 422, Conemaugh, Pa. BO VC FRANK, R. F. D. C, Bo* 111, John«town, Pa. 8LHODOLNIK IVAN, Bo* 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Bo* 514, Conemaugh, Pa. Socializem, pacifizem in sorodno. KATO VRANKOVIÓ Drama v treh dejanjih. , O. Pa 86. Uradno Glaailo: PROLETAREC, 4008 W. 31 st St., Chicago, 111. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, io uljudno proAeni, pošiljati vae depiie in denar naivnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Fenar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Ezpreanih, ali Batčnifc denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih tekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. PROLETARCEV POZDRAV. V Pittsburghu, Pa., so se delegati S. I). P. Z. sešli na svojo kon-j venci jo. 'Proletarec' je uradno glasilo Zveze in zato nas veže dolžnost, da pozdravimo sestanek. Ali tudi če ne bi bilo te oficielne dolž-. uosti, bi sami čutili potrebo, da pozdravimo to konvencijo in zaželi-' 'hio njenemu delu iskreno najboljši uspeh. Naše principielno stališče napranifepodpornim organizacijam je davno znano. Ce služijo tistemu namenu, zaradi katerega so usta-j novljene, namreč podpiranju bolnih in za mrtvimi člani zaostalih, sploh podpiranju svojih članov v slučaju potrebe, tedaj imajo naše popolno odobravanje in vso moralno podporo, ki jim jo more dati list.i Seveda se pod tako odejo lahko skrivajo drugi nameni, in od nas se ne more pričakovati, da bi ščitili izkoriščanje, zamračevanje in pohlapčevanje le zato. ker se je ovilo s plaščem dobrodelnosti. Ali S. D. P. Z. je organizacija, ki je doslej vedno v svojem delu kazala dvoj»: Delavska je in resnično napredna je. Nihče ni v sedanji družbi v slučaju potrebe tako odvisen od po-j moči kakor delavec, ki si mora — bodisi z roko ali z glavo — služiti vsakdanji kruh in mu zaslužek'komaj zadostuje za najnujnejše tekoče potrebe, pa ne more spravljati zakladov za nepričakovane nezgode in nesreče. Seveda bi morala to nalogo izpolnjevati družba, kateri žrtvuje delavec svoje moči. Kajti ves dobiček njegovega dela ima podjetnik, kapitalizem, vladajoča družba. Poštemo in pravično bi bilo, da bi prihajale potrebne podpore od dobička, in ker upravljajo to družbo občine, države in zveza, bi bila njih dolžnost, da bi skrbele za bolne, ponesrečene in sploh brez svoje krivde v bedo padle člane. Ali v Ameriki velja taka skrb še za "neameriško". Ta "napredna" republika je mirno pretrpela, da so jo v tem oziru prehitele celo nazadnjaške monarhije, v katerih je že davno uvedeno bolniško, invalidno, tupatam tudi starostno zavarovanje. Delavstvo v Ameriki, žrtvujoče vse svoje moči bogastvu dežele ' pod zemljo in nad zemljo, ima pravico zahtevati od države in državne zveze, da izpolni to dolžnost; ali dokler je zahteva neizpolnjena, o-j pravljajo podporne organizacije plemenito nalogo s tem, da preprečujejo propadanje svojih članov v popoln pogin. Organizacija, ki služi na tem polju delavstvu, mora imeti naše simpatije, in zato prihaja naš pozdrav konvenciji S. I). P. Z. od srea. Napreden duh vlada v tej organizaciji .Njeno članstvo se sestavlja iz razredno zavednih delavcev, ki vedo, da jim podpore ne ino-j ;'ejo dati vsega, kar zahteva dandanes življenje od njih, pa so pripravljeni na boj — ne za miloščino, ampak za svoje pravice. Nikdar ni S.D.P.Z. pehala svojih članov v srednjeveški mrak, v katerem tako izvrstno uspeva suženjstvo. Nikdar jim ni slikala kapitalističnega raja v barvah profitarskih prerokov. Že s tem. da je izbrala " Proletarca " za svoje glasilo, je pokazala, kakšen duh veje v njej, in v pravem interesu njenih članov, delavcev, ki nimajo ničesar pričakovati od kapitalizma,od njegovega padca pa vse, želimo,da -ki tudi nadalje preveval Zvezo ta duh zdravo mislečega, razredno zavednega delavstva. Cenjeni delegati! Velike so naloge, ki se javljajo pred Vami iti mnogo dela Vam -nalaga Vaša konvencija. Naša stvarni, da hi se vtikali v Vaše proble-jujc. Želimo pp Vam, da bi se Vam delo, ki ga opravljate zase in za svoje članstvo, v najpopolnejši meri posrečilo v prid Vaši Zvezi. Imeli boste morda težave; brez teh ni nobena organizacija. Zbori resnih organizacij pa niso parade, ampak dnevi dela. Premagovati «te morali težave, ko je bila Zveza mlada in majhna: premagali jih bo-ste tudi Sedaj, ko je organizacija odrtisJa otroškim hlačicam. Kajti pred Vašimi očmi je cilj, ki je vreden Vašega dela in napora. Vanj Jioite imeli uprte poglede tudi na sedanji konvenciji, in,to Vam bo olajšalo trud in pomagalo v dvomih najti pravo pot. ••* V Pittsburghu zborujete, v tem mestu velike industrije, Vi, za-Kiopniki delavstva. Ogromno bogastvo je nakupičeno okrog Vas, in daiinadan proizvajajo podjetja vsake vrste nova bogastva. Proizvajajo jih delavci, Vaši tovariši, kri Vaše krvi in meso V4ašega mesa. -Proizvajajo jih, kakor jih proizvajate Vi. vsak v svojem kraju. Nedaleč od Vas, v Kast Pittsburghu, se pa bojuje na tisoče enakih delavcev za boljši košček kruha, ki jim ga odreka od njih živeči, od njihovih žuljev nakupičeni kapital. In oborožena sila vsake vrste je.i)a nogah, da bi ugnala delavstvo v kozji rog. Živa r.lika sedanje družbe je pred Vašimi delavskimi očmi. A le izrezek iz enake, velikanske slike je, ki se razprostira čez ves svet. razumete to sliko. Za delavstvo ni pravic, dokler si jih samo ne "pribori. «*< V ozračju siluegM bogastva in v ozračju krutega boja zborujete. In je pravi prostor za delavsko konvencijo I Ozrite se na to tuje bogastvo in na ta Imj, ki je tudi Vaš hoj, in Vaše zborovanje ho plodo- Bojev z delavstvom ne morejo preprečiti. A-li v teh neizogibnih bojih hočejo hiti močnejši. In orožje je najmočnejša sila. Med kapitalističnimi veleizkoriščevalei je nekoliko pacifistov. Proti armadi govore, za mir deklamirajo, fantastične ekspedicije prirejajo, mirovne palače zidajo. Zoper "notranjega sovražnika" so pa vedno pripravljeni apelirati na orožje. Z miljoni iz delavskega potu je dal Car-negic zgladiti sedaj tako tužno zapuščeno mirovno palačo v llagu; delavska kri je pa tekla tudi za Carnegijevc profite. Delavstvu ne gre za to, če ae imenuje oborožena sila policija, konstabli ali infanterija: pač pa gre za to, da ima kapitalizem oboroženo silo, ki jo lahko rabi, da potepta njegove najpravičnejše zahteve. FANTAZIJA. Zoper to nevarnost, ki neprenehoma preti delavstvu in' ji' doslej bolj zadržala napredek proletariata kakor vse drugo — izvzemši njegov lastni indiferentizem — se na potrpežljivem papirju lahko konstruira radikalna pomoč. Odstranitev vsake oborožene sile! Toda prepustimo fantazije fantastom. Človek ima lahko polno glavo sivih las, pa je vendar o-trok, ako misli, da se more svetu diktirati uničenje orožja. Ravno taki fantasti, ki se smatrajo zn posebno napredne, so napredku posebno nevarni. V glavi se marsikaj lanko kombinira, ampak stvarni svet se ne zmeni za take kombinacije. PLAMMARIONOVA UTOPIJA. Glasoviti astronom Camillc Flanimarion, ki ima kot učenjak velike zasluge, je tudi pisatelj, i bi na tem polju rad pofantazira. V knjigi "Konec sveta" opisuje življenje na zemlji v bodočih neštetih tisočletjih. Razume se, da ne more biti tak opis nič druzega kakor utopija. .Med drugim pripoveduje tudi, kako je militarizem vzel konce. "Na predlogMieke hrabre žene se je zedinila večina mater po vsej Evropi, da bodo vzgajale svoje otroke, zlasti pa hčere v grozi pred vojnim barbarstvom. Poiueuki staršev, večerni razgovori, predavanja, čitanja, vse- je postavljalo pred oči nespametnost moških, neuteineljenost pretvez, ki so jih narodi navajali drug proti drugemu, pod- Iz Carigrad je najbolj romantično mesto na svetu. Humboldt ga je imenoval tudi mesto najlepše lege na svetu. Napoleon je nekoč dejal o Carigradu, da znači posest tega mesta vlado nad vsem svetom. Carigrad je poleg Aten najstarejše glavno mesto v Evropi in prekaša s svojo slavno preteklostjo celo "večno mesto." Preteklost Carigrada je zelo pestra. V VII. stoletju pred Kristusom je nastal Carigrad kot grška kolonija z imenom Bizanc. Njegovo lego je baje določil rek delfskega orakla. (Jrki in Perzijci so se vojskovali v peloponeški vojni za njegovo posest. Ko se je razpadala Grška, ji* postal Bizanc najprej podložen Macedoniji, pozneje Rimu in cesar Konstantin je izvolil Bizanc leta -126 za svoje glavno mesto ter mu dal tudi ima Konstantinu-pol ali Carigrad. On je izdelal tudi načrt za ca- i rigrajske utrdbe. Leta 1204 so osvojili Carigrad, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva, kri- 1 zarji. A leta 12H1 so Carigrad zopet osvoji I i (Jrki. V poznejši dobi so naskakovali Carigrad takrat še neposlovanjeni Bolgari in pa Turki še 27krat. a njihove sile so bile preneznatne, tla bi bile mogle predreti dvojni obroč utrdb, katerih razvaline še dandanes kažejo, da so bile zgrajene . za najmočnejše navale. Leta 14."»:! so pa Turki pod vodstvom Mohameda II. odrezali mesto od "Kurjer Warszawski" poroča, da je dobila mestna klavnica v Varšavi dovoljenje, da sme klati tudi pse, katerih meso je dovoljeno za prehranjevanje. V šestdesetih letih minulega stoletja je vladala med tkalci po Šleziji silna beda. Takrat je bil skoraj luksus. če so v kakšni hiši imeli pasjo pečenko. Med tciui izkoriščanimi, od modernega delavskega gibanja nedoseženimi trpini je tedaj izbruhnila revolta. ki se je razširila po vsem tkalskem okraju, in prusko vojaštvo je imelo težke opravke, preden jo jc potlačilo. Pol stoletja je minilo od tistega časa, in sedaj je na Poljskem j pasje ineso zopet luksus! * , Državljan neke nevtralne dršavc se jc pred kratkim vrnil iz Trsta in povedal, da se je zmanjšalo Stavilo tržaškega prebivalstva /.a kakih 100,-(HHl oseb. V mestu je vse polno mačk. Nekatere Itn L-1>i>i Ii kupil štiri palce visok srebrn kozarec. Še dražje pa jc plačal neki miljonar operno kukalo, namreč oTo.000 K. Vrednost tega kukala je bila v zlatu, iz katerega je bil izdelan, še več pa v biserih, s katerimi je bil posejan. V novejšem času so spoznali miljonarji dineje kot izredno ugodno priložnost za razsipanje denarja. Tako so na primer prirejali pojedine na konjih iu pojedine v rudnikih, vse te razkošne pojedine pa je prekosil neki drudi miljonar s svojo bahavostjo.Pojedina, h kateri so bili povabljeni gostje, samanasebi ni bila nič izrednega. Bila jc ta#a kot navadno pri milj'wnarjih, zato si naj vsak misli, kakšna je bila. Šele ko so začeli sluge deliti gostom cigarete, so opazili gostje, v čem tiči presenečenje in veliki stroški dineja. V cigaretah namreč tobak ni ležal v navadnem cigaretnem papirju, pač pa v skupaj zvitih lOOdolarskih bankovcih. "Oklahoma" je najnovejši dreadnought Združenih držav, ki so ga pridelili atlautiški mornarici. "Oklahoma primerjajo največjim angleškim oziroma nemškim morskim orjakom. Kar je Angležem "(¿ueen Elizabeth". to je Ame-rikanccm "Oklahoma". Dolga je ."»7."> čevljev in njena 27."»00 tonska teža. re/.c 2H in pol čevljev globoko v morsko gladino, Stroji imajo 2f» tisoč konjskih moči. Oborožena ic z desetimi 14-palč-iiiini in cnoindvajsetimi 5-palčtiimi topovi. Koliko ča*a pa bi» trajalo, da bo tudi ta ponos atlantiške mornarice spadal med staro železo? V nobeni panogi se tehnični napredek ne obrablja tako hitro, kakor na polju morilnih iznajdb. Mornarica in artilerija pa žreta najhitreje. Tu ne igrajo tisočaki sploh nobene vloge več; le miljoni štejejo. Pa saj jih imamo v Ameriki dovolj! Delavcev, Iti jih pridno pridelujejo, se ne manjka; in da jih pridelujejo to popolnoma zadostuje. Čemu naj bi se tudi še brigali, kako u Hupo 111 m 9 T., 1,« __1_______ti • lost diplomatov, ki so j »odvzemali vse mogoče, da bi podražili domovinski čut iu zaslepili misli, končno hrczuspešuost vojn v zgodovini, ki so vselej porušile ravnotežje v Evropi,pa ga nikdar niso popravili, skazo narodov, bojišča pokrita z mrtvimi in ranjenimi, ki so bili raztrgani s kartečami, z mrtvimi in ranjenimi, ki so še uro prej slavno živeli v polnem svitu dobrega soluca ...in vdove, sirote, in vsakovrstna beda! En sam zarod te prosvetljeue vzgoje je zadostoval, da je oprostil otroke teh ostankov mesojednega zverinstva in jih vzgojil v čutu zaničevanja in groze napram vsemu, kar bi moglo opominjati na nekdanje barbarstvo. Ženske so bile volilke in so mogle biti voljene. Dosegle so najprej to, da je bil prvi pogoj za izvolitev administratorjev njih zaveza, da ne bodo glasovali za noben vojaški proračun; v Nemčiji je bilo, kjer se je to najlože doseglo, hvala mednarodnim socialistom. Toda več kakor polovica poslancev je, ko je že imela mandat v rokah, popolnoma pozabila na svoje obljube pod pretvezo državnih razlogov. Izjavili so, da so izdali svojo osebno neodvisnost in da morajo slušati le ukaze voditeljev parlamentarnih skupin. V resnici so se vladarji upirali razoroženju in vojaški proračun se je nadalje vsako leto odglasoval. Potem se je pojavila misel, ker se razlikujejo vojaki raznih držav večinoma po svojih uniformah, da Iti nemara zadostovalo odpraviti te uniforme, pa bi se odpravila vojska: toda ta predlog je bil preveč enostaven, da bi bil imel upanje na uspeh. Tedaj so si mlada dekleta med seboj prisegla, da se nikdar ne omože z možmi, ki bi služili pri vojakih; odrekle so se zakonu, in izpolnile so svojo prisego." Pet let so ženske po Planimarionu vztrajale; pet let so se moški še upirali, tedaj pa so zaradi ženske opozicije v enem dnevu Nemčija, Francija, Italija. Avstrija in Španija odglasovale raz-oroženje. Potem sta sledili Rusija in Anglija s postopnim razorožeujeni. To se j«' zgodilo sredi štiriindvajsetega stoletja ... V fantaziji se ni treba ozirati na realne razmere, na materialistične vzroke. Fantazije se lahko lepo izvršujejo. V svetu resničnosti je stvar precej drugačna. ("Dalje prihodnjič..) Spisal Etbin Kristan. •Iugosl. socialistični klub št. 1. je podal zadnji čas slovenski in hrvatsko-arbski publiki v Chicagi dve veliki drami. Prva je bila Cankarjeva tridejanska "Kralj na Betajnovi," to pot pa Kristanova tridejanska "Kato Vrankovič." Drama "Kato Vrankovič", ki ?je bila odigrana zadnjo nedeljo v lloerberjevi hali, je bila vprizor-jena — kakor prva — pod vodstvom avtorja in režiserja samega. Drama prikazuje sliko iz političnega preobrata na Hrvaškem. Lahko je mogoče, da je kdo ki bi morda raje iskal snovnih faktorjev bliže in ki mu razmere na Hrvaškem — izvzemši iz časopisja - niso poznane — dejal: Zakaj ni avtor predelal snov za ameriške razmere T i Well, morda bi bilo ali Vight; | toda kdo ve, če ne bi potem kdo zahteval: Zakaj ni snov zajeta iz Ribnice, iz Belokrajinc. Krasa ali Štajerskega?" Na vsa ta vprašanja l.thko odgovarjajo značaji v draini, kakor llija Vrankovič, njegov posinov-I Ijencc, ban pl. Lajben, Iriua, njegova hči in Slavka, hči dr. Saj-ea ; ka jti v vsakem večjem kraju na svetu mrgoli teh značajev; mrgoli Lajbenov, Katonov in V ran ko vice v. Značaj jc značaj, pa ga poberi na Blue Island ulici, ali pa v Honolulu. Izjeme so morda le v teiu, da imajo včasih drugačna imena in drugačne vloge. Duševni momenti — boji za visoke ideale, razočaranje, ljubezenski zapletljaji, želja po moči, duševna metamorfoza in končno prirojena omahljivost — so o-grodje velike drame "Kato Vrankovič." V splošnem obsega drama sledeče: Desetletja je tlačila deželo silna politična mora. Vsak resni odpor je zamrl in najboljši ljudje so že izgubili upanje, da sploh kdaj pade nasilstvo. Tedaj pa jc prišel iz višjih krogov ukaz, da morajo biti prihodnje volitve svobodne. Ban Lajben ve, da mora izgubiti večino v saboru, če bi ljudstvo res volilo po svojem svobodnem prepričanju. Toda on se ne ustraši. Ilija Vrankovič, katerega je smatral za svojo desno roko, naj bi mu pomagal. bi šlo ljudstvo pod pritiskom u-radništva zopet kakor čreda k volitvam. Ali Vrankovič, velik i-dealist, mu odreče svojo pomoč. Ban ga spomni, da je kot uradnik sodeloval pri vsem. kar se je doslej godilo v deželi in če zmaga opozicija, zadene sramota in maščevanje tudi njega. Vrankovič ostane vendar trden, ker je prepričan, da prihaja ura svobode, S potovanja se vrača njegov a-doptirani sin Kato, katerega je dal vzgajati z vso brižnostjo, da bi se razvil v idealen značaj. Mlajši opozicijonalci smatrajo Katona za svojega voditelja. Ko ni ban pri starem Vrankoviču dosegel namena, skuša vjeti Katona, in ko mu ta ne gre na limatiicc, mu pokaže spise o prodaji nekih šum. Pisala jih jc Vrankovičeva roka. In zdaj stoji Kato naenkrat pred strašno alternativo: Ali naj opustil boj proti nasilstvu, ali pa naj označi tudi svojega očeta za tovariša Lajbenovih sleparij. Ta I m j se odigrava v drami. Dogodek za dogodkom goni Katona naprej na poti njegovih idealov; »dejstvo za dejstvom mu sugerira. da ni treba udariti svojega očeta. Dve ženski sta stopili v njegovo življenje: Slavka, njegova nevesta, iu Lajbcnova hči Irma. Obe ga ljubita; ali ljubezen ene se razlikuje (»d druge kakor voda od ognja. Ena mu šepeče mehko, vse-obsežno dobroto; druga mu kliče j moč. Kato omaguje in se dviga. Vzgoja mu je lahko dala načela, znanje, marsikaj; ali človeške nature v njem ni mogla izpremeniti. V najodločilnejšem trenotku si ne more njegovo, oko niti toliko razširiti obzorja, da bi hladnokrvno prevdaril in ocenil, kaj jc iu ka.i ni, kaj se mora zgoditi in česa ni treba. In tisti hip. ko je Zmaga takte blizu, da bi bilo treba le ro i ko iztegniti, mu ta roka omahne in sam pade, žrtev cnostranosti in utopizma ... Drama je realistična, polna življenje in boja, in stopnjuje zanimanje gledalca do konca. bok« iu je vsled tega težka — do hro rešili avoje naloge. Se iu pa tja ne je — čisto razum-Ijivo — opazila dresura, ki ne «e-veda pri diletantih m» more nikdar popolnoma zatajiti. Vendar se je pa opazilo pri igralcih razumevanje vlog. Tako na-primer pri I rini (.M rs. Mae Mo-lek), ki je imela malo prejak na glas, drugače pa dober nastop; jako dobro je zadela lahke, njej predpisane kretnje in pravo obnašanje ljubimke, ki nosi v duši nenavadno moč in ki si hoče pridobiti Katona zase. <1. Krze. ki je imel vlogo Lajhcna, hi bil svojo vlogo mnogo bolje izvršil, če bi bil pozabil za ta čas na dialekt, in pa ee bi nastopal malo bolj aristokratično, Hanovo po-osebljeuost je pa zastopal dobro. Dobro sta izvršila svoje vloge Kato (Air. ('bas. Vesel) in Slavka (Miss II. Cirile). Kakor v drami "Kralj na Betajnovi," tako je t.u- Iniciativa, ki je izšla v "Radnički Straži" — pravi Polovina — ni v ho-flasj u z zaključkom dotičnega odbora. Kritizira tudi 2ikičev članek, ki je iz-žel vzporedno z iniciativo in kjer ne ba vi a postopanjem ekuekutive v zadevi referenduma in razprave o "ljudski obrambi". po 2c Žikič Poleg te svote pridejo še pravila, ki Htanejo po 5c komad in pa članske knjižice, ki so komad. Ko prejme tajništvo zveze pri-stepne karte in svoto, odpošlje marke, da klunu številko iu pofi izvaja, da je iniciativa v so- I je vse potrebno za poslovanje. fl m h' ril iïl M fii w [il vv :. ' fji ui hi y tf ryt rAi v v r,i rj "I^01*!?**1 K*'"«»»*- P*lm«r SI.. Ifetmlt, Mick. grabil Serrro. to Z«Jr»viU» i* obuti ln_)«tr» ko j« obistuo »«priliko Ur umu j* pi H? huUn ko1 0n" p«4- '•o**» ••« o Kevc rovem Zdfavilu m obuti iu )tin i»i «iu bil «>Ujfcin. Sadi trga Ubko priponkam u> tdravilo v»lio, ki trvijo «»iad obi.tulh tiaprilik." Klasju z zaključkom odbora. Članek je pa napisal kot član zveze, ki ima kot tak to pravico. (¡odina, Kristan in Ekonomoff obsojajo postopanje Žikiča in uredništva "R. S.", ki je dotični članek pri-občilo. Cvetkov pojasnjuje, kako je prišlo Charter dobe klubi od County ali pa državne organizacije, in sicer vedno drugi mesec, ko je klub prjet v zvezo. Opravilnik m vzdrževanje sej. § 1. Po klubu izvoljeni pred- do nesoglasja. Večina —.meni — se sednik predseduje. Ako želi pred ne ozira na zaključke članstva in „edliik govoriti, ga zamenja ta j- manjšina ima pravico tako postopa- „¡Z al« i • i nje javno kritizirati. Buša se strinja S0™™* n° «°V0Pi * S Cvetkovom in Žikičem. točk, dnevnega reda, ga ,nitt pred. Polovina konštatira, da dospele kri- sed",k Pr«vieo poklicati k redu, tike in inicijative ne prihajajo po last- v a slučaju pa apelirali nem nagibu članstva, ampak iz naro- ,,a pričujoče, da se odvzame go- čene agitacije. Kokotovič predlaga izjavo, ki naj jo eksekutivu sprejme in odpošlje klubom. V izjavi je kritika o postopanju •h v tej drami rešil svojo težko iuredništva "Radničke Straže" ter opo-lialogo Mr. Vesel častno. Brc/ zicije manjšine v eksekutivi. Na pred-dvoina ima Mr. Vesel poseben ta-'l°f Polovine se izjava z večino gla-lent za oder. — Pri takih motuen 1 sov «prejme in razpošlje klubom, tih se človek nehote spomni na I ii1, tttJnik poroča, da mu je Mav nameravano Akademijo. rich, član nadzornega odboru izročil, vorniku beseda. S 2. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo. S il. Predlogi se stavijo ustme-no. § 5. Debato o predlogu moreta voditi le dva člana, eden za, drugi pa Droti. t> 6. Predlagatelju je dovoljeno Kadar vas hrbet boli iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite Severa s Kidney and Liver J« (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki § nBITIBnV va8 b0 8Pravil° na P0* k Zdravju. Rabi IIWIIIIIIIJ se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih. dD^kd M (M>nuv,u11 tut,i pojavlja mad fu«om obintnih n«prillk in da ne ^.UpVfXQ poiimga idravljenju, naj ao rabi tudi SEVLRA'S BALSAM OF Lire (Severity tivljaaakl Balsam) k uteri >• to veikrat Ukazul »vojo v rednokt v »vezi t Seven>viiu Zdraviioia za ubUti iu Jetra. i Mm Sev^roTBfa Zdravila za oblati in Jetra: 50c a |1.00. Cena Severiivega Zivijeukkega Maltama: 7ÔC. Slavka je, kot prava in iskrena ko J® PrUel n» 8«J°. več pisem, naslov- ^ ure za poročilo iu 10 minut za ljubica Katona, izvršila svojo te/ \\Tk,uba '6' Chica*°' "J1*1** K10V01r ko vloiro dobro lkA" vseb"jej° P°dPüre za P° & Vsak drug govornik go- ko vlogo dobro. k)ubu 8t predloiene iniciative. Te vori le dvakrat k enem,, nr,,ll Dobro je izvršila svojo vlogo .podpore so bile prej odposlane, nico tll n s o ' i » « »P tudi Mara, goapotlinja Mrs. Mary ¡je uftla iniciativa v "Radnički Straži" IU" I>rV,c l) a (J,u«l(' • Vdovich; nekaj napake pri njej 'n se vsled tega ne morejo vpofttevati je v tem, tla ob nastopu malo pre-l PrHVi. tirava, kretnje pa niso slabe. Vsi drugi st> več ali manj za prvikrat izvršili svoje vloge a d right! Odlikoval se je med temi rU,:nm . "" , . .........." i iv rp • . r.konomoff obsoja postopanje kluba je javno z vzdigaujoin rok "ImI _ mn,:^:'"n- ^ ii--".^ - * - .--.lih.«dni ? i,, voüt v« j vj , Jti.Vlí?^*ílj.," ^karuarja ¿a Severove I'ripravka. Ako va» ue more zaloflti, na- rocite Jlu od uuk. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa Izvirno potrdilo (ORIGINAL RECEIPT) ko je eksekuti predlog, takoj klube, naj predlog iti čimprej na SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Zavarujete se lahko za $1.00, 12.00 ali $3.00 dnevne bol niške I podpore in za $1130, $ stvarna del /al uspeh predstave v Iloerberjc- ^m iniciutiva' t,a t0 Pre" ^ r V vi dvorani, kajti .beinstvo je'z TISTJ ^^ ^ ^ .... Kristan pravi, da večina sploh ne vsem zanimanjem sledilo prizorom more delati ovire, ampak dela; kar se iu dalo napram izvajanjem duška. I trdi, je ravno narobe. Brezdvomno je imelo naše občin- Cene po dnevnem kurzu. ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU! Prebitek in glavnica $669,672,99 Hrinilne uloge $4,687,208.83 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILLIONOIS. Dnevni red in drugo. § 1. Seje klubu sklicuje tajnik z dopisnicami ali potom zveznih glasil. Dalje predseduje seji, dokler ni izvoljen predsednik. S 2. Predsednik predseduje jn urama tudi *akljuii' (,a 8e izvo,i odbor treh, vzdržuje red glasom opravilnima ki ima nalogo voditi preiskavo potom in dnevnega reda. Končno se zaključi z večino glasov, stvo na ta djin lep kos duševnega da se vse podpore, ki so dospele pred in končno materijalnega v/ilka. 14 aprilom ne upoštevajo, o čemer lil od tega bo ostalo dober del tu- naj 8e d01'1'"« organizacije obvestijo di Jugosl. soe. klubu štev. 1.. ki j,. Potom "Radničke Straže". Dalje se podvzel korake, da se je * uprizorila. korespondence, da se ¡znajde, "odkod S Tajnik klubi vod? mJ,.n Kontno mi je reei sa.no se to: izhaja originalno podpihovanje glede L „ • i t 1 "Klobuk tlol pred našim vrlim i razprave "ljudske obrambe V ta od i u 'T J rrjemk,h 1,1 ,zduN dramatičnim krožkom in njegovim bor so izvoljeni Kristan, Ekonomoff P° ? l'lantn,So ,u lz,,aia režiserjem!" in Polovina. elanom redne in izvanredne stran- Na svidenje! X Zaključi se, da se zadnja dva ?.a- kine markf : diU1" vodi ktirespou- .............................pismka obJav,ty v tekočih Številkah donco s ('«unty, State in gl. ta.fui. £ i naših glasil. kom /veze po potr bi; hrani spis,., f*^ , ^ Istotako naj prineso glasila pozive prmoženje.ill vodi imenik dobrih O J VCLTl A CL \\ fa vo,itev delegatov za naš kongres, in slabih članov; podpisuj K»lnr tn r.I<>».. _____:i_ . , I . latlne listine in :: ,, kakor se glase pravila vse u-rnora imeti vpo- Predlog, da gre iniciativa kluba it. pled vse delo kluna, ' b na splo.sno glasovanje, čim dobi za- < ± v,,,;.,,:«..,, dostno Dodnoro s. sni-» ¡m ,> a«..,«. » 4' ^apiwiikar vodi za pisni ik vsakem oziru po.naga tajni KLUBOM JUGOSLOVANSKE . SOCIALISTIČNE ZVEZE. pokoro, se. sprejme. Sprejme ^ rt . ... , . , se tudl Predlog, da iniciativo objavi , Dne 2. julija t .1. se otvon kon- tudi "Proletarec". ,kn »res J. 8. Z. v Chicagi. Pozivajo Gl. tajniku se nalaga dolžnost, da ^ ^ Organizator vodi brigo za se torej vsi klubi, da izvolijo zanj dobi do kongresa od klubov -podatke pridobitev nftvih članov in da so svoje delegate v z mislil pravil, *,ede nurodnosti. člani naročeni na zvezna glasila, Prihodnja seja eksekutive se vrši kakor tudi na razpečavanje soci- pnhodnjo soboto v istih prostorih. alistične literature, prirejanje sho-/aključek seje. Josip Krpan, zapisnikar. član 16, odst. a. Imena izvoljenih naj se naznanijo glavnemu tajništvu. Dnevni red sam kaže važnost letošnjega kongresa, ki jo zvišuje še dejstvo, da se vrši v volilnem letu. Zato je nadvse priporočljivo, da se vsak klub posluži svoje pravico jn pošlje svoje delegat** na kongres. S soe pozdravom Frank Pctrieh, gk tajnik. KAKO RAČETI SOCIALISTIČNI KLUB. Za Minnesoto. Jugosl. socialistični klub št. 22 v Chisholmu, Minn., dobi v kratkem sodriitfa Ktbin Kristana iz ('hieage, ki bo obdržaval po Mesa-bi range shode in predavanja v slovenskem in hrvatskem jeziku. Zaradi tega pozivja klub t. 22 vse tiste sodruge, ki bi hoteli prevzeti skrb, da se priredi v njih naselbini shod in sprejeti sodr. Kristana, tla to nemudoma javijo tajniku kluba št. 22, sodr. M. K. Sostarichu, 308 W. Birch street. OKhholm, Minn., da jim pošlje za to potrebne letake in druga navodila. Jugosl. socialist, klub st. 22 J. S. Z. ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 15. aprila 1916. < e je v vaši naselbini • poleg Vas se eetorica zavednih delavcev, si morete ustanoviti socialistični klub in ga prlklopiti Jugoslovanski socialistični zvezi v (,'hi-eago. Klub mora namreč imeti pri osnovanju najmanjc 5 članov. Dotičnik, ki misli osnovati klub, naj piše popre je tajništvu zveze, 308 \V. Madison St., Chicagi, IU., in zahteva tiskovine za ustanovitev, kakor pristopne karte, formule za mesečna porpčila in en iztis pravil. Pri ustanovitvi se je ozirati na sledeča navodila: Skliče naj se skupaj ljudi, za katere se misli, m IJH dite na 80e I Chicago, a slov : South Slavic Section leposlovje 'artv, 803 \V. Madison St., III. Poraba vžigalic v Evropi. Nekdo, ki je imel vsnk dan 24 ur prostega časa, je izračunal, da se v Kvropi vsal dan potrati dve miljardi vžigalic, kar se sicei* zili neverjetno, a je resnično; če vpo-števanuv, da pri vžigalicah prav nič ne sledimo. < e vzamemo, d.i pride na cu kilogram 10,000 vžigalic, znaša dnevno njih tež.« 200,000 kg ali 20 vagonov. Vred-ne so okoli 800,000 K. Na Nem-škeni pride na vsakega posameznika na dan 12 vžigalic, v Belgiji it, na Angleškem 8, na Francoskem H, ker so tam monopoliziratif. ToBtnino plačamo mi u Zboljšanje brezžičnega brzojava. *rfjjf svetA Proti napitninam. Pariški natakarji se ie dclj čii-Trdnjava Verdun. sa ,.t,Hllo |M ¡'i an i/a t or in zapisnikar za eno no) krilo francoskih utrdb ur, slu, ker smo glede svojega zasluž- Navzoči so G odina, Dubravac, P» dnik «o voli pri vsa- vzhodni fronti (m km zahodno od ka odvisni od dobre volje gostov. Mrgole, Suša, Žikič, Polovina. Dimič, ^ S tom klub ustanov- Metza, 277 km vzhodno od Pariza od njihovega dobrega ali slabega Sava, Kokotovič, Petrich in Krpan.— 'j,n- na obeh straneh reke Mczc). Ver- razpoloženja." Neki pariški ka- Od nadzornega odbora so navzoči Po seji pošlje tajnik gl. tajni- dttn je trdnjava prve vrste. Ima varnar pa pravi: "Navada liapit- Ekonomoff, Zavertnik ml. in Mavrich. ku zveze od vs.nkega Vdan« po 20c dvojim, na vzhodni strani celo nin v gostilnah in kavarnah je Od urednikov sta navzoča Kristan in /.n mesečne prispevke,, kakor tudi trojno vrsto utrdb in baterij, ki tako stara in po običaju utrjena, Cvetkov. mesečno poročilo in pristopne kar- itoje na obvladujočih višinah obeh ^Predseduje Kokotovič, zapisnik vodi tf. Mr|50< Ve,dun ima 17 veli- Zapisnik zadnje seje se prečita in ()Svo,a 200 sc takole: kih fortov, 21 samostojnih utrdb j ravno tako kakor natakar računa- tova. bodo uporabili novo iznajd- sprejme 7. malimi popravki. | °,il>oru »^'«pne stranke .. 5c >n okoli 50 baterijskih postojank j ti s prostovoljnimi plačili za po- bo pri brezžičnih hrzojavih v za- Po zapisniku poroča Polovina kot 0(^0n> ......................Obseg znaša približno 50 km. Trd strežbo. Ako naj bi se poleg o- veziliških armadah. Član odbora zrn pregledanje in uredi-j ( organ ...... 5c njavo so tekom vojne trajno po-jgromnih drugih režijskih stro- Mareoni upa, da pojile le dni Or. W. C. Ohlendorf, M. D. Edravmlk 1* notranje >Him| la r a* oc «laik. isdrarniftka preiakara breeplaŠM—«A» teti je le adrarila. 1984 Bla« VmI Are., Cklcafo. Uradaje ed 1 de 9 9+ pel.; »d.7 do 9 avatar. Iavaa 0Ue*f» ftirašl belaiki aaj piieja aleveMhe. J. A. FISCHER Buffet tais as raspelaye mtomtM viae, aataéka, Li& Izvrstni proator aa ekrepAUe. wok w. a«th at, Tel. Lawa dale 1T81 Socialistične slike in kam. "Piramida k&pitalisma", s ato-venskim, hrvatskim in angltikte napisom. "Drevo vsega hudafa" • aU- venskim napisom. "Zadnji itrajk" a hrvaUkl» napisom. "PiohibiUon Dopt" 1 «nfM kim napisom. Cene slikam so 1 komad 16«) 1 tucat $1; 100 komadov |7.00, Cene kartam: 1 komad Sel 1 tucat 15c, 100 komadov 70«. Dasi je- še vedno bolan, dela William Mareoni neprestano na svoji novi iznajdbi, ki se tiče izboljšanja brezžičnega brzojava. Ihiflej noče povedati, v čem leži da na njeno odpravo v doglednem to izboljšanje, ker hoče prej svojo času ni misliti, («ostilnicar mora iznajdbo patentirati. Kada bo go ! INTERNATIONAL PUB, OO 1311 E 6th 8t., Cleveland, Ohio. MODERNA K NIOO VEZNICA. Okusno, hitro in /rpefno dala ?a privatnike in društva. Sprtja namo naročila tudi izven meala. Imamo moderne stroja. Nlaki ena in poitena postrežba. POVIŠANE MEZDE. Philadelphia Rapid Trans. ( o. je povišala plat-»' iiiotoriuanoiii in sprevodnikom za «mi cent na uro. tako da l»o zdaj znašala plača 26 centov na uro. Prerf petimi leti ho imeli 23 centov. Avtomobilska tvornica Willsv-Overland v Toledo, Ohio, bo s prvim junijem povišala plačo 17,00C delavnem skupno za ♦14.'WH).(MH) The McKeesport Tinplate Co. v Pittshurghu, Pa., plačuje s prvim Idružbi, kjer določa denar, na majem deset odstotkov več. mora morda najnadarjenejši ko- Kostoria (»lass Co. v MoumU pati premog, duševna ville, W. Va., je poboljšala jitače s pomočjo dedščine prerije za 15 odstotkov. . pitov in potem igra Youngstown Iron and Steel < o (mogočnega gospoda, je zvišala s prvini majem svojim pitalistične šole, in profesor, ki se drzne tam govoriti resnico, si v o mnogo med ljudmi, ki "niso fesor dr. Arnold Schroeder, princ nič". In kai bi bilo iz marsikate-1 sla stavek: "Edini izmed srbskih rega izmed njih lahko postalo, če knezov, ki je resno pričel uvajati j prav tako lahko zveze culo, kakor bi bil kot sedemnajstleten fant evropsko kulturo, sedaj mnogo- delavec, ki se upa misliti a svojo lahko zahteval ne šesttisoč, sni imenovani, stari zviti. Nikolaj glavo. Izkušnja Seot Nearinga pak le šest sto dolarjev na leto za Črnogorski je, baje — to pravim j ua pemisvlvaiiski univerzi je za študije in osebno porabo? Koliki» samo s pridržkom, ker tu nisem v dosten dokaz, jih je s sedemnajst mi leti že trdo stanu, da bi praskal to trditev, ki delalo za vsakdanji kruh, ker ne sem jo pogosto čul ~ iz Ogrske iz Prerokovanje o vojni, bi bili imeli drugače niti enega seljeui jud ali vsaj izvira od tam. Ilolarja Z t«f j - K.....ri Ujt.....Jo ,.«, pr^r-jÄ Svnho kap.lal.stuin tocnU. Illsdsme TMm pivi KmX* vojne bo koncem meseca avgusta. RavBAtcIlskl •úber lla-haal 'iÀtntumr. p*«lo * K manuel Horauak Dr. Anton Biankte» John Kucik A. V. G*rl»f«r JpSa C. K'm« Krntsl K und« JimM f. Supin* C. a Wallack \a Hrvaškem je doslej »tvorje- Spomladi preti esej»» Kvropo novi reva se pa nih 90 zasebnih madjarskih.toi, v jdoKmik¡f Ui Wm|o morlj|¡ llj(,lm ma - hrvaški otroci. vedeževanje ,i prinaša bogastva To je najbrže nagrada za bab- N>umnih |ju|| slojih dovolj. Nenavadna nezgoda. Na mostu, ki veže Cape ('od (>-. shurško lojalnost Hrvatov, nal v Sagamore, Mass., se je nedavno pripetila nenavadna nezgo- Nevtralnim deželam, me» _ . da » Ta most je eden onih, ki se tudi Ameriki je sporočil papež za j Veliki japonski podmorski čolni. po cene. med naraščanjem dobičkov" in t»Ifko dvigne, da morejo ladje na- Veliko noč sledeče: zboljšanjem plač nobenega prave pivj. Kavno v tistem času, ko m» "Mir bodi z vami ga razmerja. Toda imeli delavci iu uslužbo James f. Slepim. predsednik. Clirlsllan R. Walleck. I. podpreti«. fcmanuel Beraiiek, II. j»odpreds. Moli J. «rasa. blagajnik. Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue Islond Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, 1LL. Glavnica in prebitek .. . $500,000.00 nnDDTR- Pondeljek in v četrtek do 8£ zvečer, UUrnlU- vse druge dneve pa do 5i popoldan. Pošiljamo denar v atari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurru. Uprašajte ali pišite j Deutsche Schiffbauzeitung po — te sladke roča. i\708.25O manj, kakor pa leta «I»j kot posledica tega zboljšanja. To zmanjšanje števila po- Kapitalisti ne dajejo, ne da bi tu- -arov -0 pripisati novim varnost- sknjejo, odlože meč in končajo WMK> milj. Ladjin trup c ima zgva klanje, ki onečašoa Kvropo in člo- elit i v- Kobah, stroji pa v Turinu veštvo." Obenem s«- prepusti japonski vla- Ali ima "sveti «»če" kaj pojma, »li izključna pravica za koustruk čemu, zakaj in kak» s«» vodijo' <'ij<» Fiatovega tipa Dieslovih olj-vojnef Človek bi dejal, da ne, nih motorjev, ki niso uporabljivi kajti če bi ga količkaj im»-l ,ne bi |c za podmorske čolne, marveč s<> bodo po vs«'j priliki uporabilitinli za večje ladje. Italijanski inŽinir-ji se "pošljejo na Japonsko, japonski pa v Spezzio na Italijansko. Slovenski listi pišejo "Na večer preti zadnjim potre- som so opazovali v nekaterih k ra- di jemali. - iiim odredbam v boju proti poza . ,... . S tem se obsoja kapitalistični t.,m) s i,^, šele pred kratkim¡ V* tronte - KUKor sistem. Če ne more delavstvo koli- vpeljane .'Poleg tega je bil v ju trolirati produkcije, in konsunia.)(iju jetft ,})U velikanski požar v piše solkanski župnik .1. H»'j»'«' nenavaden pojav na luni. Okrog Muzej izumov. V Moskvi se j«* »snovalo društvo, ki namerava »tvoriti muzej iz umov. Njegova naloga bi bila no Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 21M-M Blue Island Avenue. thlcago, ll>. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni r j« vodno.opeharjeno. Zato je sicer Salem, Mass., ko je pogorel glavni '"I"' ^ hil v(',ik kolobar (soj J4laajnti naučno tehničnemu stvar-V kapitalistični »Irn/bi mogo,-a ..d (|,.| togaobrtnega menta. V posle I- svlf ; l,n'ko . \ jan.jii materi jala in C« varovati časa do časa tolika pomoč, da s, ^¡^ ^¡^ HO j7|ni|>e pr¡ po¿n. ravno za silo plava: ni pa mogoča ^ y Xtlruisoni-h državah sledeče: r»'šit»*v. Če hoče biti delavstvo | *214,003,300, leta 1911. luninega kroga je bih» videt, neki n,.potn.,MU>lfa troM-nja eiH-rgije. avetlobei iarek v podobi mcU, iti Meofi „m-ij(, a izmillf ki st. ie • sicer v smeri, kakor se je drug»» p|.nkt¡-.Uo nlhijo a,¡ ki HO m O l^ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka k.laj rešeno, mora izplavati na ^>17 (HVi 575 leta IM2. #2M,43K,- zen,,j" ,ros,H* , a davno s praktičnega stališča »»vr breg socializma. »yw» 1 .ion > n»s orui tr-stja«l »luber četrt ure. l'ocre- (KMi, I. ,1013. I|c203,408,250 Preteklega leta so se ženi. Društvo ima /.<• sedaj veliko Nenavadna bolezen. Osemletni Pavel Taylor v Sioux ¡kovale niunioijo za t'ity, Iowa, ima izredno čudno bo Iczen. Zdi se mu namreč vse narobe, kar je zgoraj, vidi doli, kar je doli, vidi zgoraj. Pi> od dogajali valcr Ptistavi' na' zvezdoslovci rl|¡rko uuMuv (> poizk,isih tako- - « . 1 > • L pojasnil i to vs*>kak») zanimivo pri- ■ . ....„,...„„,,.., „,nl.ib." '.-i požari večinoma v tovarnah, ki so î J .zvanega perp<'tuum ntoiuu . ,vi »tes- evropake so dokazi » nizkem tehničnem ni- bo ju joče se države. Tam je bilo Zvezdoslovci najbrže nimajo ni> voju izumiteljev. Muzej ima na-nevarnosti in zavarovalne °Pravi!î s to "*an',niv.° prikaz- m,.M „nditi popoln pregled »» sta- zbirke 'ros vet- MM»OMMOIMMMIMM0MIMMMMIIMMr ^¡^ mm|t.|ov in slik. P ne na levo. od zdolaj navzgor, e»- ¿^varovalne pristojbine proti po- so videli v srednjem veku nešte- na Vre»luost muzeja s<» )»»» izra/ala pograbi za kako reč. pograbi i\k ¿.Vl.mil ¡n S¡(.,M. za kakih 40~fi0 ttM "prcrokovalne" prikazni na tn,j¡ v predavanjih in sist«'inatič- odst<»tk»v. Vse države se zeb» 1>r<,i kot a«tr»n»mi bi ime- „^ tečajrh. V muzeju bo tudi na «mi», bojujejo proti požarom. In s takimi rečmi opraviti -- psi- razpolag<» velika knjižnica. Na-(»paziti je tudi m»g»če. da se po- hopati. ¡dalje ho»'e imeti muzej v pregle je v travi zaspal. K<» se j»* zbudil ¿ÍH.¡ povsml zelo zmanjšujejo, da.>i * du zgo»lovinski razvoj historično- na večer, j»' začel kričati na \se vedno stavijo nove tovarne, na j Na Ogrskem je izredno mnogo naučnega preiskovanja tehnike in «rio t»'r se oprijemati za travo, pravo jn stavbe. Novi zakoni za- plemstva, ki v današnjih demo- industrij«» ter medsebojnega vpli-kajti videl je pred sabo neb», na btevajo pri zgradbah nezg»rlji\* j kratičnib časih ne pri»l»« vselej na va t»«h dveh. kater» mora sedaj pa sedaj pasti, materi jal, izoliranje peči in dim- svoj račun; delati no»"e in ne zna, -- l.e s težavo so ga spravili doin»\ |nik»v in »-evi, prepovedujejo ka- tlačanstva pa ni več. Na tisoče Naročajte se nn "Čas" 2711 S«». Mislilo se je, da bo trajala bolezen jnije cigaret v nevarnih krajih ¡11 "plemenitih' beračev bi torej ho- y¡||anj ftve Chicago, III. le nekaj časa, toda seda i traja /,}lbte\ajo strogega nadzorstva dilo na Ogrskem o»l hiše d»» hiše ___a----- »lalje. Le kadar 11111 zavežejo oči j pfU| pokroviteljstvom posebnih takrat zopet redno hodi ter s»- nič oblasti. ne boji, madžarstvu ohranjen dragocen 'jesenskih volitvah 1017. pleineiiiški potomoo. Na ta način __je samo v letu 1 !M>4—1 >r» naraslo 7tYlf>& število državnih uradnikov za klieujem vsa obrekovanja proti 45,000! Ali pa kupi vlada v svrho društvu št. 137 S. S. 1'. Z. v West----kolonizacije »lo vrha zadolženo in'field, Pa., in njega odbornikom.. Kapitalizem ne zadržuje le «le-|7.nnemarjeno plemiški» posestvo za Mihael (»rašič,^ lavstva. ampak vse človeštvo v 0Rrntnn0 svoto, ki jo pa "rojeni South View, Pa. njegovem razvoju. Ker s»* morajo vjtcz" Meve«la hitro zapravi in na-l~"----------- neštete moči izrabiti v besnem bo-j^nje \i,\ sprojmo vlada popolno! POZOR ROJAKI! Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. Zapomnite si rojaki, «la Amerikanec ne more biti Kranjce,.če *e prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica.- Vsak vesten in sol»«len trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici imporlira. Tega tresla .^e drži sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje Steklenice "Kranjski importiran krinjevec, slivovec ali tropinovcc. kaU-r»-»ra v rf»nici importira. Sedaj sr t* pijače ne inore «»obiti u utareffa kraja, jas je imam pa »o obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjonih driav vsarega strojro kaznuje, ki bi »kiitial prodajati navadno blavo sa importirano. In vendar je najti pri nas mnnjro takih ljudi, ki ponu>ajo občinstvu rasne likerje, ter piiejo n« Hteklenire: Kranjski Brinjeve«, »amo du mečejo odjemalcem j»eiiek v oči in da nair ljudi »lepijo h takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec. ki ni importiran i>o íti.'id ,a»>oj. na xalone pa ikj •1.T5 Double Stamp 1001 katere vrste wa hočete. ANTON HORWAT, importer in trgovec * žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago. III. PREKLIC. Podpisani Mihael Orašie, pre- e . .j,, med delom.in kapitalom s«, ne v HVojo oskrho> t. j. sp!vjm<. v Drfit la Svoji k 8VOjim! »pro»j morejo posvetit, drugim nalogam, držav„o "služboNa ta način se Vspm ^|1|rnilll rojakom na- 1. - k,,t,MV ,M h]Ut . gospo«lari na Ogrskem / Ijmlski.n hppvzcI znani V kapitalistični «Irn/bi mora »»- prrmoi,.nj,.m ,„ potem ni čuda. a-is, ' -i;,n.¡ gromtia večina ljudi skoraj vos ko m0(t „¡¿jjm ljudstvom vla«la » °|V, _ uvrii An« v «i» «villi» iliišcvnc in te- 1 .1.. • . . 1.............. U'sne moči duševne in te žrtvovati 1,1*11101 v Hopewell, Va. K«len je delu za prosto nialenjalne potreb"., V socialistični družbi bo pro-1 bil tnkoj ubit pri eksploziji. Industrija cveto ob vojni, njeno cvetje je krvavo. f jilildukeija potrebščin tako urejena, da bo neprimerno več časa «»staja-lo za duševno delo. Socializem položi temelj višji kulturi. znanja 111, da sem prevzel znani in hotel "(iilbreath" na b(j4 _n«l St., Collimvood. Tu i največja beda in se kar triurnima j mnm ysnk (lan svc;e pivo, domačo morecomu ] R0|j ]? blažene «bnnovine. vino najboljše vrste, fino žganje, ¡«lrožnik, brinjevec in dobro slivov-Kapitalizom lahko provoeira ko imnm vselej najfin«»jhe sum-vojno. \ njegovi naravi j»- celo. top ,\0\)V() okusno brano da jo provoeira. A kadar mu sa- (jnn SV(,;i uolaš, za prigrizek pa menui seka najhujše rane, je olv vedno fine tlomačo kranjske klo- nemogel in je ne moro ustaviti. kovinske Petrolejski kralj John 1). Enakopravnost. Filozofija kapitalizma je osno ! vana na nauku, da je lo pravici»«», Ob otvoritvi vojne če rabi vsakdo svobodno tiste! razslave na Dunaju v decembru skofeller jo baje zopet "žrtvoval zmožnosti ki jih ima. .io omenil vojni minister K robat in ,|va miljona za "izobraževalno Charles A Rathbum, 17 let slar v svojem govoru tudi to-lc:,nameno.M Če bi bil storil to res, fant v New Yorku. ki je nedaMio "Množine porabljenih kovin tla-jin «irer odkritosrčno, za resnične p«»dodoval po svojem o«*ctu voli- »o» pojmovno ni mogočo opisati;iizobražovable namene, vendar ne kansko premoženje, je vložit pri 'poznejši statistiki bodo to gotovo |>«Hli pred njim na kolena. Kaj-sodniji ki ima njeg«»vo pre.nožo-■ poizkušali. Za nas naj za.lostuje, ti f|va „.iljonn sta le neznatna nje v' oskrbi pmSnjo, da bi mu' du se je porabila »kroglo poldruga jdrobtina teira, za kar je «»drl dc-dovolilo letno'♦O,000 za Študije in milj«rdH infanterijskih patron m;|avoe in konsumento v Ameriki. potreho dvanajst miljotiov izatrelkov za Oobrodolnoat na tuj račun nam Ne vemo kakšne so baš narav- topove različnega kalibra. — To n0 ¡mponira. Ali izobraževalni liano zmožnosti mladega goHpotla:]jo ž«' nekaj' meni ameriških dolarskih magna-vemo pa, da jo šesttisoč dolarjev! • tov so nam sami po sebi zelo aum» na leto čeden «IcnanVk. Takih ta Sicer reana Koelniscbe /eitung lljivi. base. na razpolago U0 , Nadalje imam m I mnogo lepo urejenih spalnih sob Pri meni sv ira vsaka t cri se za prenočišče, ko soboto godba, u^i fantje lahko po «lomače zasukajo. Pozdravljam vse Slovence in Slo-velike po celem Clcvelnndu in o-k«»lici ter se jim priporočam. Anton Sershen, 094 E. l.r»2nd St., Collinwoo 1333-1339 So. Ashland Avc. Chlca«o. III. Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kafclju pri rokah. Morali bi najraje imeti Triner'« Cough Sedativ« katere ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in klorororm. Rabite proti v grlu i t. d. Cena 2be in TRINCBS BirriR-wiNt TüiNtaev« HORKÉ VIHQ m .f «omfh tan«* •••■•i» S sali sa* »"*