Leto VII., štev. 125. Celje, čefrtek 12. novembra 192$. Poštnina plačana v gotovinf. Hps&^H B| H ^^^m ^^^^L H ^p M H ^^^^L ^^^^^ Naročninai Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. Fosamezna številka I Din. Iztaaja v iorek, četrtek In soboto. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-č. zavoda 10,666. Oglasl'po stalnem oeniku. Bapallizom. (Dr. Ninčič — dr. Pivko.) Dogodki v Trstu so razburili vsa- kega človeka v naSi državi. V takih Ie trenutkih se vendar vidi, da je naša domovina solidna trdna zgradba iz granita, v katero zamanj butajo so- vražni valovi. Če kdo zareže v našo živo telo mora začutiti, da je res po'.no življenja in da v njem močneje zapolje kri. Kri, ki bi morala prekipeti, če bi jo dražili. Povsod, v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu je narod — zasebnik in po- litik — brez razlike porekla, smeri in teženj pokazal, da je zločinov v Italiji in italijanskega lažnjivega prijateljstva preveč. Vsi to čutijo, edino našemu zunanjemu ministru g. dr. Ninčiču še vsega ni dovolj. Ta skromni in miroljubni gospod je v torek v skupščini ob ogromnem zanikanju poslancev, diplomatov in občinstva — ki pa ni smelo na gale- rije — povedal strmečemu svetu, da se zdi, da izgredi v Trstu nimajo zna- čaja posebnega napada na slovensko narodno manjšino. In te rzgrede je baje celo izrecno prepovedal sam 5ef italijanske vlade, ki je šef tistih raz- bojniških fašistov, ki so že vcčkrat z ognjem in mečem uničevali naš narod, njegovo imovino in — domovino. Dr. Ninčiču je bila tudi Cast izjaviti, da nima možnosti, podvzeti kak služben korak. On ve in priznava, da so ti do- godki v Trstu »neprijetni«, ampak on samo »živahno obžaluje« nedeljske do- godke v Zagrebu, kjer so dijaki za- žgali italijansko zastavo, »kar bi moglo vreči slabo senco na našo državo«. Dr. Ninčic, ki se je Italiji seveda takoj opravičil, ne da bi kaj posebnega omenil radi Trsta, je vzbudil celo pri svojih dobrih prijateljih nevoljo radi svojega suženjskega rapallizma. Za dr. Ninčičem pa je povzel be- sedo poslanec dr. Pivko, ki je izjavil, da ni zadovoljen z odgovorom zuna- njega ministra, ker nikakor ne more pomiriti duhov. Dr. Žerjav in on sta stavila ministru vprašanje glede Trsta pod svežim vtisom dogodkov. Pri tern sta imela željo, da bi usmerila ogor- čenost naroda v legalen tok in da bi mogla storiti vlada v tern vprašanju potrebne korake v tej stvari. Tržaški zločin je značilen za naše razmerje do Italije. Govornik je naglašal, da je bilo med Slovenci, lirvati in Srbi vedno mnogo ljudi, ki so verjeli, da se da z Italijo živeti v najboljšem razmerju. Mi kot avtohtoni narod prebivamo že nad 1200 let na viSinah nad benečansko planjavo. Zgodovina ni nikoli mogla ovreči, da sta nastala Trst in Gorica iz naše sredine, iz naše krvi. V prej- šnjih časih, ko je še prevladoval duh Mazzinija, Cavourja in Garibaldija, so bili Italijani slavofili. Potem je prišla reakcija. Italija je danes krenila na druga pota. V težkih vojnih časih se je zdelo, da se zopet vrača veliki duh italijanskih velikanov in tako se da razlagati, zakaj je velik del Slovencev in Jugoslovenov sploh stopil v svetovni vojni na stran Italijanov. Ali mi smo se v svojem zaupanju kruto varali. Nikdar nismo imeli kakršnekoli zahteve po italijanski zemlji. Toda oni narod, ki je sedaj nastopil v Trstu proti na- šim soplemenjakom, ni več narod Ma- zzinija, Cavourja in Garibaldija, ki je vedel, da se je osvobodil le s pomočjo koalicij in da ne sme zavrniti prija- teljstva vzhodnega soseda. Italijani, ki so napadali v Trstu, so služabniki duha mržnje proti nam. Zunanji minister je rekel, da je zakrivila tržaški zločin neodgovorna masa. Toda ta tolpa je nastopila že večkrat in se drži sistema. Ta sistem nam je odvzel Narodni dorn v Trstu, srce vsega našega življenja na Primor- skem. Ta sistem nam je vzel tudi vse Sole in nas pognal iz his". Ta sistem nas biča in trpinči. In ako reče mini- ster, da ne moremo proti temu ničesar storiti, naj mu povem, kako so posto- pali Italijani napram svoji zaveznici bivši mogočni Avstriji. Svoj čas je italijanski poslanik na Dunaju z uspe- hom interveniral pri najmanjšem pri- meru reakcije proti avstrijskim Italija- nom. Mnogo nas je verovalo v možnost dobrih odnošajev z Italijo. V tej veri je mnogo Jugoslovenov tudi po Koba- ridu vstopilo v italijansko vojsko v bratskem sporazumu. Ž njimi skupaj smo prelivali kri za idejo svobode. Z Italijo so sodelovali tudi naši službeni zastopniki. Ali vse je bilo zaman? Znano je, da so slovenski polki razbili avstrijsko fronto ob Piavi. Naš narod v Trstu in Gorici je prijateljsko priča~ koval italijansko vojsko, ki je prišla z belimi zastavami. Takrat so Italijani svečano obljubili Slovencem in Hrva- tom, da jamčijo za njihovo svobodo in da bodo spoštovali vse njihove pra- vice do jezika, kulture, gospodarskega razvoja, organizacij i. t. d. Evropa se vmešava v pokolje v Afriki in Aziji. Toda mi se ne smemo vmeSavati v v tržaške zadeve, ker žive tarn držav- Ijani Italije, s katero se nahajamo v prijateljstvu. Dr. Pivko je ugotavljal z obžalo- vanjem, da so bili oni, ki so zaupali Italiji, bridko razočarani. NameSto svo- bode so dobili nasilje. Govornik je na- štel nekaj primerov preganjanja, ki ga mora trpeti naš narod pod Italijani. S podpisom rapallske pogodbe smo do- bili mejo, ki je popolnoma nemogoča in ki ne da živeti našemu obmejnemu prebivalstvu, ki pa tudi Italiji ničesar ne koristi. Pri gospodarskih pogajanjih smo popustili na vsej črti. Za vse naše žrtve nismo videli pri Italijanih niti najmanjše geste prijateljstva. Nasprotno, Italijo smo videli povsod tarn, kjer so bili naši sovražniki. To ni več Italija Mazzinija in Cavourja. V Trstu so div- jali morda oni elementi, ki so prvi pobegnili pri Kobaridu. Naš zunanji minister je rekel, da so žrtve italijanski državljani, na katere se mi ne smemo ozirati. Kar se tiče zločina nad »Edinostjo«, je treba u- gotoviti, da kaže ves potek teh do- godkov, da je bil napad sistematično pripravljen. Tržaška policija je v rokah fašistov. Njen vodja je fašist, pa bi vendar lahko pveprečil napad. Kot pri- mer je navedel dr. Pivko Ljubljano, kjer je deset minut potem, ko je bila dospela vest v Ljubljano, dal policijski ravnatelj iz lastnega nagiba zastražiti italijanski konzulat Njegov italijanski tpvariš v Trstu tega ni storil. Po kon- ferenci v Locarnu smo slišali govor, izrečen v tonu, ki so ga faSisti v Trstu prav dobro razumeli in vedeli so, kaj jim je storiti. V resnici so oškodovani podaniki italijanske države. Toda ti dižavljani so del našega naroda. Mi ne smemo vedno Ie popuščati in trpeti, Tako globoko še nismo padli. Govornik zre z velikim pesimizmom na naše bodoče odnošaje do Italijo. Na odločnejšo pot bi lahko krenil tudi naš minister za zunanje stvari. Ako bi bil minoli petek podal pomirljivo izjavo, ne bi bilo prišlo do neljubih sekun- darnih dogodkov. Brez ozira na stran- karsko pripadnost stojimo vsi na strani rojakov, ki morajo toliko pretrpeti. Vsa omladina brez razlike ali so demokrati ali radikali, ali radičevci ali katerekoli druge stranke, je v tern pogledu eno- dušna. Govornik je podčrtaval, da so se sedaj našli skupaj i Hanovci i Orjunaši v ogorčenju proti nezasllšanemu in ne- zasluženemu udarcu v Trstu. Dr. Pivko je končal svoja izvajanja, katerim je sledilo burno odobravanje na vseh stra- neh; z izjavo, da se z odgovorom dr. Ninčiča nikakor ne more zadovoljiti. Politika. p Naša slabost napram Italiji. Naš rimski poslanik Antonijevič je v torek po nalogu izrekel italijanski vladi obžalovanje nad dogodki v Za- grebu, kjer so bili dijaki zažgali itali- jansko zastavo. Zvečer je posetil itali- janski poslanik Bodrero ministra Nin- čiča, ki je zastopniku Italije sporočil, da je vlada, želeč dati popolno satis- fakcijo za onečaščenje italijanske za- stave, upokojila zagrebškega velikega župana Vlad. TreSčeca in da bodo vsi krivci eksemplarično kaznovani. V to- rek zvečer se je vršila seja ministr- skega sveta, na kateri so bili odobreni ukrepi v svrho popolne likvidacije zadnjih dogodkov. — Doznava se, da je v razgovorih o tržaškem incidentu poslanik Bodrero izjavil, da bo itali- janska vlada pri polnem varovanju stališča, da gre izključno za njeno no- tranjo zadevo, izvedla strogo preiskavo ter krivce kaznovala. Ona je po nje- govem zatrdilu tudi poskrbela, da se italijanska javnost radi dogodkov v Zagrebu ne vznemiri in da jih smatra le za nevšečne incidente. Tekom dneva je bil minister Ninčič dvakrat v avdi- jenci. Vlada je tudi sklenila, da se z najenergičnejšimi sredstvi zabranijo vse nadaljnje demonstracije, zlasti ako bi prišlo do njih povodom petletnice Ra- pallske pogodbe dne 12. t. m. p Ferdinand z Radoslavovlm se vrača? V dobro informiranih bolgar- skih političnih krogih zatrjujejo, da se pripravlja v Bolgariji velik političen prevrat. Vlada profesorja Cankova je dogospodarila in je vprašanje najbliž- nje bodočnosti, da poda demisijo. Po- litične stranke so med seboj tako ne- složne, da ni pričakovati, da bi mogle odločilno poseči v tok in razvoj do- godkov. Edini faktor, ki je močan do- Bum — bum. i. Dete je Iežalo bledo v svoji beli posteljici in zrlo z očmi, razširjenimi od vročice, pred se z ono nenavadno otopelostjo bolnika, ki že vidi ono, kar živi ljudje ne vidijo. Mati si je ob postelji giizla prste, da bi ne plakala, in je z grozo sprem- ljala potek bolezni na bednem, mrša- vem detetovem lieu, oče pa se je tru- dil, da bi v svojih pordečelih očeh za- držal solze, ki so mu grizle oči. Dan se je javljal in napolnjeval sobico, v kateri je timiral mali Fran- cois, sin Jacquesa Legranda in njegove žene Magdalene. Detetu je sedem let. Še pred tremi tedni je bil mali rdeČ, živahen in vesel kakor vrabček! . . . Toda polotila se ga je vročica. Nekega večera so ga privedli iz sole: glava mu je bila težka in roke kakor ogenj. Od tistega dne je ležal neprestano v postelji, včasih pa govoril v silni vročici, gledajoč svoje očiSčene Čevlje, ki jih je bila mati položila na polico: »Sedaj lahko mirno shranite čevlje malega Fran^oisa! Mali Francois jih ne bo več obull Mali Francois ne bo šel več v šolo . . . nikoli, nikoli!* Oče je nato navadno obupno za- klical: »Molči, dete moje!«, mati pa je zakopala svojo bledo glavo v zglavje, da bi mali Francois ne čul njenega plakanja. To noč se detetu ni bledlo, a že pred dvema dnevoma je pričela skr- beti zdravnika neka čudna pobitost, ki je spominjala na obup. Mali bolnik je bil truden, molčeč, otožen, premetaval je svojo glavico po blazini, ničesar ni maral pokusiti, na njegovih iztanjšanih ustnicah ni bilo več nasmeška, njegov pogled pa je blodil nekam dalcč . . . »Mogoče tja goril« je mislila tre- petaje Magdalena. Če so mu skuSali dati čaja, siru- pa ali malo juhe, je vsako hrano od- klanjal. »Želiš-li česa, Francois?« »Ničesar ne maram!« »Treba ga bo na kak način rešiti te apatije«, je dejal zdravnik. »Ta po- bitost me vznemirja! . . . Vi ste starši, vi dobro poznate svoje dete. Poiščite nekaj, kar bi moglo oživiti to malo telo in vrniti zemlji njegov duh, ki lebdi v oblakih! . . .« In zdravnik je odšel. Da, dobro sta poznala svojega malega Fran<;oisa, vedela sta, kaj ga zabava, toda sedaj je bilo vse zaman. Dete je vse odbijalo in nič ga ni za- nimalo, na vsako njuno ponudbo je odgovarjalo; »Nočem, nočem, nočem!« »Kaj torej želiš, moj sinko?« ga je nežno vprašala mati. »Želiš-li česa? Kar povej svoji marnici!« Stiskala je svoj obraz k otrokovemu zglavju in mu šepetala te besede na uho kakor kakšno tajnost. Dete se na posteljici nenadoma malo zravna, proži željno svojo roko nečemu nevidnernu in odgovori strastno, koprneče: »Hočem Bum—buma.« II. Bum—buma! Uboga Magdalena pogleda vpra- šujoče svojega moža. Kaj naj to po- meni? Mali menda vendar ni zopet zapal v blodnje? Dete ponovi: »Da. Bum—buma! Hočem Burn— buma!« Magdalena zgrabi nervozno Jac- quesa za roko in reče tiho, drgetaje od groze: »Dete je izgubljeno! Ni mu več pomoči!« Na očetovem lieu pa je zaigral nasmeh. Spomnil se je, da je peljal pred dvema mesecema Frangoisa v cirkus. Vušesih mu je Se zvene! otrokov veseli smeh in vzkliki radosti, ko se je pojavil v areni klovn, ves posut z zlatimi zvončki, v širokem, pestrem oblačilu, ko je brcal jahača z nogo v hrbet, stal na glavi, metal svojo ši- Ijasto čepico v zrak in jo prestrezal z glavo in med slehernim nastopom, med vsako šalo vzklikal: Bum—bum) Tega klovna Bum—buma je hotel mali Francois videti, imeti, a ga ni mogel videti niti imeti, ker je ležal bolen v svoji beli posteljici! Zvečer je prinesel Jaques Legrand sinčku pisanega klovna, ki ga je bil drago kupil v neki prodajalni. Dal je zanj štiri svoje dnevne zaslužke. A rad bi bil dal ves svoj Ietni zaslužek, samo da bi videl nasmeh na bledih bolni- kovih ustnicah. Dete pogleda igračko, ki je ble- stela na beli odeji in reče otožno: »To ni Bum—bum . . . Jaz hočem videti Bum—buma!« Ah, da bi ga oče mogel zaviti v odejo in ponesti v cirkus, da mu po- kaže klovna, kako igra v osvetljenem krogu! (Konec pride.) Jedro nase zomlje. Strašne potresne katastrofe, ki so v poslednjih letih napravile toliko Sko- de v Ameriki in na Japonskem, so poleg neizmernega zla rodile tudi nekaj dobrega. Dale so prirodoslovcem pri- liko, z dragocenimi opazovanji oboga- titi naše znanje o ustroju notranjosti zetnlje. Seveda 5e ni bilo mogoče v Stran 2 »NOVA DOB A« Stev 125 volj, du prihaja tu v poStev, je make- donska revolucijonarna organizacija, takozvani makedonstvujoči. Ti so či- nitelji najbližje bodočnosti! Kot gotovo dejstvo je smatrati, da prevzamejo ti po odstopu kabineta Cankov, s čemer je računati nemara že v nekaj dneh, državno oblast v svoje roke. Javna tajnost je, da nameravajo v tern slu- čaju poklicati zopet na presto! bivšega kralja Ferdinanda. Kralj Boris bi se zaenkrat odpovedal kroni, predsedni- štvo ministrskega sveta pa bi prevzel dr. Radoslavov, ki je Bolgarijo zapletel v svetovno vojno na nemško-avstrijski strani in živi sedaj v prognanstvu v Nemčiji. p Zarota proti romunskemu kra- Iju. Romunska policija je izdala poro- čilo o odkritju neke zarote proti kralju Ferdinandu. Poročilo pravi, da so v nedeljo zvečer nekoliko pred povrat- kom kralja z lova ob ustju Donave izsledili v Galacu tajno skupino ko- munistov, ki so takoj streljali na po- licijo in ranili enega policijskega straž- nika. Dva policijska stražnika sta are- tirala enega izmed teroristov, ki je nato zagnal ročno granato. Pri tern je bil en vojak ranjen. Na mesto je bil odposlan oddelek vojaštva, nakar se je posrečllo aretirati vse teroriste. Celjska kponika« c Dne 12. novembra je obletnica Rapalla. NaŠi sosedi in prijatelji Itali- jani so nas s svojimi novimi barbar- stvi v Trstu zopet spomnili na ne- srečni dan. Če ne bomo pozabljali nanj, pride čas, ko bodo tudi zmage pijani Italijani še bridko mislili na ta zgodovinski dan. c Za organizacijo! Krajevna or- ganizacija SDS v Celju razpoSilja svo- jemu članstvu poziv za redni mesečni prispevek. Pozivu je priložena polož- nica, ki jo naj izpolni vsak organiziran clan v oni viSini, ki odgovarja njego- vim razmeram. Kdor se strankinega organicijskega in političnega dela manj udeležuje, je dolžen prispevati več. Na podlagi vplačanih mesečnih prispevkov se bo sestavil seznam članstva v Celju, ki je voljno vsak mesec prispevati pri- meren znesek za strankino organiza- cijsko delo. c Redni sestanek članov SDS za Celje je vsako sredo ob osmih zvečer v klubovi sobi v Celjskem domu. c Sestanek SDS za Celje-okoHco bo v četrtek dne 12. t. m. pri Neradu v Gaberju. c Za kulturne, narodne in dobro- delne namene so dne 9. t. m. nakazali dediči po dr. Josipu Sernecu sledeča volila in naklonitve : 1. Celjski Čital- nici Din 4000'—, 2. Sokolskemu dru- Stvu v Celju Din 2000"—, 3. DijaSki kuhinji za DijaSki dorn Din 2000"—, 4. za reveže mestne občine celjsk Din 2000"—, 5. Celjski sokolski župi Din 1000'—, 6. Jugoslovanski Matici. po- družnici v Celju Din 1000—, 7. Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Din 1000'—, 8. Organizaciji jugoslo- vanskih nacijonalistov v Celju Din 1000'—, 9. Železničarski godbi v Celju Din 1000'—, 10. Celjskemu pevskemu društvu Din 1000"—. Tozadevno ure- ditev glede volil in naklonitev je po- kojnik izrecno prepustil naslednikom. c Za praški sklad celjskega So- kola so nabrali bratje in sestre na fantovščini br. Sakside in godovanju Tinetov in Poldetov 290'— Din. Posne- manja vredno. c I. mladinsko muzlkalno preda- vanje, ki ga priredi sola Glasbene Matice v Celju, se bo vršilo v nedeljo dne 15. t. m. ob 11. uri predpoldne v kapucinski cerkvi. Tema: »Orglje«. Predava g. A Mihelčič. Vstopnina 3 Din. c Podpornemu društvu za uboge licence na drž. realni gimnaziji v Celju so darovali tile dobrotvori: Hranilnica mestne občine celjske 500 Din; Val. Hladin, trgovec, Celje 200 Din; po 100 Din: okrajni zastop v Sevnici; dr. K. Laznik, odvetnik, Celje; J. Jellenz. trgovina z usnjem, Celje; F. S. Lukas, Celje; dr. A. Lenard, sodnik (iz kaz, zadeve); Jos. Jagodič, trgovec, Celje; Fr. Čuk, trgovec, Celje; dr. S- Rupnik, odvetnik, Šmarje, posodniku dr. A. Le- nardu (kaz. zadeva); dr. M. Dereani, zdravnik, Celje (vspomin pok. ravnatelju Jeršinoviču), dr. A. Rakun, odvetnik, Celje ;dijaška družina »Sloga« na gimna- ziji v Celju (mesto venca pok. ravn. JerSinovicu); dr. A. BožiČ, odvetnik, Celje; R. Diehl, industrijalec, Celje; Kamnoseška industr. družba, Celje; po 50 Din : Viktor Schwab, Celje; G. Gradt, Celje; dr. M. Hrašovec, Celje; Gatej & Comp., Celje; Dom. Zamparuti, Celje; K. Loibner, trgovec, Celje; A. Fazarinc, trgovec, Celje; M. Borovič, tigovka, Celje ; dr. V. Kukovec, odvetn., Maribor; po 40 Din: Učiteljski zbor deške osn. sole, Hrastnik; učiteliski zbor osn. sole, Žalec; Člani pridobnin- ske komisije po g. J. Blažonu, davč. nadupr. Celje; 30 Din: Flor. Gajšek, Loka pri Žusmu; po 25 Din: dr. Š. HraSovec, odvetnik, Šmarje; K. Barle, Šmartno pri Slovenjgradcu; M. Ogorevc, Konjice; Jos. Lončarič, župnik, Sv. Jedert; učiteljstvo meščanske Sole, Slovenjgradec; Fr. Gorečan, Višnja vas; po 20 Din: dr. V. Železnikar, primarij, Slovenjgradec; A. Kolšek, notar, Ma- renberg; 13 Din: Iv. Jelšnik, župnik, Zibika; 10 Din: Fr. Cajnko, trgovec, Slovenjgradec. Najprisrčnejša hvala! c Zbcrovanje celjskega učitelj- skega društva. Celjsko tičiteljsko društvo je zborovalo dne 9. t. m. skupno z vranskim učiteljskim društvom v mestni sou v Celju ob polnoštevilni udeležbi. Uvodoma so se obravnavala razna aktualna stanovska vprašanja ter sprejele sledeče resolucije: I. Uči- teljstvo obsoja postopanje šolske oblasti, ki je odstavila oblastnega šolskega nadzornika za osnovne sole v mari- borski oblasti tovariša H. Schella, moža našega zaupanja in nepristranskega Solskega uradnika ter prosi, da UJU v Ljubljani stori korake, da se ta tudi nas tako skeleči udarec po zaslužnem in priznanem šolniku popravi s tern, da se mu da primerno zadoščenje. 2. Glede na dejstvo, da učiteljstvu, meseca avgusta t. I. upokojenemu (nekateri še mnogo preje !), do danes v mariborski oblasti še niso nakazani pokojninski prejemki ter so vse4 tega zašli prizadeti v prav mučne grnotne razmere, se poverjeništvo UJU nujno poziva, da na merodajnem mestu z vso energijo zahteva, da se to za uLi- teljstvo poniževalno zavlačevanjenaka- zila pokojninskih prejemkov odpravi in se pokojnina v prihodnje pravočasno nakaže. 3. Poverjeništvo UJU se na- proša, naj stori primerne korake na merodajnem mestu, da se tudi vsem upokojenim državnim uradnikom prizna polovična vožnja po železnicah. — Predavala je »O deških ročnih delih« izredno vsestransko učiteljica Eliza Kukovec iz Stoperc. Orisala je točno pedagoška stremljenja, ki so dovedla do tega, da se je ta predmet posta- vil v našo osnovno solo. Podala nam je praktične smernice, od nje same temeljito proučene in preizkuSene, za deška ročna dela z raznim materijalom. Pokazala nam je nebroj ličnih izdelkov, ki so dokazali odličen uspeh njenih metod v tern predmetu. Učiteljstvo je bilo za njen plemenit trud iskreno hvaležno, saj je znjenim predavanjem izredno mnogo pridobilo. —r. c Ljudsko vseučllišče. (Preda- vanje g. inž. Lup§e v pondeljek 9. tm. o Siamu). G. predavatelj, ki je 1. 1904 po nalogu geografskega instutanaDu- naju odpotoval v Siam, a leta 1917, ko je ta država napovedala vojno cen- tralnim državam, moral zapustiti zemljo, izgubivši pri tern vse svoje znanstvene zbirke, orisal in spisal nam je s po- močjo skioptičnih slik in lepih foto- grafij vso državo z njenim življenjem in vrvenjem po morju, po rekah in kanalih, po mestih in deželi. Med skioptičnimi slikami videli smo n. pr.: glavno mesto Bangkok na reki Menamu s kraljevsko palačo, budistovskimi hramovi in kanalom, ki vodi skoz mesto. Bangkok ima okoli 1 milijon prebivalcev, mednjimi mnogo Kitajcev; ima univerzo in že od leta 1894 elek- trični tramvaj. Stare hiše so Iesene, od bambusa zgrajene ter zaradi povo- dnji postavljene na visoke stebre ali pa v čolne; med slikami smo videli take plavajoče hiše. Pokazala se je nam tudi notranjost kitajske hiše, krasno cvetličje lotos, čolnič s streho, čolnič natovorjen z rižem, orač s pri- prostim oralom, tigerska ali orjaška kača — vsega do 40 slik, Gospod predavatelj sam je tudi opisal lov na krokodile in slone, očrtal naravo opice, leoparda, krokodila in slona. Govoril je o ustavi in upravi države, o stalnem name"5čenju ministrov, o pokolenju Siamezov, o strogem življenju budi- stovskega duhovnika, ki ne sme imeti nobenega premoženja in nobenih sti- kov z ženskim spolom, ki pa zato uživa toliko spoStovanja, da se ga niti sodnija ne sme dotakniti. Predavanje je bilo tako živahno in zanimivo, da bi posluSalci, katerih je bilo okoli 200 najrajSi še dalje poslušali in gledali slike. Nadaljevanje predavanja bo 30. novembra zopet ob osmih zvečer. Isti dan popoldne bo tudi predavanje za šolsko mladino. G. inžener Lupša bi želel ta dan tudi stopiti v doiiko s tem kratkem času popolnoma oceniti ves znanstveni materijal, ki so ga zbrali raziskovalci o priliki potresov, vendar pa se že danes lahko reče, da je zemljeznanstvo ž njim mnogo pri- dobilo. Premer naše zemlje meri, kakor znano, okroglo 13.000 km (natančneje: 12.712, oziroma 12.755 km; prva Ste- vilka velja za premer od tečaja do tečaja, druga pa za premer, ki stoji na tem pravokotno in gre skozi ekva- tor). S pomočjo kompliciranih merjenj so dognali tudi težo zemlje in obenem njeno gostoto, ki znaša 5.52. če bi mogli vse elemente, ki sestavljajo zemljo, enakomerno pomešati, bi teh- tal 1 kubični decimeter (t. j. 1 liter) te tvarine 5 kilogramov in 520 gra- mov, torej pet in polkrat toliko kakor liter vode. Geologi pa so že dognali, da specifična teža zemeljskega površja močno zaostaja za zgoraj omenjeno, za vso zemljo veljavno težo. Iz tega sledi, da notranjost naše zemlje znatno presega povprečno njeno gostoto. V splošnem so geologi mnenja, da je gostota elementov, ki sestavljajo jedro naSega planeta, vsaj Sest do sedemkrat večja nego gostota vode, ter odgovarja nekako gostoti železa. Kakšna je zapravo notranjost zemlje? Točnega in neovrgljivega od- govora na to vpraSanje danes Se ne poznamo. Vemo le, da je temperatura v sredini zemlje neznansko visoka. Neštevilna opazovanja so namreč do- gnala, da temperatura raste tem bolj, čim bolj se bližamo zemeljskemu sre- dišču. Do gotove globine velja formu- la, da se toplota poviša za eno sto- pinjo C na vsakih 33 metrov. O tem vedo povedati rudarji, ki kopljejo rudo v velikih globinah. V rudniku Sv. Ja- neza v Braziliji, ki je globok 2000 m, je bila vročina tako neznosna, da je morala družba, ki je rudnik eksploati- rala, porabiti nad pol milijona dolarjev samo za instaliranje ventilacijskih apa- ratcv. Globlje nego 2000 m pa ljudje sploh Se niso prodrli. V globini 60 do 70 kilometrov vlada vročina kakih 2000 stopinj C. Ta temperatura je tolikšna, da ji ne morejo kljubovati niti granitne mase. Vulkanska lava, ki požge vse, kar ji pride na pot, ima temperaturo kvečje- mu 880 stopinj Celzija. Kaka naj bo torej pod temi okol- nostmi zemeljska notranjost? Vnovič so to vpraSanje skusili re- Siti geologi na podlagi izsledkov, ki so jih našli pri proučavanju poslednjih velikih potresov. Če se zemeljska po- vršina vsled močnega potresa strese, zabeležijo nastale valove čudovito ob- Cutljivi seismografi tudi po več tisoč, da celG nad deset tisoč kilometrov daleč. Prvi vali, ki jih aparati registri- rajo, so morali dospeti do njih po najkrajSi poti, to je premočrtno skozi zemljo. PoznejSi sunki pa pridejo do nas po ovinkih, in sicer skozi gonije zemeljske plasti, vsled Cesar nastane med obojimi časovna diferenca. Iz raz- like med hitrostjo prvih in poznejSih valov pa si lahko naravoslovec izra- čuna gostoto onih zemeljskih plasti, preko katorih so valovi priSli do nas. Glasom novih raziskovanj vlada Ž9 v globini 100 kilometrov pritisk, ki je enak 30.000 atmosfer. Vsled tega nepojmljivega pritiska niso elementi, ki sestavljajo notranjost zemeljskega planeta, niti kapljivo tekoči, niti trdni v navadnem smislu besede, marveč tvorijo nekako elastično maso, ki pa je kljub prožnosti izvanredno trda, tako nekako kakor jeklo. Proti odebelosti S{S,i .".t'sT »Vilfanov caj« LÖ0Bi Dobiva se v vseh lekarnah in drogenjah Proizvaja: Kem. pharm. laboratonj Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 240. A. č s naro6nino za „Nowo Dobo"? tukajšnjimi trgovci, ki bi se zanimali za trgovanje s Siamom. Lk. c Shod invalidov. Naknadno ugo- tavljamo, da je govoril za Zvezo bivSih vojakov g. Matičič iz Ljubljane in ne g. Bonač. Pomota je nastala radi za- menjave imen. c Nabavljačka zadruga »Samo- pomoč« je imela dne 7. t. m. svoj občni zbor. Že svoj čas smo bili ome- nili, da gre za likvidacijo zadruge. Na zborovanju pa je bilo sklenjeno, da zadruga ne likvidira, ampak posluje Se dalje v obsegu kakor doslej. c Kup razvalin. Sedaj ste minuli že dve leti, odkar so podrli staro po- slopje ob Ljubljanski cesti, ki je v svojih boljSih časih služilo za vojaSko bolnico. Takrnt je bil načrt, da napra- vijo na mestu tega poslopja lep perivoj in mogoče igriSče za otroke. Nekateri so tudi trdno mislili, da bo tarn naS novi glavni trg. Zopet drugi so bili mnenja, da bo tarn stala nova lična pravoslavna cerkvica. In kaj je iz vseh ten lepih nakan in onega grdega po- slopja postalo? Nekaj razvalin so od- peljali, vse drugo pa je ostalo na lieu mesta in čez raste trava in — pozab- ljenje. c Učnl tečaj za slovensko in nem- Sko stenografijo otvori državno izpra- Sani učitelj stenografije. Prijave spre- jema podpisani 12., 13. in 14. t. m. od 1.3. do 14. ure v poslopju stare gim- nazije. I. Gorečan, profesor. 1141 c Družaben sestanek na Laškem. V nedeljoi dne 15. t. m. se bode vrSil v dvoranah Toplic na LaSkem družaben sestanek vseh zabave in razvedrila željnih. Pri sestanku, katerega začetek je ob Stirih popoldne, bo koncertirala polnoštevilna vojaška godba iz Banje- luke, a prepeval bo pevski zbor z Zi- danega mosta. LaSČani se nadejajo, da se sestanejo z mnogimi Celjani, ki jih utegne privabiti izborna in pozorna po- strežba, ter dobra godba in lepo petje. Vstopnine ni, ker igra godba iz naklo- njenosti. 1146 c Občeslovensko obrtno društvo v Celju vabi na Martinov večer, ki se bode vrSil v soboto 14. novembra ob 8. uri zvečer v spodnjih prostorih Na- rodnegadoma. Sodeluje ciganska godba. Na sporedu je srečolov. Nabranih je lepo Stevtlo dobitkov, med temi tudi taki, ki bi bili najbolj prikladni za tombolo. Vstopnine ni. Preskrbljeno je, da bodo doSli gostje vsestransko dobro postreženi in da odnesejo iz naSe pri- reditve najboljSe utise. 1144 c Star biljard proda Narodna či- talnica v Celju po izredno nizki ceni. PovpraSa naj se pri druStvenem tajniku ali blagajniku v Celjski posojilnici. 1145 c Požarna bramba v Levcu pri- redi v nedeljo 15. novembra ob 3. uri popoldne v gostilni g. Antona Zadel, poprej Perger, domačo veselico z razno- vrstnim sporedom. Vsi, ki želijo pri- jetne zabave, so k prireditvi vljudno vabljeni. 1139 Mestno gledališče. Repertoar: Petek, 13. ob 20.: »George Dan- din« ali »Prevarani soprog«. Premijera. Nedelja, 15. ob 16.: ,GeorgeDandin* ali ,Prevarani soprog'. Znižane cene. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vrSi premijera Molierove komedije »Prevarani soprog« v petek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer. V glavni vlogi nastopita ga. Vorbach - Sadarjeva in gosp. Koren. Scenerija je napravljena po načrtu akad. slikarja gosp. Modica. V zadnjem času so se čule pri- tožbe, da so cene gledaliSkim prosto- ram previsoke. Vsled tega je uprava mestnega gledaliSča sklenila znižati cene, na kar specijelno opozarjamo. V nedeljo se vrSi v celjskem mestnem gledaliSču prva repriza Mo- lifereve komedije »George Dandin« ali »Prevarani soprog« po zelo nizkih cenah. Da bo mogoče tudi občinstvu iz okolice prisostvovati tej izredno dobri predstavi, je začetek iste ob 4. uri pop. Ker se konča ta komad že ob pol 7., imajo vsi posetniki iz okolice ugodne zveze z vsemi vlaki. Opozarjamo vse ljubitelje dramske umetnosti z dežele, da je ta komad uprizorljiv po vseh manjših odrih, vsled ene scencrije in velikega uspeha. Vstopnice se lahko rezervirajo po dopisnici pri tvrdki Goričar & LeskovSek v Celju. Stev. 124 »NOVA DOB'Ac Stran 3 Molfere. (K predstavi v celjskem mestnem gledališču dne 13. t. m.) Jean Baptiste Poquelin Molifere je bil rojen v Parizu 15. januarja 1622. Svoio izobrazbo je spopolnil na ,College de Clermont1, kjer je poslušal filozofa Gassendija. Študije je dovrSil v Orleansu kot licencijat prava. Tako je imel pri- liko spoznati vso piškavost učenosti svoje dobe, ki jo je s fino ironijo ši- bal v svojih komedijah. Porenesančna doba se je zavila v svoje baroke in je z zunanjim pompom skušala prikriti notranjo mizerijo. Verska pobožnost se je pod vplivom jezuitov izpremenila v hinavščino, boj med dvornim abso- lutizmom in plemstvom se je prikrival s klečeplaztvom in zunanjo ceremonijo, lažiučenost se je bahala z visokimi frazami, morala se je skrivala v lepo zavite besede in pritajene poglede; skratka, laž, ki je izhajala iz kompro- misov porenesančne in protireforma- cijske dobe, si jenadelanajlepšokrinko, da bi obvladala svet. To krinko je bilo treba strgati in pokazati resnico. Za to je pred vsem poklicana satira in ko- medija, ki je v tej dobi cvetela v Italiji, Angliji, Španiji in Franciji. Mladi Po- quelin je dobro poznal to laž, ki se je skrivala za zunanjo obliko, zato se je posmehnil svoji učenosti in njeni pre- frigani hinavščini in sei je k gledališču, ki se je takrat lepo razvijalo. Namesto klasične resne drame je nastopala nova smer lahkega, veselega in razposajenega značaja s satirično primesjo, kakor jo je zahtevala ta hinavska doba. Izbral si je ime Moliere in je živel, igral in pisal pod tern imenom, pod katerim ga pozna vsa Evropa. Skoraj 12 let je Moliere potoval kot igralec po fran- coskih mestih. Medtem je imel priliko spoznati dobre in slabe gledališke igre, igralce in publiko. Na5el pa je tudi mnogo za oder primernih tipov in mo- tivov. Tako je napisal svojo prvo šalo- igro »L'Etourdi«. Igrala se je prvič leta 1655. v Lyonu. Kmalu nato so sledile še druge igre, zgrajene na pod- lagi italijanskih motivov. Leta 1662. se je Moliere poročil. Njegov zakon ni bil srečen. Pod vpli- vom lastnih izkušenj je napisal «L' čcole des femmes«, kjer je precej svobodno povedal svoje nazore o ženski vzgoji. S tern je zadeval ob stroge verske nazore in poslej je bil v stalnem boju z dogmatiki. Moliere seveda tudi svojlm kritikom ni ostal ničesar dolžan. liudim moralistom je odgovoril z dvema eno- dejankama. V tej borbi se je razvila njegova satirična žila in sledila so naj- boljSa njegova dela, med temi »Le Tartufe«, »Le Misanthrope«, »Don Juan« i. dr. lz dobe »Skopuha« je tudi »George Dandin« ali »Prevarani soprog«. Je to tip malomeščana svoje dobe, ki poroči ubobožano plemkinjo, misleč, da se bo lahko povzpel nad svoj stan, doživi pa seveda popolno razočaranje. Igra sama je polna smeha in skozi vsa tri dejanja zabavna. V zadnjo dobo njegovega delo- vanja spadajo »Les femmes savantes« in »Le malade imaginaire« (Namišljeni bolnik), katerega je igralo naše gledališče pred dvema letoma. V tern komadu je igral glavno vlogo »Namišljenega bol- nika«, dasi 2e bolan, in je 17. februarja 1673 umrl v gledališču. Kot komediografa in igralca ga niso mogli sprejeti v Francosko aka- demijo. Sele I. 1778. mu je bil tarn postavljen kip z napisom »Tvoja slava je polna, naša brez tebe nepopolna«. Šir>om ctamoirine. š Likvldaclja hranilnih vlog našlh državljanov pri poštnlh hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Na po- novna vprašanja, na kak r.ačin se bodo likvidirale njihove terjatve na hranilnih vlogah pri poštnih hranilnicah na Du- naju in v BudimpeSti, opozarja zbor- nica za trgovino, obrt in induslrijo vse interesente, da med nasledstvenimi dr- žavami in Avstrijo ter Ogrsko skle- njenih pogodb o likvidaciji omenjenih poštnih hranilnic še niso ratificirale vse pogodbene države. Kakor zbomica do- znava, bodo interesenti po ratifikaciji potom časopisja pozvani, da prijavijo svoje terjatve. š Kuga je blizu! Razsaja že v Solunu. Bolezen prenašajo podgane, po- speSuje jo nesnaga. Kako važno je za- tiranje podgan in gojenje snage, je razvidno iz sledečega: V Kalkuti v Indiji, kjer je kuga doma in kjer raz- saja vsako leto, zidajo bogatejši sloji takozvane proti podganam varne hiäe. To so hiše z visokimi in globokimi betonskimi zidovi, preko katerih je na- selitev podgan v hiši nemogoča in iz- ključena. Na ta način in s snago se doseže, da v imovitejših krogih v Indiji kuga ne izbira svojih žrtev, temveč le v revnih in nesnažnih. Za nas je za- deva zelo podučljiva. Zatirajmo torej podgane in negujmo snago ! Dr. A. S. š Občinske volltve v Žalcu. Dne 30. decembra 1925 se bodo vršile v Žalcu občinske volitve. Že nekako pol leta vodi občinske posle gerentski svet. š Posojllo cbčlne Sv. Jurfj ob Taboru. Veliki župan mariborske oblasti je dovolil občini Sv. Jurij ob Taboru, da sme najeti pri JužnoStajerski hra- nilnici in posojilnici v Celju posojilo v znesku 60.000 Din proti desetlatni smor- tizaciji in sicer za popravo mostov, sole in občinske ceste od Bučaka do Št. Jurja. š Velika poštna tatvina. Med tožnjo na progi Užice-Stalač je te dni zmanjkal iz poštnega voza denarni zavoj s 705.000 Din. Tatvine so osum- ljeni poštni odnosno železniški usluž- benci. g Za snago In hlgijeno v želez- nišklh vozilih. Na podlagi odredb in navodil generalne direkcije oziroma prometnega ministrstva je odredila ljubljanska železniška direkcija, da spremljajo brze in poštne vlake na glavnih progah posebne snažilke. Na- loga teh snažilk je, da med potoma pazijo na snago in čistijo notranjost osebnih voz celega vlaka, da pometejo in osnažijo izpraznjene oddelke itd. Za potnike I. in II. razreda imajo na raz- polago tudi sveže brisače in milo. š Velika tihotapska afera v Ši- beniku. V Šibeniku so prišli na sied velikemu tihotapstvu. Znanega bogataša Stipo Šaro je ovadil njegov uradnik Adolf Pintarič policiji, da vrši obsežno tlhotapstvo. Šara je namreč svoječasno Pintariča naznanil zaradi poneverjenja in da bi se Pintarič maščeval, je odkril sedaj tihotapstva, ki jih je vršil Šara do zadnjega časa. Šara je v enem letu zaslužil 400 milijonov dinarjev in ves ta denar naložil v inozemstvu. V Ši- benik je došel član glavne kontrole iz Beograda, da izvrši preiskavo v tej aferi. š Mesto 450.000 Din — kamenje. Posestnik Aleksander Grünwald v Aki v Banatu je radi kride pobegnil na Madžarsko ter je shranil pri svojem bratu Emestu kovčeg v vrednosti v znesku 450.000 Din. Ko je prišla nje- gova žena po kovčeg, da bi odnesla dragocenosti, je našla v njem samo kamenje. š Defravdant Mikolji — prljet. Zagrebška policija je v petek prejela sporoČilo hamburške policije, da so aretirali na tamkajSnji pošti Vojka Mi- kolija, ki je poneveril pri zagrebSkem poštnočekovnem zavodu veükansko vsoto dveh milijonov dinarjev. Zagreb- Ska policija je doznala za njegovo bi- vališče potom korespondence z njegovo ljubico, katera je bila namenjena v Ham- burg. Prijet je bil takoj pri dohodu iz Amsterdama, ko je čakal na poročila iz Zagreba. Zagrebška policija odpošlje v Hamburg svoje organe in bc zahte- vata, da se Mikolji izroči našim obla- stem. š Meroizkusnl urad v Slovenski Blstrici. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pri ministrstvu posredovala v zadevi zopetne otvoritve meroizkusnega urada v Slovenski Bi- strici. Ukrenilo se je baje vse potrebno, da začne meroizkusni urad v kratkem zopet poslovati. š Sadjarji marlborskega okoliäa, ki žele nabaviti za pomladno sajenie (1926) iz drž. drevesnic sadno drevje po znižani ceni, naj naznanijo pctrebo nemudoma: Püdruznici sadjarskega in vrtnarskega društva — drž. srednja vinarska in sadjarska sola v Mariboru S Hruška, kl tehta 160 kg. Na vrtu protestantskega župnišča v Ze- munu se nahaja hruška, ki je rodila letosneverjetno velik sad. Miada hruška je imela letos 7 sadov, izmed katerih je en sam tehtal 1'60 kg. To ogromno hrusko so poslali kot rariteto narod- nemu poslancu Schuhmacherju v Beo- grad. š PICH denar za gospodinjstvo. Z mnogim se izhaja, z malim se mora znati gospodinjili — pravi star resni- čen pregovor. Večkrat je to odvisno od prave izbire pri ziviüh in poslastilih. Tako marsikatere gospodinje vse pre- malo premislijo, da čaj kot dnevna družinska pijača ni samo zelo zdrav, ampak tudi izredno poceni. Čašica čaja znane znamke »Čajna ročka« velja pravzaprav komaj kakih 15 para. Hišne gospodinje, ki to znamko vedno rabijo, se ne bodo dosti pritoževale o pre- malem znesku za gospodinjstvu. š Povodnji In toča. Zaradi nepre- stanega deževja poslednjih dni so reke na Goriškem silno narastle. Nekatere med njimi so prekoračile bregove ter poplavile sosedna polja in naselbine, Idrijca je že v nedeljo povzročila idrij- skemu prebivalstvu veliko skrb, kajti ob 11. dopoldne je poplavila spodnii del mesta ter za nekaj časa onemo- gočila promet. Na srečo pa je začela voda > torek popoldne pojemati in je bil zopet vzpostavljen promet po idrij- skih ulicah. Istotako je prekoračila bre- gove Vipavščica. Vipavski trg je ves pod vodo. Da se omogoči pešcem pre- hod po trgu, so zgradili majhne mo- stove iz desk in kamenja. Tudi srednja in spodnja vipavska dolina je ogro- žena. Bregovi Vipavščice komaj zade- žujejo narastlo vodo, ki pa je na ne- katerih krajih že tudi prekoračila brr- gove. Soča je v Gradiški odnesla 60 m lesenega mostu, ki vodi iz trga na po- stajo in je žveza Gradiške z železniško postajo zopet prekinjena. Iz Benetk pa je prišlo poročilo, da je bila tarn v pondeljek strašna nevihta s tako točo, da so bile ceste v kratkem času po- krite z ledom. ICA1T\IÄROCKÄ ČJ*na Cajza gospcde močan,pfemenit, angleškemu. ohisa odgovarjajoči, posebno primeren m uživanje z mlehm ali smetano kot zajatrek. Za hmelJ3Fjer LII. PoročHo Hmeliarskega dru- štva za Slovenijo inozemskim stro- kovnim časopisom in društvom: Žalec (Savinjska dolina), dne 9. 11. 1925. Hmeljska kupčija se je zopet nekoliko oživela. Minuli teden je bilo od letoSnjega pridelka proda- nih čez 400 bal po cenah od 75 do 125 Din za 1 kg. Od letine 1925 je še neprodanih približno 600 centov t. j. 5 odstotkov vsega pridelka in od letine 1924 po približno 800 centov ä 50 kg. Več tujih prekupcev Se posluje. Društveno vodstvo. Gospodarotvo. g Izkaz o stanju Narodne banke z dne 31. oktobra 1925. (Vse v mili- jonih dinarjev; v oklepajih razlika na- pram stanju z dne 22. oktobra 1925) Aktiva: kovinska podlaga 509.8 (—2.3), posojila na menice 1051.8, na vred- nostne papirje 163.9, skupaj 1215.7 (+ 17-2), račun za odkup kroskih ban- kovcev 1186.3, račun začasne zame- njave 368.0 (+ 0.2), državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih posestev 2138.3, saldo raznih računov 1091.7 (—- 19.0), skupaj 9476.3; pa- siva: glavnica in rezervni fond 34.5, bankovci v oktobru 6158 (+ 69.4), račun začasne zamenjave 368.0 (+ 0.2), državne terjatve 47.8 (— 74.6), razne obveznosti: po >'iru 491.7, o raznih ra- čunih 163.3, skupaj 655.0 (-f 1.1), vrednast založenih državnih dornen 2138.3, ažija 74.6, obrestna mera je ostala neizpremenjena. g Število bank v Beogradu. Po zadnji statistiki se nahajajo v Beogra- du 103 banke. Delniška glavnica vseh teh bank presega 200 milijonov di- narjev. Med temi bankami so mnogi denarni zavodi z neznatno glavnico. g NarašČanje nezaposlenosti v ItalljI. V mesecu septembru t. 1. je porasla nezaposlenost v Italiji napram avgustu t. I. za 10.500 na 82.764 oseb. Dinar v Curshu Torck 10. nov. Sreda. 11. nov.: 9 20 920 Devize v Zagrebu Torek 10. novembra. Amsterdam 22'6431— 22'843 Dunaj 7-92—802 Berlin 134025—13'5025 Bruselj 2'56—260 Budimpešta 0-0788—00798 Milan 22267—2 2507 London 273—275 New-York 0—56475 Pariz 2-23—2-27 Praga 1'6669—16869 Curih 10858—10*938 Sreda 11. novembra: Pariz 2-2521—2-2921 London 27297—27497 New-York 56155—56755 Milan 2'2404—2'2644 Praga 16658—1*6858 Dunaj 7919- 8019 Berlin 13.393—13493 Curih 108575—109375 Budimpešta 0 0788-00798 Brüssel 2'56—2'60 Amsterdam 22-6325—22*8325 (>Avalac.) Hove fržne cene. Tržne cene v Celju od dne 1. novembra 1925 naprej : (V Din.) Govedina: V mesni- cah I. vrste volov 19—, II. telic 17;—, 111. 15"—, na trgu 1. vrste volov in telic 19'—, II. vrste 17—, HI. vrste 15 do-----, vam- pov 10-—, pljuč 10'—, jeterlO1—, lediclO-—, loja 101—. Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. vrste 19'—, II. vrste 17-—, jeter 18—, pljuC 18'—. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 30-—, II. 25—, pljuč 15'—, jeter 17—, glave 13-—, slanine I. 32*-, II. 29'—, na debelo 29 —, masti 34'—, amerikanske masti —*—, 1 kg šunke 35%—, prekajenega mesa I. 32"—, II. 30*—, 1 kg prekajenih parkljev 7"50, 1 kg prekajene glave 15'—, 1 kg jezika 32"—. Klobase: 1 kg krakovskih 401— do —*—, 1 kg debrecinskih 35'-- do —•—, 1 kg hrenovk —'-------30'—, 1 kg safalad 30"— do — •—, 1 kg posebnih 25"— do —'—, 1 kg tlačenk 20 —, 1 kg svežih kranjskih 50—, 1 kg suhih kranjskih 55'—, 1 kg braunšvi- ških 15'—, 1 kg salami — •—. Perutnina : (1 komad), piščanec majhen 15*—, večji 20-—, kokoš 30 do 40—, petelin 30 do 40'—, raca35 -, gos 60"—, puran 75'—, domač zajec, manjši 15—, — —, večji 201—. — —, Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka na trgu 2*50*—, na dom dostav.3'—, 1 liter kisle sme- tane15-—, kg surovega masla50'—, kg čaj- nega masla 64"—, 1 kg masla 34"—, 1 kg bohinjskega sira 45"— do —"—, 1 kg tra- pistovskega 281— do 36"—, ementalskega 60'—, sirčkaH1—, 1 jajce!75do —. Pijače: (1 liter) starega vina 14"— do 201—, novega 12-— do 14-—, piva 91—, žganja 30'— do —•—. Kruli: 1 kg belega kruha 5"50— % kg belega kruha — -, 1 kg črnega kruha4-5Ö'—, kg črnega kruha —•—, žemlja 7 do lx\2 dkgO-50, Sadje: 1 kg jabolk 6-, 1. 5'—, II. 4'—, III. .-, kg hrušk 8-, I. 7- II. 6"-, III. -•-, .— do ¦—, 1 kg marelic — •—, 1 kg na- vadnega kostanja 3'—, do 3'50 —• 1 kg marelic '—, 1 kg orehov 9"—, kg juščenih orehov 32'—, kg sliv •— kg češpelj •— kg suhih češpelj 18'—. Špecerijsko blago: (1 kg) kave Portoriko 72'—, Santos 60"—, Rio 52*—, pražene kave I. 84'—, II. 70"—, III. 60'—, be- lega sladkorja (kristal) 13'50, v kockah 15'50, kavne primesi 22'—, riža 1.12.-, If. 6.50 —10' (1 liter) namiznega olja 24"—, olivnega olja 28'—, bučnega olja 28*—, vinskega kisa 3"50, navadnega kisa 2"—, petroleja 7'—, spirita denat 13'—, (1 kg) soli 4"50, celega popra 48"—, mletega popra 50*—, paprike 44'—, sladke paprike 72 —, testenin 1. 14'—, II. 11'-, mila 17'- do 181--, karbida 7*50. Mlevski izdelki: (1 kg) moke St. 00 470, 0 470, - 2 4-30, - 4 4'—, -6 3'40, - 73/« 2*50, ržene moke 4"—, kaše 6-, ješprenja 4'50, otrobov 170 do 210, koruzne moke2'80, koruznega zdroba 3'50, pšeničnega zdroba 5*20, ajdove moke I. 6*40. ajdove U. —.— na drobno pri kg po 20paraveč. Žito: (cent.) pšenice 270- 290, rži 230' 2So, ječmena 200' 230, ovsa 220"— do — *—, nove, sušene koruze 210-240, ajde —'—, fižola 300'— do 450'—, graha 1400—, leče 700'—. Kurivo: (q) pre- moga, črni na debelo 48 do —, na drobno — do —, rujavi 24, m3 trdih drv 132, q trdih drv 38, q mehkih drv 28. Krma: q sladkega sena 65, pol sladkega sena 55, kislega sena 50, slame 45 do —, prešana več 10. Zelen- j«iva in gobe : 1 kom. glavnate solate —', do '—, 1 kom. štrucnate — do —"—, 1 komad endivje 0'50 do I1—, 1 kg poznega zelja 075, 1 kg ohrovta 31—, karfijol T- do '—, 1 komad kolerabe 025 do 1'—, 1 krožnik špinače l'50, 1 paradižnikov 4'—, 1 komad kumare —, do '—, 1 kg kumaric za vkisovanje —, 1 komad buče •— do '—, 1 l^'g graha v stročju *—, 1 liter lu- Sčenega graha •—, 1 krožnik sižola vstročju 0'—, čebule 31—, Česna Vs—, krompirja 1'25, kromp. deb. ,'—, 1 komad repe 0'25 do 0'50, 1 krožnik kisle repe l'5O, 1 komad jurČki 0'- do '-, 1 kg Čaja 75'— do —'-, 1 kg sveč 19'—, 1 komad zelene paprike 01— 0-—, 1 kg grozdja 12 do 14-—. 1 kg medu 25*-. Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 125. Telefon Stev.75 In 76 Podružnica Poštniček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000'— Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000-— Ustanovljena leta 1900 Agencija Logafec. Podpužnioe Agencija Logatec. Brežice, Črnomelj, Gorica, «ran), Maribor, Metkovlč, Novl Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trsi. Sprefetna Vloge na knjlžlce lit lekoči jSRSB Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račltn proll ugodnemu obrestovanju S^SS^S valut in dovoljuje VSaKovrstne Kredite. F*r»odaja sveoke dpžavne r»»zr*©drx© loteirlje. Olvarja akredlftive In izdaja kredltna plstna za lu- In inozemsivo. češko, sivo Din 70'-, polbelo Din 90'-, fino belo Din 115'-, zelo fino Din 1651-, najfinejše Din 215'-, fini sivi puh Din 165"-, najfinejši beli Din 440'-, rnorsko travo *Afrik« Din 5#-, sivo žimo Din 38'-, fino žimo, črno Din 50'-, posebno fino belo 72 Din prodajaveletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno'povrRitev VDžnja. Cenik zastonj. Trgovci enyros cene. Proda se 3-3 1 elektromotor ÄEG, nov, 220/380 volt, 10 HP, 1450 obratov na minuto, in 1 velika lesena baraka, 26 m dolga, 5 m široka, 11 okenj in 3 vrata. Produfetivna zariruga za lesno industrijo , Celje. Opremljena soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se takoj odda bolj- §emu gospodu. Naslov v upravi. Iščem v podnajem eno ali dve prazni sobi s souporabo kuhinje za takoj. Plačam za pol leta naprej. Naslov v upravi. 1-2 ^ Hrßmöü dotaaiilja in dcstau- 11 VlUUy |ja na dom FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4. Plačilo tudi na obroke. Dobro piacilo dobi gospod, ki bi temeljito poučeval rač unstvo in geometr i jo. Ponudbe na upravo lista. Pohistvo! Kdor si želi nabaviti proti jamstvu tudi na obroke krasno in trpežno pohiStvo kakor: spalnice, jedllnice, kuhinjsko opravo, modroce, mlze, stole, 3 žlčne vloge i. t. d. i. t. d. 1 po najnižjih cenah, nai kupi pri tvrdki M. Andlovic, palača »Prve hrvatske štedionice« podružnica Celje, Krekov trg. Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 2. XI. do 8. XI. 1925. Zaklana živina___________Uvoženo meso V kfl I m e :- gjslf««!!!-!««! °P°mba or±ou-Qjcu>>o:o> > o o ^ca>^HHcoO^^|(^jH m o X te Dečman Ferdinand------II------2 2---------"" 45 39— _ _ Esih Matija ....------2---------1 - ~ - ~ - - - - - Friedrich Ivan . . .------— — 1 1 _ — — - ~ — — — _ _ Gorenjak Josip ..------— 1------1 — — — — — 87 — _ _ Hohnjec Viktor . .----------l------3 — — —1°°107~ — _ _ fcava za prekajcvaka; Janžek Marija . . .-----------------1_-------------------- 24 - _ _ Junger Ludvik ..----------2------6--------------— — — — — Kroflič Alojz ....------1------3 _ -----------------------__ Lapornik Ivan . . .------2------2 1------— — — — — _ _ Rebeuschegg Franc------4 4- 9 2 — — - 430 92136 — _ _ Senica Karoi ...-----------------1 1 — — —— — — — __ Urbančič Adolf . .------2-------_---------165 88 — _ _ Voisk Rozalija . . .--------------1 - — - —-------— - — _ — Zany Viktor . . . .---------- !- — _- —-------— 399 — _ — Zavodnik Alojzlja .-----2-----2 \~~------89— — _ - Perc Karel . . . .----------------___--------— 101 — _ — Bernard! Drago . .----------------1 1 — — — — — — — — — Robek Anton . . .----------------— _ — —-------115 — — — — Reberšak Anton ..----------------1._ — — ——-- — — — — * Lebič Fan! . . . .--------------------_ - - -| - - 84------------ Potekai Ludvik . .----------------------- ~|~ — 51 46 52 — — — Plešivčnik Ana . .----------------------- —|—------218 56 - - - Žumer Joslp . . . . —----------------— — i— - 137 47 — - — — Reiher Ivan . . . . i,— — 1----------------------------— — — ~ — Leskošek Ivan . . .----------------1 1-------------— - - — - Permozer Anton . .------1------— —--------------— — — ™ — Skoberne Fric . .------_------1--------------58- - - — Svetel Ivan . .-------------1------1------___-- — — — Trškan Alojzija . .-------------~------!------------------ 36------------ slanine Skupno . . . I!-------15 9 3 25J2o|-----------J718 982J1102| — | - - NAZNANILO PRESELITVE. Cenjenim damam vljudno naznanjam, da se moj modni salon za klobuke nahaja sedaj poleg prejšnjega in sicer v nisi gostilne »Pri jelenu« v I. nadstropju, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 37. Z odličnim spoštovanjem fllehsandra HDhnerkin modistinja. imBBHHHBDBaBHBaHBBBHBBBHBBBiaaHHaiaEB 4 krave dobre molznice, ima na prodaj zdravilišče DOBRNA pri CELJU. Sšče se primerno Izobražena in poätena ienskakotprvahotelskasobarica. Ponudbe na upravo »NOVE DOBE« pod značko »STALNOST«. 099999999*99?O999C99999 9999 „INKRÄ" indLustx>ij sl kravat D. Serlini & Oompa Ceije. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 42 Cene konkurenčne! Oglašujte! Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Cclju Obrestuje hranilne vloge po 6%» Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. 09" Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi MF* nabiralnik na dom. *^PI ^U« "^B| Jamstvo za vloge nad 1 rnilijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea šfc. 15. Iz malega raste veiiko! Čas je denar! Kleparsivo, vodovodne inšta- ladje in naprava strelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE JprcjcmaVsadclazgorai oßicnjctuii jtroH KaKor tudi popraVila Postmba toctia. C«n« mm. Soltdna iziltfitcv. 401 100-66 Pupilapnovaren in jawnokoristen denarni zavod ceijskega mesta Mestna hranilnica celjsKa Ustenovlfena leta 1864. — Pod truju/m driävnfm tiadzor&tvom. - lastni palaoi pi?I kolodvoru, Vrednost rezervn/h zakladov nad «ron 25,000.000—. Zä hraniine vloge iam6i mesto Oelje 8 celim svoiim premoženjem in z vso svojo davSno močjo- Tiska'kTizdaja Zm^^^^7- O^ornl so-^\^Z^^ P»vel Zalukosek, za tiskarno Milan četina , za redakcijo Vinko V. Gabero. - Vsi v Celju.