JSJ! ™akega,5" I5\ia 2?‘ 6na v meseca; če jo na tak fen praznik, dan prej. - Pes. Star. V- din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. - Poštno-ček. reč. 8t. 17.785 Cgi-:,i po cemkn. - Isoaja tonu. 1	, čigar preust. jo Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ritr i ± - Urednik Andrej Struna, Kočevje. - Tiska tiskarna J. Pavliček, Kočevje
i
dSSl
uteha
Dnevno časopisje poroča sledeče iz Pariza: „V Parizu druga drugi sledijo velike javne molitvene pobožnosti, ki se jih udeležujejo množice vernikov in ki so edinstvena slika ne samo za Pariz, ampak za vso Francijo. V nedeljo 26. maja je bila javna molitvena ura v velikanski stolnici Matere božje. Vsa vlada, vsi odličniki državne uprave, razni vojskovodje so se je udeležili. Cerkev je bila nabito polna in vsi prostori daleč naokrog cerkve so bili z množicami zasuti. Molili so za domovino. Kot plamen je švignila iz Francozov zopet krščanska duša in objela 'Marijin- oltar s prošnjo, naj obvaruje domovino. Prejšnjo nedeljo je Hrib sv. Štefana odmeval od molitev stotisočerih, ki so ga °d vseh strani obsuli in dolge ure naglas molili. Bilo je, kakor piše zgodovina: „Kadarkoli je bila ura nevarnosti in je Francija ke, so po Parizu v javnem sprevodu nosili ostanke sv. Genovefe, „Zadnjo nedeljo so zopet nosili relikvije. Potem se je razvila prc sija z Najsvetejšim iz cerkve. Dekleta v belih
zacij zastopni
vseh stanov in oblasti, dijaštvo. Krasen
' •
al : ete {
Po molitvah je po Parizu zavel dih novega
zaupanja.“ — Tako poročajo dnevni listi
0	sedanjem Parizu. Štirimilijonsko mesto, ki uživa in daje višek moderne kulture — Pariz^ bogat, da drugim državam posojuje, središče civilizacije in političnega življenja Evrope, kamor se stekajo vezi vseh držav! In vendar ne najde ta težko obiskani narod francoski v sedanji težki stiski drugod utehe kot le v Bogu. Vse drugo je odpovedalo. Zares, obudila se je krščanska duša Francozov. Kdor pozna zgodovino Francije v zadnjem stoletju in zgodovino katoliške cerkve v Franciji v istem času, kdor pozna sestavo vlade francoske republike in se spomni zadnjih državnozborskih volitev in
• rank, ki so zmagale, ne bi v sanjah mogel misliti, da bo ta Pariz klečal v nepreglednih množicah pred Naj svetejši m in v sprevodih nosil svete ostanke sv. Genovefe, in vendar je res! Res je pa tudi, da Francija ne bi bila nikoli v tej stiski, ko bi se ne bila objemala s smrtnimi sovražniki krščanstva — komunisti. Drag je bil ta objem. Saj pravijo poročila, da je v Franciji na delu podtalno rovarjenje, to so komunisti, ki j jo ; azj armade, od tod dejstvo, da je novi poveljnik celokupne armade zahte-odstop neodločnega notranjega ministra je odslovil j :	lov, ki so [
yeljevali onemu delu obrambne črte, kjer K sovražnik prodrl. Besede predsednika VIa.de dajejo še veliko misliti, kar bo še ovito in kdo nosi odgovornost za neuspehe
1	1	be. Sedaj j ancija
?'naja. če ni prepozno. Strahotna odgovor-
onih, ki so zakrivili ta „prepozno". V du je tal a. Z; to je vse i; v V
vij e»o na c n temelj, to je v brezpogojno ero |in zaupanje v Boga. Če celokupen zida vse ! j lo na t t< [ju voditelji, in j, to : taka razo	ja i
tej nel	:
všeč, prezirajo naš list in smatrajo naše narodno delo za brezplodno radi tega, ker nismo pristaši one absolutne narodnosti, ki pozna le tiste osobine, katere sestavljajo narod, to je kri, jezik, šege in navade, in ki taki narodnosti podredi vse drugo, celo vero in versko udejstvovanje. Saj so med nami, ki upoštevajo cerkev in bogoslužje le v toliko, v kolikor se to vrši v narodnem jeziku. Kar je glavno in vse, t. j. da se narod vzgaja versko v svojem narodnem jeziku in ravno s tem ohranja Boga hi narodnost, tega nočejo videti. Zato ponovno izjavljamo, da v tem načelu in prepričanju se ne odmaknemo in usmerjamo vse svoje
Starinsko katoliško cerkev v D. Lendavi je baje sezidal še kr • I'oz :lj. O ad, ki stoji za cerkvijo, obd? n z ostanki kdaj mogočne] < ob2 id j	videl š divj Tu
in slišal stok uj je majhna 1
Iurkov junaški go : ■: ■	.	o, tki jo
lendavski grad ved 1 be 1 turški i ili. To je neizmerno jezilo	pašo.
Zbral je silno vojsko in trdnjavo'"napadel. Grof Iladik se je s svojimi vojaki hrabro branil. J oda turška vojska je bila premočna, neverniki so vdrli v grad. Branilci so se rešili skozi podzemeljski hodnik. Zadnji se je umaknil poveljnik Iladik. Tik pred Turki se je pognal v rov za svojimi junaki. Pobesneli mohamedanci bi ga bili skoro ujeli. „Le do vrha hriba mi pomagaj o Bog“, je vzdihnil Hadik „potem sem rešen ..." In res božja roka ga je rešila smrti. V zahvalo je dal potem sezidati kapelico, v kateri si je izvolil tudi poslednje bivališče.
V D. Lendavi se tiska tudi prekmursko glasilo „Novine Slov. Krajine", ki so povečini pisane v že omenjenem prekmurskem narečju. „Novine" so bile edino glasilo, ki je spremljalo prekmurske Slovence na vseh njihovih veselih in žalostnih potih. V „No-
Angleski kralj Jurij VI. je govoril 24. maja v radiu:
„V teh usodnih trenutkih se obrača Anglija k Bogu ter Ga prosi pomoči in mu izroča svojo stvar s prošnjo za pomoč. V tej usodni uri se tudi mi, kakor so to delali naši očetje vsikdar, 1 ' r so stali prod velikimi preizkušnjami, obrata o k najvišjemu Bogu, Tukaj doma sem prosil, naj bo prihodnjo nedeljo nedelja vsenarodne mo-litve. Prepričan sem, da bo za mnoge od naših bratov onstran morij mogoče, da svoje molitve združijo z n širni. Pri tej priliki bomo kakor, z enim srcem in z eno dušo ponižno, toda s polni zai j :	li našo stvar Bogu in Gi
prosili zv. njegovo pomoč, da bi mogli junaško avico kot jo vidimo in razumemo.“
P 1 a č a j t e n a r o č n i n o i
delovanje na vseh področjih v tem duhu1 Vera v Boga in zvestoba narodu in to oboje brez kompromisa in brez pridržka, to je naše delo. Narod pa, ki vidi le sebe in mu je edini in najvišji ideal on sam, tak narod je v trpljenju in stiski neizmerno prazen, osamljen in išče svojo rešitev v begu, izdajstvu, odpadništvu ali samomoru. Sami Francozi pišejo, da je krščanska duša v francoskem narodu oživela. Kaj pa oni narod, ki mu je izkoreninjena vera, ko so ugasnile poslednje iskre njihovega krščanstva, ko ne .more še tako močan vihar preizkušnje razpihniti verskega življenja. Tak narod preklinja sebe in vse one, ki so mu s kruto roko izruvali edino uteho in pomoč — Boga. Naše delo je globoko, je obsežno. Zato ga vršimo veselo, s trdnim prepričanjem, da je edino pravo.
Vinah" se je prvič oglasila prelepa prekmurska narodna pesem: „Kaj je Mura šepetala . . .“
Znamenita sta tudi kraja Bogojina in Crensovci. V Bogojini j s živel in umrl požrtvovalen prekmurski narodni delavec žup-, Ivan Baša, ki je t, kaj j< Slov skozi dolgo dobo v najneugodnejših prilikah vzg: ja! in čuval pred potujčevanjem,
V Črensovcih pa stoji hiša zgodovinskega pomena za vso Slovensko"Krajino. V tej hiši je najzaslužnejši voditelj Pi murcev duhovnik g. Jožef Klekl izda! prvo številko „Novin"; tukaj je isti Klekl odločno odklonil pol miljona zlatih kron, ki mu jih je ponujal madžarski odposlanec, če mu odstopi „Novine" in jih stavi v službo madža-rizacije. V tej hiši so podpisali narodno-zavedni Prekmurci zahtevo po združitvi Prekmurja s Slovenijo; tu je bil aretiran in postavljen pred vojaško sodišče J. Klekl; tu je bil skovan načrt za strmoglavljenje boljševiškega režima, h tc hiše je bil izvoljen leta 1920 prvi slovenski poslanec Prekmurja Jožef Klekl in krivicam nad slovenskim življem je zapel mrtvaški zvon.
(Konec.)
n Nuš narod je že večkrat doživel hude preizkušnje, toda s svojo vero v Boga in s svojo ljubeznijo cio svobode jih je še zmeraj premagal . . . Naj Vas Bog blagoslovi.“
Roosevelt, predsednik USA, je imel 26. maja govor v radiu, v katerem pravi:
„Ponoči in podnevi prosim Boga za mir v tem ponorelem svetu. Vem, da sc tudi vi vsi pridružujete tem mojim molitvam. V ljubezni do človeškega rodu bomo skupno prosili Boga, naj zaceli rane in ublaži človeško srce.11
Vatikanska radio postaja je oddala poziv vseiii katolič	I naj i olijo :	I >, da bi
zmagala Mej.-; pravice in ljubezni, ki edini bosta odrt šili člo š o vojni gri in mu zaj: mirno h 'očnost.


5ggaaMmiBHBMW,t!M^
Škulj Aleksander:
k L;:.V. Tui>! J. J
fš pcršsiJsH Slemeni
Kraljica Viljemi na je po it. din govorila svojim podanikom v Nizozemski Indiji:
S'ra n 2
KOČEVSKI SLOVE; !EC
Štev. 15.
x
; C, dež. in drž. posl; .nec,- 'delegat
1
Politik Karel Klun je bil rojen 15. ok-1841 v.Prigorici, župnija Dolenja vas pri Ribnici, umrl pa je 8. julija 1896 vsled kapi v Budimpešti; pokopan pa je bil v Ljubljani. Gimnazijo (1854—1851) in bogoslovje (ordin. 1865) je dovršil v Ljubljani. Služboval je kot kaplan v Gorjah in od 1867 kot komi vikar v Ljubljani. Po izvolitvi v ljubljanski mestni občinski svet (III. razred, 1867—1868) ga je premestil škof Pogačar, baje na intervencijo deželnega predsedstva (V/idmann) ali ljubljanskega župana Ant. Laschana kot vikarja v Zagorje, čemur se je Klun uprl, bil suspendiran, sc sam odpovedal službi, a je dobil julija 1886 Rauberjev beneficij pri stolnici, čeprav je bil zaradi ugovora deželne vlade kanonično investiran šele julija 1879; 1884 je dobil od deželnega odbora Flachenfeld-Wollvvizov kanonikat in postal 1887 škofijski konzistorijalni svetnik in pro-sinodalni eksaminator. Njegova premestitev v Zagorje je izzvala pri Slovencih proteste. Volilci -III. razreda so mu poslali zaupnico, ki sta jo sestavila Jurčič in Regali, zlasti se je zanj zavzel Biehveis, ki je očitno nastopil proti škofu, polemiziral z Nemci, ki so škofovo ravnanje odobravali, in načel tudi vprašanje slovensko - nemškega dela VVolfovega slovarja, očitajoč škofijstvu zanemarjanje dolžnosti.
V	Ljubljani je prevedel z Zamejcem Zvvergerjevo delo „Narlepši čednost in nar-gerši pregreha" leta 1879. Bil član omizja, ki se je zbiralo pri njegovem stricu korarju Fr. Kramarju, čigar avtobiografijo je izdal in dopolnil s politično-zgodovinskimi podatki o 1. 1869—18/7. Pri Kramerjevem omizju se je rodila misel o ustanovitvi novega političnega časnika in po duhovnih vajah 1.1873. so se zbrali domači in štajerski duhovniki ter posvetni politiki (Biehveis, Costa) in sklenili ustanovitev „Slovenca". Klun je bil prevzel poročevalstvo in se ponudil, da brezplačno urejuje list (urednik do 1879).
V	„Vaterlandu" 1872 in v „Slovencu" je nastopil proti Mladoslovencem, s katerimi je prišel v konflikt tudi ob prvem občnem zboru delničarjev Narodne tiskarne; vodil je z Marnom kulturni boj v 1. 1873—1874, katerega se je od nasprotnikov udeležil zlasti Šuklje, medtem ko je Kersnik smešil Kluna v „Postnih premišljevanjih". V katoliškem političnem društvu je predložil in zagovarjal 1873 adreso na cesarja, naj ustavi pogubo-
nosno ravnanje vlade in pokliče take može, ki bodo na podlagi popolne enakopravnosti uresničili zaželjeno spravo med	k
Klunov nastop, ki se krije čašo no s shodom katoliških federalistov na Dunaju in ustanovitvijo državnopravne stranke (oktobra 1872), kaže izrazito katoliško smer in odločno nasprotovanje svobodomiselnim tendencam Mladoslovencev, katerim je skušal škodovaji zlasti ob volitvah; pobijal je izvolitev Sukljetovo, Tavčarjevo, Hrenovo in Hribarjevo; zadnja je bila na njegov predlog (1889) v deželnem zboru izročena posebnemu odseku. Po razcepu slovenskih
Klun Karel, kanonik, dež. in drž. poslance, delegat
deželnozborskih poslancev (1892) je osnoval narodno-katoliški klub, prišel ponovno v polemiko s Tavčarjem in Kersnikom, a se tudi izrekel za zopetno združitev pod starim geslom: Vse za vero, dom, cesarja. Te izjave je smatrati za zopetni poskus, da se zavleče organizacija mladcslovenske in napredne stranke v korist katoliške stranke, ker ni bila možna nobena združitev spričo zahteve po popolni likvidaciji svobodomiselnih idej, ki jo je stavil Kaulus (Klun? Marn?) v „Slovencu" (leta 1875) spričo njegove izjave, da se morajo duhovniki trdno ustaviti Mladoslovencem (1883) in njegovega zagovarjanja škofovskega političnega delovanja (1892—1893) ter hierarhične avtoritete v politiki (1895). V deželnem zboru je zastopal kmečke občine Kranj-Tržič-Škofjo Loko od 1877 do 1895, Kočevje-Ribnico-Velike Lašče od 1895 do 1896. Bilje član Narodnega in (po razcepu) katoliškega
narodnega kluba, član raznih odsekov, ponovno j:	'cvalec odsekov, redno finanč-
nega v L adevah. V debatah o šolstvu se je z	i pravice	- :
šolstvu, ki ga je uvedla nemška večina (1880), il ■	ju
Kranjskem, govoril za slovensko šol mešanih občinah (1882), proti obl pouku nemščine na ljudskih šolah (1 se zavzel za obstoj in reaktivacijo gi
zije v
vitev zavoda za gluhoneme in slepce.
□ crSracoj n p i°©rj 0odi
E :. T: vos Vo ;v v. o: : ; g g ./ ;
Pretekli teden se je vrnil v domovino dr. Anton Korošec, ki so je na povabilo nemške kmetijske zadružna organizacije kot predsednik jugoslovanske Glavne zadružne zveze udeležil poljedelske zadružne razstave. Poleg dr. Korošca je zastopal tudi podpredsednik Glavne zadružne zveze bivši minister dr. Gjorgjevič isto..
Nadležni tujci povečini odšli
V	Belgradu se je število nadležnih tujcev, ki so pred mesecem dni še tako rogovilili tam, zdaj na vso moč skrčilo. Velika večina teh tujcev je že odšla iz Belgrada, kakor hitro je vlada objavila, kaj bo ukrenila. Niso čakali vladnih ukrepov, mar.več so jo poprej popihali. Potem je policija začela še rešetati tiste, ki so ostali, ter jih mnogo odslovila čez mejo.. Do 15. junija bo to rešetanje končano, nakar bo >• Belgradu ostalo le kakih 1000 tujih državljanov, med katera pa niso všteti ruski begunci.: — Kakor poročajo zdaj srbski listi, je v Belgradu postalo čudovito mirno, odkar so tujci pokazali pete, ker zdaj ni nikogar več, ki bi razširjal lažnjive govorice ter trosil letake. Odločnost na pravem mestu vedno pomaga.
Slovesna potrditev trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo
V	Belgrad je prišel koncem maja sovjetski poslanik Lavrentijev s spremstvom zaradi izmenjave odobritvenih listin za trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo.' Sprejeta je bila delegacija po predsedniku: vlade Cvetkoviču in dr. Mačku ter trgovinskem ministru dr. Andresu. Delegacija je bila na Avali ter na Oplencu, kjer so se poklonili na grobovih članov naše vladarske hiše.
Uredba o zatemnitvi
V	poslednji številki „Službenega Iistaa (25.
banovine beremo
.i
maja) banske uprave dravske
•<"" *hb=
sreza:
g-g i runu unii—irngac
j- Dekan Anton Skubic:
L Pravne določbe
Urbar iz leta 1573 ima ob koncu mnogo pravnih določb, ki nikakor niso brez vsakega socialnega smisla. Te določbe („Additional-Articl") registrirajo tudi pravice, ki jih imajo podložniki in iste branijo pred samovoljo grajskega najemnika. Predvsem te določbe zapovedujejo, da ima ostati ta urbar nedotaknjen, ima se sveto braniti, ničesar se ne srne v njem pripisati, izbrisati ali spremeniti, urbar se nikakor ne sme poškodovati, tako da ga najemnik ob vsaki priliki lahko izroči z ročnim urbarjem vred svojemu nasledniku, a':o bi dobil grad kak drugi najemnik v zastavščino. Iz tega urbarja se ima vsako leto spisati poseben ročni urbar, kamor se zapisujejo.vsa vplačila, dajatve in zaostanki, tako da ne trpe ne podložniki ne graščak nobene škode ali krivice. V ročni urbar se imajo vpisati tudi vsi vplačani davki, ki jih pa graščak nikakor ne sme porabiti zase, ampak jih mora sako leto vsaj do Božiča oddati v viced ■ sko blagajno. Ako tega ne izvrši ’o dol Monega roka, mora plačati od vsakega goldinarja 6 krajcarjev, torej 10%, ker se je goldinar računal po 60 krajcarjev.
Dalje poroča urbar imovinsko in dedno pravico. Graščak ima paziti, da podložniki
ne bodo gruntov razkosali s tem, da ženi ali otrokom zapišejo kak kos zemlje ali pa ga od o daj o. Ako je kdo res v stiski za denar, aj mu graščak dovoli, da zemljišče zastavi za dve ali tri leta, potem pa je ima rešiti in dobiti h gruntu nazaj. Dogajali so se prej slučaji, da je najemnik graščine ali pa njegov oskrbnik kar kratkomalo konfisciral podložnemu kmetu zemljišče, ako se mu je kaj zameril, to se pa po urbarju ne sme nikdar več zgoditi. Tudi ne sme graščak misliti, da pripada zemljišče njemu, ako kak kmet umrje brez dedičev; tako zapuščeno zemljišče zapade samo nadvojvodu, ki ga potem odda komur hoče. Po teh določbah je bil torej kmet vedno pod varuštvom, ki pa mu je bilo cesto v močno obrambo proti prešernim vlastelinom. Tudi določba, da se kmečka posestva ne smejo razkosavati, v bistvu ni bila slaba, samo da teh določil gospodi ni narekovala toliko skrb za kmeta, kakor za davščine, da se niso razdrobile in poizgubile.
Zanimiva je določba o dednem pravu minorata. Ako gospodar umre, ne dobi posestva njegov najstarejši, ampak naj mlajši sin, ako pa tega ni, je dobi najmlajša hči. To pa le v slučaju, ako sta naj mlajši sin ali. hči že polnoletna in zmožna za gospodarstvo. Ako pa so otroci mladoletni in ne morejo še sami gospodariti, naj graščak zapove kakemu sorodniku ali prijatelju družine, da nesebično vodi gospodarstvo, dokler otroci ne dorastejo. Ako kak najmiajši noče prevzeti posestva, ga lahko odstopi star j-šemu, vendar tako, da se zemljišča ne delijo.
Ostalim bratom in sestram pa mora dedič izplačati dolžni del, kakor ga uganejo pošteni in nepristranski sosedje. Ako pa bi bil naj mlajši sin, oziroma hči, bebast ali telesno pohabljen in nezmožen gospodarstva, naj ga dobi drugi najmlajši sin ali pa hči. Vendar pa mora dati bratom in sestram pristojen delež, slabotnemu pa vso oskrbo do smrti. Najmlajši pa je dobil posest zato, ker v urbarju niso prepisovali posestnikov in je najmiajši dalje gospodaril.
Kadar je kako posestvo s smrtjo kakšnega lastnika izpraznjeno in gospodarstvo prevzame mladi gospodar, mora ta plačati graščaku neko pristojbino, da sme neovirano pristopiti kot polnopraven dedič. Višina te pristojbine se je določala po vrednosti posestva. Vendar urbar določa, naj bo graščak v tej zadevi zmeren. Tudi sicer ne samo v slučaju smrti prejšnji a	arja je moral
mladi lastnik plačati graščaku neko takso v priznanje dolžnega spoštovanja. Ta taksa pa se je marsikje v srednjem veku izgubila, tako da so nekateri nekaj dali, drugi pa nič. Zato ta urbar določa, da mora vsak plačati nekaj „počeščenja". In sicer da polže ljak en tolar ali zlat dukat, srednji grunt dva do tri tolarje, najboljši tri do pet ali šest, več pa ne. Vedno pa naj se gleda na to, koliko so dobili dediči svojega dela in v koliko se je po izplačanih deležih posestvo oslabilo, da se podložniki ne bodo mogli pritoževati. Graščak naj bo v tem oziru mil in naj ne zahteva preveč. Odmev kmečkih uporov in klic po „stari pravdi" je še vedno donel gospodi po ušesih.
o z:	mitvi. Ui e bsega deset
' enov‘ Z H; lel v.iUCi ; . eU:ž!.OČi Jel iu orientacija sovražnim letalcem nad našim ozemljem. Vendar pa zatemnitev ne sme povzročiti zastoja y gospodarskem, javnem in zasebnem življenja •n prometu. Zatemnitev odredi ban, če mu pa ne bi bilo pravočasno mogoče, mora vsakdo sam ukreniti vse potrebno.
V primeru mobilizacije ali vojne jo zatemnitev stalna in traja vsak dan od sončnega zahoda do vzhoda. Zatem nje val n e naprave morajo biti takoj pri roki, shranjene pa tako, da se ne kvarijo. Uredba določa stroge kazni za vsak prestopek. Stroške zatemnjevalnik naprav nosijo tisti, ki so dolžni zatemniti, če zakon ni določil drugače. Uredba govori nadalje o načinu zatemnitve. Iz zatemnjenih prostorov ne sme prodreti na ulico niti en žarek. Javna razsvetljava m°ri biti tako zatemnjena, da je z višine 300 metrov nevidna. Uredba dalje določa način zatemnitve svetilk na vozilih, reklamne razsvetljave !‘d. Glede prometa je določeno, da morajo biti cestna križišča prepleskana na robovih z belo barvo, ki je vidna tudi v temi.
. Stavka gradbenega delavstva
Stavka gradbenega delavstva, ki seje začela v Ljubljani, še vedno traja. Začeli so stavkati tudi zidarji v Mariboru. Dne 1. junija so stopili v stavko tudi v Celju. Pretekli ponedeljek bo bila pogajanja med delavci in delodajalci, Pa se niso sporazumeli, ker so na eni strani podjetniki premalo ponujali, delavci pa več zahtevali kakor so zahtevali še pred kratkim. To pa zaradi tega, ker je draginja res močno na-rastla. Sodimo pa, d", bi bilo vendar le nogo če dobiti izhod iz tega stanja. Treba je le dobre volje in mnogo uvidevnosti. Ob zaključku lista smo izvedeli, da se je stavka končala.
j _ ,0'-' v./; -, L-/ •'
' i ’L'li ličsikog J
V Zgorajili Retjah pri Vc-hl-ih Ločici; je 2&p. m. po daljši mučni bolezni Premi	:ršč	ga. Frani
a z j'	: jo v lepem številu
spremili v četrtek 30. p. m. Pogreba so se korporativno udeležile članice Tretjega reda s svojo zastavo in vse odličnejše velikolaške osebnosti. Na pokopališču v Velikih Laščah ji je tukajšnji pevski zbor zapel v slovo vedno lepo „Vigred se povrne . . .“ Svojih šest otrok je pokojna vzgojila v strogo krščanskem in narodnem duhu. Dve hčeri sta redovnici, naj starejši sin g. Ivan, priznan javni delavec, vodi kot župan obširno velikolaško občino, vsi ostali pa so marljivi delavci v naših katoliških in prosvetnih organizacijah. Blagi materi bodi Bog obilen plačnik, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje!
Sv. Gregor. Naši fantje, člani tukajšnjega h d, so polagali račun o svojem prosvetnem in novzgojnem delu v letošnji sezoni na obveznih ocrožnih tekmah, ki jih je priredilo Okrožje fantovskih odsekov Ribnica v nedeljo 26. maja *• 1- Veseli in pogumni kakor fantje, ki gredo na nabor, so se pod vodstvom odsekovnega Predsednika br. Riglerja, na značilnem dvovprež-»em kmetiškem vozu peljali v Velike Lašče, D®r je bil določen tekmovalni prostor za vse 1 e velil olaškega okoliša. Naš odsek se je : temu, da je mnogo fantov poklicanih k er; m |da je bivši agilni odsekovni pred-br. Adamič odšel v Francijo, tudi tokrat , " odrezal. Zlasti proste vaje so šle brez U; "e napake, le posamezne gibe bo treba z el ; co Še nekoliko izgladiti. Pod-ašel tudi poslovanje uprave g. . redu, za kar gre priznanje sposob-i društvenim funkcionarjem.. Odsek ro polno število točk in na podlagi je, veliko diplomo. Z n! o 8 '' :	:	šale tudi naša dekleta, organi-
i ' v <	.	Del liske krožku, ki je
tel i s pred FO. Držimo se gesla:
:	: v naših vrstah, je bo-
li dal*
Zanimi razp va, prirejena od .	tu v sredo. Občinski
ob ne je m mr< č opozoril ■	-	1 i regi	čvi ja in vodov j
Polj' škoc	1 j kt	polju, 1
'ošeena ml in j j	1 itro in v
lv!1 Pl*drvi v dolcnje struge ter povzroča
KOČEVSKI SLOVENEC
I .	I 9*210
„ Veselile se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki je bila izgubljena/“ Nerazumljivo veselje! Bog, sama svetost in popolnost, se veseli najdenja v izgubljenem grešniku? Pa še več, to veselje ima čudovito mero. „Povem vam, da bo /: no v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. “
Bog ima drugačne mere, kakor jih imajo ozkosrčni ljudje. Ti sodijo po videzu, po svojem sočutju ali brezčutju. Ker so povsem ozkosrčni. so tudi nespravljivi; nimajo smisla za usmiljenje in odpuščanje. In zopet nam prihajajo v spomin farizeji. Ne marajo se na veliki petek „oskruniti“ s Kristusovo krvjo, da bi mogli v „nedolžnosti in pravičnosti11 jesti velikonočno jagnje. Da se kje ne poreče še o njih, kar so sami rekli zoper Kristusa: „Ta grešnike sprejema in je z njimi." — Svetohlinci! —
Kako sijajno se odraža Kristusova, usmiljena ljubezen v tej farizejski ozkosrčnosti! Kristus v priliki o božjem usmiljenju govori o izgubljeni ovci. Izgubljena ovca je izredno lep in mil simbol za izgubljeno dušo. Ali ste že kdaj slišali ovco, kako žalostno se oglaša, kadar se je izgubila izpred svoje trume ? Ali ste jo že videli, kako je tekala ob trnovi meji, kje bi našla prehod in se vrnila k svojim ? Ali ste opazili, kako je nezaupna do vsakega, razen do svojega pastirja, ki ga pozna in tudi on njo pozna?
Tako ljubi Kristus dušo. Bog je poln ljubezni do spokorjenega grešnika. Oti ga vabi in kliče k vrnitvi in spravi. Potrpežljivo nanj čaka in čaka. Ali. nismo bili. že Uidi mi deležni tega Gospodovega klica in čakanja? Morebiti je bilo to pri neki nenadni nesreči, ali ob ranem odprtem groba, ali ob poslušanju božje besede ? Kadar koli, božja milost najde tisoč potov do grešnika. Katera ovca, kadar sliši klic svojega pastirja, ne. pribeži k njemu, prej ko more? In pasi ir je vesel in ovca je v najdenju srečna.
hitrejšo in večjo povodenj, Sicer se, regulira tudi dolenjevaško polje, a počasneje, kot to zahteva novi dotok gornjih voda." Naj se tedaj počaka z zgornjo regulacijo, dokler se spodaj temeljito no odpre' odtok vodovju. Tako opozarja župani 11 o Dolenje vasi bansko upravo. — To vprašanje je važno za vse ozemlje od Sodražice do Mozlja in do Kolpe. Svoj čas je bilo ministrstvo za poljedelstvo napravilo načrt za regulacijo celokupnega ozemlja, kot je zgoraj omenjeno. Ta načrt pa ni bil izvršen, marveč se je začelo z regulacijo v posameznih oddelkih, nekaj v Ribnici, nekaj v Dolenji vasi, nekaj v Ložini. Razprava je ugotovila nujno potrebo temeljitega načrta za regulacijo celega ozemlja, ker po oddelkih le škodi naslednjemu, kar se zgoraj izboljša. Ker so povodnji zelo pogoste, se z načrtom ne da odlašati.
Nova Štifta. Znan je samostan čč. oo. frančiškanov po svoji - gostoljubnosti in postrež-ljivosti, zato je hiša večkrat obiskana od raznih gostov, ki so vsi prijazno sprejeti in duhovno pa tudi telesno postreženi. Nedelja 2G. maja pa je bila izjema. Prišli so neljubi gostje, nezabeljeni, ki so se ob dveh ponoči splazili skozi stranska vrata v jedilno shrambo, kuhinjo in klet, potem so pa v prvem nadstropju potrkali na vrata g. p. Janeza Vijaneja. Gospod pater, misleč, da gre za nujno obhajilo, odpre vrata, a korak mu zastavita dva krepka moška z zastrtimi obrazi in samokresi v rokah ter z močno žico ter zahtevata denar. G. pater se prijazno nasmeje, češ če sta reveža brez imetja, potem sta prišla k tretjemu, ki ima toliko, kot vidva. Toda roparja so nista dala odgnati in g. pater je moral z njima, spremljan od revolverja in žice, s katero sta ga hotela zvezati, po sobah. Po enournem brskanju in dokazovanju, dr. ni v hiši nič tisočakov, str se mrmraje Splazila skozi okno, vdrla v.cerkev in pobrala ncJ :-j drobiža is nrbir: laika. G. pater j C s pogumnim nastopom rešil sebe .in hišo v svoji amerikanski hladnokrvnosti.
- '	Dozirale ss je, d: j p: lel ni
i " f ti tukajšnji vaščan Wolf "VViljem, rojen leta 1915., ki je lansko .jesen brez potnega -! ' pol gnil čei i ejo v Nemčijo. O njeg< i smrti na bojnem polju je prišla gotova vest,

vendar se še ni dognalo, ali je padel na Poljskem, ali sedaj na Francoskem. Govori se še o sedmih Nemcih iz kočevskega ozemlja, ki se bolijo v nemški armadi, in njihovi domači že dalj časa niso dobili nobenih poročil.
Nemška vas. Precej vzemirjenje je povzročila nepričakovana smrt posestnika Tiroma. Pahulje, ki se jc pred šestimi meseci j jž nil iz Dolenje vasi v našo vas. Pred štirimi tedni je odšel od doma, osem dni. nato pa je prišla brzojavna vest, da je nenadoma umrl v Vinkov-cih. Pokojni je bil iz splošno spoštovane in ugledne družine Pahulje iz Dolenje vasi. Bil je priden, trezen in si je kot zidar prihranil lepe denarje. Vsestransko neoporočenega življenja je pokojni užival v vasi in med delavstvom ugltd in povsod, kjer so ga poznali.
Dolenja vas. Občina je Zgradila zaklonišče za šolsko mladino. Ko so delavci vrtali in streljali, kopali in poglabljali, se je odprla L sama obširna votlina, ki bo dala zavetišče p; cejšnjemu številu našega drobiža. Seveda, želja nas vseh je, da bi ta naprava nikdar ne prišla v uporabo.
Slovenska vas. Večkrat smo se že oglasili javno in pri raznih oblasteh za popravo poti, ki veže državno cesto z našo vasjo in bližnjimi gozdnimi parcelami, pa ga ni, ki bi zares žagi abil za to potrebno delo. Ko beremo o velikih podporah v gradbene s vrh e drugim krajem, se zopet oglašamo, morda bo le enkrat naša prošnja ugodno rešena.
Kočevje. „Slovenska Straža* na Kočevskem je zopet razdelila tri vagone lepe, suhe koruze po znižani ceni od firme Krek & Bregar v Ljubljani. No, pa bo še prišlo, kot čujemo. Nekateri se spodtikajo nad tem, da „Straža* oskrl j živila, ne pomislijo pa na revščino mnogih slovenskih družin, katerim je ležeče na vsaki pari. Veselo naraščanje članov, ki se že bliža tisoču, dokazuje, kako Slovenci in Slovenke na Kočevskem priznajo korist naše dobrodelnosti. Sc eda se „Slovenska. Straža* udejstvuje tudi na ra drugih področjih narodnega dela.
Naš rudnik obratuje v takem obsegu, kot že davno ne. Sprejetih je mnogo novih delavcev, zlasti iz Dobrepolj in okolice. Rudnik oddaja ves premog sproti, tako da je vedno v obratu. S tem je zelo zmanjšana nezaposlenost tukajšnjega delavstva, žal pa da tekstilne tovarne tako malo obratujejo, zato je mnogo delavstva brez zaslužka, zlasti žensk.
Može!j. Pred kratkim smo imeli prija obisk katoliških akademikov iz Ljubljane pod vodstvom profesorja. Najprej so šli v cerkev, kjer se je razvilo slovensko ljudsko petje, da so kar šipe žvenketale. Kaj takega naša cerkev še ni doživela. -Zbralo se je takoj precej slovenskega ljudstva, ki je goste spremilo v cerkev, nato pa v šolo, kjer je bilo nekaj nagovorov. Nato pa so šli dijaki in ljudstvo v Prosvetni dom, kjer so nastopili gostje z govori in prizori. Naš Prosvetni dom jim je zelo ugajal, prav tako obširna dvorana in lep oder. Od nas so šli v Spodnji log. Tako je prav! Le še pridite in prinesite nam veselih slovenskih pesmi in bratskega navdušenja.
Slovenski pregovori o domači hiši in domovini
Črepinj (posodja) in otrok ni nikdar preveč pri hiši.
Deset umnih otrok — enajst sreč pri hiši.
Ena domovina -— ena gospodinja.
Grlo zapravi več hiš, kakor vojska, grom in blisk.
Iliša ne stoji na zemlji, ampak na ženi.
Hišni prag -— najvišja planina.
Kdor matere zemlje ne časti, nje sadu vreden ni.
Kruha in otrok ni nikdar preveč pri hiši.
Ljubo doma — kdor ga ima.
Ljubo doma — kdor prav ravna.
Ni sreče doma, kjer ni Boga.
Samo domače gnezdo je toplo.
Tuja zemlja ubija človeka. .
Več je vredna domača gruda, ko na tujem zlata ruda.
Vse domu pride.
Z;', mirne ljudi je mala !ei:i; dosti prostorna.
Zvest služabnil j skrit zaklad pri hiši.
Šašclj.
S:ran 4
KOČEVSKI SLOVENEC
ev. ib.
r .;otovost in nej- uost
Ako 1 li z eno	i pf;•
toklim dnua — bodisi na vojaškem, bodisi na diplov-iatiencm polju —• ozr.r.ko, bi rekli: nejasnost, negotovost. Nejasnost vlada na bojiščih, merijo sile obeh vojskujočih se taborov, nejasnost tudi v diplomatičnih bojih za stališče tistih držav, ki v vojni še niso udeležene.
Pretekli dnevi stoje v znamenju zaključitve bojev na fronti v Belgiji, s političnega stališča pa v n ; . dovanju s’	lj ; t dneva, ko se
bo na Sr< ' zemskem morju odprlo novo bojišče z vstopom Italije v vojno.
Nemci preko Belgije v Francijo
Dva dogodka sta napravila zavezniško fronto v Belgiji in v severni Franciji nevzdržno. Prvi dogodek jo bil, da belgijska obramba prvega navala nemških armad ni vzdržala niti 24 ur ne, in da so Nemci potemtakem mogli tako hitro in s tolikšno silo udariti na francosko utrjeno črto, da so jo prebili in se razlili v pokrajine severno Francije, kjer francoska obramba na takšen sunek ni bila pripravljena. Ko je bila Nemcem pot v Francijo odprta, ko so so skozi odprtino valili dalje v ravni črti.proti morski obali, je postalo jasno, da se mora armada v Belgiji postopno umikati, da se izogne obkolitvi, kajti novi vrhovni poveljnik zavezniških armad general Weygand spričo nereda, ki je nastal po nemškem prodoru na jugu, ni smel računati s kakšno novo, na hitro pripravljeno ofenzivo, da bi armade v Belgiji razbremenil.
Belgijski kralj proti sklepu svoje vlade položil orožje in z njim 4C0.G00 vojakov
Nemcem se je posrečilo priti do obala in zavezniške vojske v Belgiji v velikem loku tudi obkoliti, toda to ne bi bilo tako usodno, da se ni zgodil še drugi dogodek, ki je usodo zavezniških sil v Belgiji zapečatil. Belgijski kralj namreč, ki je stal na čelu armade do 400.000 mož, je nenadno in proti volji zaveznikov sklenil, da se vda in da njegova armada položi orožje. Odstop tolikšne armade z bojišča v trenutku, ko je bitka v najhujšem razvoju, je moral biti za preostale zavezniške čete poguben.
V ol ločju pristanišča Dunkerque^ se zave i uspešno upirajo in prevažajo čete v Anglijo
Zavezniki so se morali cb najhujšem pritisku nemške vojske in sredi strašnih bojev umakniti do obale, toda tako, da rešijo vsaj del svoje vojsko na prevozne ladjo, da jih prepeljejo nazaj v Anglijo. Zavezniki so v strašnih okoliščinah umik uspešno izvedli, pri tem seveda imeli velike izgube na ljudeh in na vojnem materijah!, a posrečilo se jim jo rešiti precejšen del svojih sil na angleško obalo. Boji še trajajo v vsej svoji strašnosti, toda belgijska fronta je stvarno dokončno zaključena in vojna se ho odslej razvijala na drugih frontah.
Kam sedaj ?
časopisi napovedujejo, da se bodo Nemci sedaj spravili neposredno nad Anglijo, kjer hočejo izkrcati svoje čete. Drugi spet pravijo, da bodo Franciji ponudili ločeni mir, če pa bi ga ne sprejela, da bodo napadli Pariz in skušali doseči končni uspeh najprej v Franciji, nato pa v Angliji. Nasprotno pa govore vojaški strokovnjaki, da bo novi zavezniški vojskovodja morda v kratkem prešel v ofenzivo na novi južni fronti in skušal z novimi zbranimi silami zavleči vojno in tako pridobiti na čssu, da si zavezniki nabavijo letal in tankov, torej tistega orožja, ki ga, kakor so izkušnje zadnjih treh tednov pokazale, trenutno najbolj potrebujejo.
Ranjenci
Po vesteh iz Češke dovažajo v stotinah vlakov nemške ranjence z zahodnega ^bojišča v češke bolnišnice. Vse bolnišnice na Češkem so
polno ranjencev, sedaj pa naglo spreminj ijo celo druga javna poslopja, šole, gradove in slično v bolnišnice.
Ranjence prevažajo tudi v vsa znana češka kopališča, tako v Karlove Vary, v Marijanske Lažni in druga letovišča. Vsi hoteli so polni ranjencev; tudi najbolj luksuzne hotele so spremenili v vojaške bolnišnice.
V	vseh bolnišnicah in vseh hotelih ter javnih zgradbah, kjer so ranjenci, so povsod samo nemški zdravniki in nemški bolničarji. Ranjenci ne smejo občevati s češkim prebivalstvom. Med redkimi razgovori pa je bilo vendarle mogoče izvedeti, da so nemški vojaki hvalili delavnost zavezniškega letalstva na zahodnem bojišču.
Italija
Na diplomatičnem polju je bila v preteklem tednu Italija, v toliko, ker so vsi listi napovedali, da prihaja ura, ko se bo Italija odločila za vstop v vojno. Italijanski listi sami poudarjajo, da so vse priprave končane in da mora Italija nastopiti proti zaveznikom. Nevtralni listi poročajo podobno. Tudi angleški in francoski glasovi so edini v temu, da je treba skoraj računati še z vojnim nasprotjem Italije. Ker bi se Italija v vojni udejstvovala predvsem na Sredozemskem morju, bi njen vstop v vojno v mnogočem spremenil položaj in so na tem vprašanju interesirano vse tiste države, ki mejijo na Sredozemlje.
Balkan - Španija - Gibraltar
V	tisku smo mogli brati, da se za odločitev Italije najbolj zanimajo Turčija, Grčija in Španija. Turčija, ker je zaveznica Anglije in Francije za primer vojne v Sredozemlju,^ Grčija zato, ker je vojaška zaveznica Turčije, Španija zato, ker želi Italija s svojim vstopom v vojno rešiti tudi vprašanje Gibraltarja, ki leži na južni konici španskega polotoka in je angleška last. Toda zanimanje za vstop Italije v vojno gre dalje.
Rusija in Balkan
Ne glede na to, da so zavezniki podvzeli vse potrebne vojaške ukrepe, da ne bi bili presenečeni, je na tem vprašanju interesirana tudi Sovjetska Rusija, ki ne želi, da bi bila vojna prenesena tudi na južnovzhodno Evropo, kjer ona želi, da bi njene oblasti na obalah Črnega morja nikdo ne motil in da ji nikdo ne bi oviral izhoda iz črnega morja skozi Dardanele. Ker pa je Sovjetska Rusija dejansko zaveznica Nemčije, kakor je tudi Italija, ni dvoma, da ne bosta niti Nemčija niti Italija na jugovzhodu Evrope kaj ukrepale, kar ne bi bilo po volji Sovjetski Rusiji. Malo je tudi verjetno, da bi zavezniki na tem prostoru imeli kakšne namene, ki bi sprožili nasprotstvo Sovjetske Rusije. Potemtakem bi tudi morebitni bližnji vstop Italije v vojno — tako poudarjajo vsi veliki listi — ne imel nobenih vznemirljivih posledic za Balkan, ki ostane mirno, nevtralno področje.
Amerika se oborožuje
Poglavje zase je zadržanje Zedinjenih držav Severne Amerike, od koder smo zvedeli, da je zaradi dogodkov v Evropi vse vznemirjena in da izdaja spet nove milijarde dolarjev za oboroževanje. Za svoje oboroževanje in tudi za pomoč zaveznikom, češ — kot je zapisal ameriški list — boljše za Ameriko, da danes pomaga zaveznikom, kot pa da bi se sama morala braniti v letu 1945.
SlGaglolilS
Preobrat v javnem mnenju. Ko je leta 1936. Leon Blum povabil papeža v Francijo in mu ponudil kot bivališče za dobo njegovega zadržanja v Franciji versailski grad, je bil to znak, da so se že pred obiskom razvijali dogodki v tej smeri.
Današnji znaki pa vzbujajo še večjo pozornost. Pred kratkim je najvišji predstavnik radikalno
Vi 3	O i .9	.	_ _
• .A' "	j	\
Č.... ■ AV *-'** J  -I -t A' L. j ' li K Ji- -• -J
Vljudno Vas prosimo, da -znosvdo . i-očnino za leto in 1940 por '.vnate po priloženih položnicah čini preje.
pisal
članek, v katerem med drugim tvi: „Mi ramo nazaj k evangelijskim osnovam.11 Amperov zgled. Ozanam, velil
1 i 1	. 3C i i
mladost preživljal v hudih verskih dvomih. .V
je poln teh dvomov mimogrede stopil v neko
pariško cerkev. Tedaj opazi v kotu blizu Naj-
.. .
pobožnosti moli svoj rožni venec. Spozna ga. Bil jo Ampere,
Ozanam tiho poklekne zadaj za velikim, tako oboževanim učenjakom. V tej uri sta vera in božja ljubezen z vso močjo privreli v ujem na I i. Pozneje jo sa i prizlal, d . . pobožna molitev rožnega venca nanj naredila večji vtis kot vse pridige in knjige, kar jih jo prebral.
Slovenski pregovori o medvedu
Ker se imenuje kočevska deželica tudi dežela medvedov, ki so v njej celo zaščiteni, bo gotovo primerno, če prinese „Kočevski Slovenec11 zbirko slovenskih pregovorov o medvedih.
Če na svečnico kane prej od strehe kot od sveče, se medved nazaj v brlog pomakne.
Dokler ima medved še gnilih hrušk, ne boji se lakote.
Ga gleda kakor Bošnjak medveda.
Ga vodi kakor cirkuškega medveda.
Kdor se poleti preobjeda, pozimi posnema medveda.
Ga vodi kakor Poljak medveda.
Lahko je šteti mrtvemu medvedu zobe.
Medved je za muho hlastnil.
Medved s kožo plsča.
Medved se ne da s šilom bosti.
Medvedu še muha nekaj pomore.
Na medvedovo kožo piti.
Nad medveda se ne gre s šilom.
Ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči!
Ni prav, da • »dved kravo sne, ne , v, krava na gore gre.
Starega medveda ne naučiš več rajati.
V vsakem gozdu ni medvedov.
Ne pij na medvedovo kožo, dokler je medved še v koži.	šašelj.
11
ra n
["i i1T f
L.i L.ivA x_____j
kk:	v:::':1.l ;T/ V’ ’ •,
roženvence, vse šolske in pisarniške potrebščine v veliki izbiri in po ugodnih cenah dobite v pri tvrdki
n n n n
\ v n

n v x
b Li 0 L f
Frančiškanska ulica štev. 1, nasproti kavarne Union.
•Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole

f 'VtP ti. 'A-rfrii fr?! Pl i- ,.i C> Vy \j 'vi.-i' U ii ii li A Cvi>

ca

v
Lfubliani
v ^y~ " ---------------- -	v
Požar - Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode - jamstvo
Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč".