—-    304------
Šolske stvari.
Šolska sporočila.
18.   Programa gimnazije zagrebške in varazdinske.
Ker Slovenci radi gledamo na to, kar delajo Hrvatje, zato bode čitateljem našim gotovo tudi drago, da izvedo nekoliko o njihovih programih gimnazijskih^
Se ve, da vsi programi od konca do kraja pisani so v jeziku deželnem, tedaj hrvaškem, in da tu v pisavi imen in krajev ne nahajamo tacih norosti, s kterimi so svetu na smeh in Slovencem sramoto delajo marsiktera naša šolska oznanila. Hrvati pišejo slovanska lastna imena v sedanjem slovanskem pravopisu in nihče ne misli na to, da bi se spakoval s kako drugo zastarelo pisavo, še manj pa slovenska imena kvaril z nemškutarijo; nemška imena pa pišejo nemški. Ako bi mogoče bilo, da bi se naši starinci iz-pametovali o pisavi, bilo bi jim svetovati, naj posnemajo pisavo hrvaških in druzih slovanskih šol.
Obd gori omenjena programa imata na čelu v hrvaškem jeziku spisano razpravo o predmetu, ki je primerna šolski mladeži: ali po naključbi ali po dogovoru obd obdelujeta Sofokla: zagrebški „o Sofoklovih značajih v Antigoni", varaždinski „SofokI-ovo Elektro". Nikjer pa tu ni še r prejel pravice samoglasnikove, povsod še veljd ukaz bivšegakr. dvornega kancelara! — Učiteljev je štela gimnazija zagrebška 17, varaždinska 14; učencev je una imela konec leta 472 (tedaj je za 143 po številu bila slabeja od ljubljanske), ta pa 294; — po narodnosti ne številijo tu učencev, ampak po veri in učnem napredku, ker tolika je večina Hrvatov, da izgine pred njo nehrvaška narodnost. Tako, na priliko, je v varaždinski gimnazii bilo preteklo leto Hrvatov 236, Slovencev 44, Magjarov 10, Nemcev 3 in 1 Ceh. — Nauki se po vseh 8 razredih vsi razlagajo v hrvaškem jeziku; nemški jezik je obligaten nauk, za kte-rega so v 1. in 2. razredu odločene na teden po 3, v sledečih razredih po 2 uri. Kako deleč so naše gimnazije na Slovenskem še od te osnove, po kteri se vse uči v jeziku deželnem in je nemški jezik le predpisan nauk kakor vsak drug! Vendar je to čisto naravno na Hrvaškem, kjer se v uradih vse dela in piše po hrvaški, in tudj v javnem življenji (gledišču itd.) vlada jezik deželni. Ce tudi dandanes mi Slovenci takošne osnove gimnazijske ne zahtevamo, je pa saj po tem izgledu jasno kot beli dan, da se našim gimnazijam d& že zdaj toliko učnega slovenskega jezika, da je ravnopraven nemškemu, in od te pravice ne bomo odjenjali, dokler je ne dobimo. — Prancozki in talijanski
jezik sta v obeh hrvaških gimnazijah prostovoljna predmeta, slovanska narečja je v gimnazii zagrebški na teden po 2 uri učil učeni naš slovanski jezikoslovec g. Fr. Kurelac, na gimnazii varaždinski je učitelj g. Fr. Folprecht učil češki jezik.
19.   Program mariborske gimnazije.
Da je ta naslov le prestava nemškega, tega nam skoro ni treba omenjati o gimnazii, ktera nam ne privošči slovenskega sestavka v svojem letnem sporočilu, da -si je tudi večina učencev njenih slovenska že pa vodjevem računu. — Vvodni nemški članek: „Die Pro-phetie in Platons Phaedrus und Isokrates Rede gegen die Sophisten" naj sodijo in kritiku-jejo učenjaki, kterim je namenjen; o pravopisu slovenskih priimkov smo že tolikokrat govorili, da se nam danes že od več zdi kako besedo ziniti, vendar si ne moremo kaj, da ne bi priimka „Tschebull" (!!) na izgled postavili vsem, ki si prizadevajo, pravega slovenskega pravopisa naučiti se. Dolžnost pravega domoljubja nam pa veleva, povzdigniti glas zoper mariborsko razvrščenje učencev po narodnosti. Ali ni že zadosti različnih narodov združenih v avstrijsko državo? Čemu nam vrivate še enega, in celo novega in izmišljenega? Ali ste morda samo celjska in mariborska gimnazija v takem položaji, da imate narod, kterega ne poznd ves drugi božji svet. Da pa tudi celjski in mariborski vodja nista ene misli o tem novem ndrodu, to se vidi iz tega, ker ga vsak po svoje krščujeta; kajti celjski našteva učence „nemško-slovenske", mariborski pa„slovensko-nemške"!! — Učencev je imela ta gimnazija 338, in sicer nemških 122, (??) slovenskih 193, Laha enega in pa 22 slovensko-nemških. Po veri so bili zunaj 3 luteranov vsi katoličani. — Učni jezik je v vseh predmetih nemški, le slovenščine se Slovenci uče slovenski, in le za te je slovenščina tudi predpisan predmet. Vendar se je proste volje slovenščine učilo 92 učencev. Učila se je pa tudi češčina, ktere se je vdeležilo 7 učencev.