laallo tuirmtlovanKkn tunelske zveze. 11, n u .iS Dni za i-ciu loto. — za inozemstvo titl llnt. .utta-mezna ftterlllta I Din. — V iDseratnem ilrln niU.A tlrolntn vrstica ali nje |,roitoi lil Oin.
izliagu vsako nrcitu »h t, zintrai. - Sjttsi m t1o|it.st ttu.t sc fnisliitipi l i"it:i.!tvu ..netunljulm". na:atnlna reklamarilo In insprati pa r|ii'avn!Mvn ..Dnmolfiihn" v MttMjanl. Kopitarjeva nlica .tfv. K.
Narodni poslanec Vlad. Pušenjak.
V liberalnem časopisju so vzbujali razni članki, v katerih se je razpravljalo o plačevanju davkov v preteklem letu, o plačevanju davkov letos, kakor tudi o določitvi katastrskega čistega donosa in o novem z mljiškem davku. Podatki so bili popolnoma lz;;i:'!;ljeni, prebrani, lažnvi, njih na-nr n jc bil hujskati proti SLS in varati nepoučeno javnost.
Opozorjen na te članke, katere baje pišejo proti dnbremu plačilu liberalni davčni uradniki in liberalni finančni juristi, s m sklenil odgovoriti na laži v liberalnih Jistili. Pobrigal sem se takoj, da dobim točne, uradne podatke o plačevanju davkov v Sloveniji v prejšnjih letih, o plačevanju davkov v 1. 1928. in o plačevanju zemljiškega davka v bodočne sli. Te številke jasno govore, kakšnih sredstev se poslužujejo ra?,i nasprotniki, da bi zbegali ne-pouč.no ljudstvo. Pokazati ne morejo nobenih uspehov dela, zato se poslužujejo laži v nedi, da bodo ujeli nekaj kalinov na svoje lažnive linicnioe.
Plačevanje v prej njih letih in letos.
Večji del časa od 1. 1920. pa do d4tnes so bili na vladi samostojni demokrati, Puc-Ijevci in Radičevci, zato so odgovorni za razmere, katere obstojajo, odgovorni tudi za poviševanja bremen od leta do leta. Ne sme se pozabiti, da so te liberalne stranke, ko so bile na vladi,
glasovale za taksni zakon, ki je strašno povečal vse takse v državi,
glasovale za vse proračune, ki so povišali zemljiški davek /a 500%, celo vrsto drugih davkov za 30 odstotkov,
glasovale za davek na ročno delo, no sme se pozabiti, da so finančni uradniki, zagrizeni žerjavovci, strašno navijali davčni vijak,
ne sme se pozabiti, da niso te liberalne slranke prav ničesar storile, ničesar, da izenačijo davke v celi državi, da omilijo davčno breme.
Šele vsled prizadevanja SLS, ko je le-ta vstopila v vlado, so se v proračunu za 1- 1927/28. in 1928/29. dosegle razne ugodnosti za davkoplačevalce v Sloveniji. Navedem naj samo ugodnosti glede dohodni-
v hlovemi.
ne (povišanje eksistenčnega minima in ulci-njenje 30 cclstot. in vojnih doklad) plačava,nje zaostal :h davkov v obrokih, znižanje cele vrste taks, uk:njeuj8 trošarine na razno predmete, sprejemanje 20odstot. bonov za dolžne davke itd.
Naj govore številke I
Leta 1923. ja plačala Slovenija 295 milijonov Din neposrednih davkov in doklad, 1. 1927. pa samo 22V milijonov Din, ali r.a 68 milijonov Din, to je za več lro 20% manj ko 1. 1925, ko ni bila Slov. ljudska stranka v vladi.
Plačevanje v 1. 1928.
Imam pred seboj podatke za prvih 8 ! mesecev ali za dve tretjini leta.
Slovenija je plačala v tem času 41.7 milijonov Din neposrednih davkov in do-i klad, dočim je v isti dobi lanskega leta | plača'a 57.8 miP.ionov Din. Letos je plačilo spet za 1(5.1 milijona Din ali za okroglo 80% manjšo ko lani.
Invalidskega davka je plačala Slovenija lani 12.4 milij. Din. letos pa le 10.2 milijona D'n ali za 2 2 mllij. Din, to je za 20% manj ko lani! Tudi plačilo komorske doklade je letos manjše ko lani.
Znatno manj ko lani bo p'ačala Slovenija dohodn:ne. V področju ckr. davčnega oblastva v Slovenigradcu n. pr., ki šteje 55.920 prebivalcev, se je lani predpisala dohodnina v iznosu 2.2 milii. Din letos pa samo v iznosu okroglo 1 milijona Din. Dohodnina bo letos za 1.2 milijona ali za skoraj 69%, to je za več ko polovico nižja ko lani. Ta si še drznejo liberalni časopisi trditi, da mora Slovenija letos plačati več davkov ko lani! Slične razmere ko v področju okr. davč. oblastva v Slov. Gradcu vladajo i v ostalih okrajih Slovenije. Sigurno bo celotna davčna obremenitev v L 1928. manjša ko v 1. 1927.
Plačevanje davkov v bodoče.
Lansko leto in v začetku letošnjega leta sem v celi vrsti člankov razložil novi davčni zakon* in s številkami dokazal, da
* SLS zasluga je, da smo dobili novi davčni zakon, po katerem »e bodo davki v celi državi izenačili
bo Slovenija v bodoče plačala manj davkov ko doslej. Odpadla bo s 1. jan. 1929 dohodnina, odpadel invalidski davek in komorska doklada, cdpadla 150 odslot. doklada na zemljiški davek in liiuge davke, odpadla 500 odstot. dokiaia r:a zemljiški dp.vek. Posebna vrlina novega davčnega zakona je, ki pride v prvi vrsti v prid Sloveniji, da je progrobija kpoljana pri vseh vrstah davka, da bo davčna stopnja za malega in srednjega posestnika, kakor tudi za posestnika s slabo zemljo znatno nižja ko za velike posestnike, za posestnike rodovitne zemlje n. pr. v S čemu in Banatu. Kljub temu trdijo "liberalni časopisi in liberalni govorniki, da bo n. pr. zemljiški davek v bodoče mnogo višji ko doslej. Pri svojih trditvah se poslužujejo dejstva, da bo katastrski čisti dor.es,. kateri se bo na novo določal, izračunan vise in da bo zato po njihovi trditvi zemlj. davek višji kot doslej. V računih, katero s m priobčeval, sem vzel za podlago bodoči katastrski čisti donos 181 Din za oral, to se pravi 23 kratno povečanje dosedanjega katest. čistega donosa, kakor je to pribiifno ugotovil zastopnik vlade v davčnem cd' ru. Po podatkih, katere so prrd kralkim prejele občine v mariborski oblasti cd generalne direkcije katastra v Belgra-H, bo pa znr^al bodoči katasterski čisti donos 70, 84 Din, le v Prekmurju 119 Din, to se pravi: količnik bo tO, 12 in 17. Vsled znatno nižjega katasterskega čistega donosa — mesto napovedanih 161 Din le 70, 84 in 119 Din — bo zemljiški davek še nižji, kakor sem v računih svejčas ugotovil. Sigurno se lahko trdi, da bo zemljiški davek pri manjših posestnikih za več ko polovico nižji ko doslej, nižji b;> tudi pri večjih posestnikih, kateri pa morajo tudi to upoštevati, da so doslej poleg višjega zemljiškega davka morali plačevati se dohodnino, katera odpade s 1. jan. 1929.
Kako jo nare stališče glede novega katasterskega čistega donosa?
Najprej moramo pribiti, da je količnik 17 za Prekmurje, to je sedemnajstkratno povišanje dosedanjega katastrskega čistega donosa v Prekmurju, previsok in sicer radi tega, ker ni rodovitnost zemlje v Prekmurju za več ko 50% večja ko v ostalih krajih mariborske oblasti. Razmere v Prekmurju se ne smejo sedaj presojati po razmerah pred vojsko, ko je bila večina zem-
1'
lje last madžarskih veleposestnikov (grofov in knezov), ki so dobro obdelovali zemljo, uporabljali stroje in lahko velike množine kmet. pridelkov iste vrste dobro prodali. Danes je mnogo veleposestniške zemlje razdeljeno, nastalo je nešteto majhnih posestvec, katera ne dajo toliko dohodkov ko veliki kompleksi veleposestnikov. Potrebno je, da se proti količniku 17 vse občine v Prekmurju pritožijo in da glavna k< .nisija, ki bo končno ugotovila količnik, ta količnik zniža.
Glede količnika 10 in 12 za ostale okraje v mariborski oblasti — menda je isti i v ljubljanski oblasti — bo mogoče zavzeti stališče šele takrat, ko se bo vedelo, koliko znaša količnik za Hrvaško, Srbijo, Srein in Vojvodino. Ako bo količnik za Hrvaško večji ko za Slovenijo, količnik za Srbijo večji ko za Hrvaško, količnik za Srem večji ko količnik za Srbijo, a količnik za Vojvodino največji, ako se bo upoštevala rodvitnost zemlje, lega zemljišč, podnebje itd., lahko pristanemo na količnik 10 in 12. Ako pa se ne bodo uvaževale omenjene okolncsti in ne bodo količniki za Hrvaško, Srern in Vojvodino večji ko za Slovenijo, bodo morali slovenski zastopniki v glavni komisiji zahtevati, da se zniža količnik za Slovenijo ali pa zviša za one pokraijne, v katerih bi ne odgovarjal gospodarskim razmeram.
Pucijevo šparanfe in še kal.
O. Pucelj je eden tistih podeželskih politikov, ki precej govore in pišejo, še več prerokujejo, pa vedno povlečejo s svojim modrovanjem >ta kratko*. Takoj po vojni je mnogo ljudi Puclju in podobnim žerja-vovskim kmetijcem nasedlo in dcbili smo z njih pomočjo centralistično ustavo. Brez glasov slovenskih žerjavovcev in pucljev-cev bi te ustave ne bilo in tudi večine go-gcspodarskega gorja, ki nas še vedno tišči, bi bili že davno prosti, ko bi takrat ne dalo naše ljudstvo raznobarvnim liberalcem pri volitvah v ustavotvorno skupščino večine. Ta neodpustljiv politični greh povojne dobe je treba vedno in vedno klicati v spomin vsem tistim, ki še danes na žerjavovske in pucljevske čenčarije polagajo kako važnost. Zakaj neizpodbitna resnica je, da so žerjavovci in pucijevci z glasovanjem za ustavo, kakršno imamo, odprli na stežaj vrata absolutizmu in dali priložnost večini parlamenta, ako ni poštena, da brezobzirno lahko uveljavlja svojo voljo proti manjšini in proti posameznim pokrajinam.
Vse to je SLS dobro vedela, zato je tedaj zahtevala ustavo, ki naj bo primerna kulturnim prilikam vseh pokrajin naše države. Žerjavovci in pucijevci so bili v tistih usodnih dneh slepi in gluhi za vse tozadevne predloge naše stranke. Bili so huši centralisti kot najzagrizenejši vele-srb, ker so vedeli, da se le s pomočjo centralizma lahko obdrže nekaj časa na krmilu proti volji večine slovenskega ljudstva.
Danes so ti ljudje, ki bi vsled navedenega zgodovinskega dejstva že davno morah v stalni politični penzijon, naenkrat
oživeli in zahtevajo stvari, ki so brez sporazuma s srbskim narodom nedosegljive. Pri tem pa krepko zabavljajo in lažejo o sedanji dr. Koroščevi vladi, ki vztrajno dela na to, da sporazumno s Srbi in Hrvati tudi v ustavnem vprašanju zadovolji vse naše državne narode.
V zabavljanju in grdem zavijanju je nedosegljiv zlasti »Kmetski list« V članku pod naslovom »Zapravljanje« se je g. Pucelj med drugim zaletel tudi v proslavo prebitja solunske fronte. Pravi, da je naša država siromašna in da je ta proslava preveč »koštala«. Vsak razumen gospodar za svoj ugled pred svetom rad marsikaj žrtvuje, država pa naravnost mora. Ne smemo namreč pozabiti, da so razni žerjavovski in pueljevski gospodje in njih časopisi našo kraljevino pred svetom zelo umazali. Pisali so in pišejo tako, kakor da bi bila Jugoslavija en sam brlog razbojnikov, kjer ni človek varen ne življenja ne imetja. Tako so po starem pregovoru »Laži, nekaj se bo že prijelo , protidržavni hujskači več ali manj dosegli, da se naša država še ne more gospodarsko dvigniti tako, kot zasluži. Kdo namreč nam bo zaupal za državni prospeh potreben denar, ako bi bilo res vse tako, kot je vpila in še vpije takozvana zvana kmetska demokracija I Zato je bilo nujno potrebno, da se ob priliki proslave proboja solunske fronte, pa magari z težkimi žrtvami pokaže zlasti zunanjemu svetu resnična slika našega državnega položaja, ki je trdno zasidran v srcih celokupne vojsko in v dušah ogromne večine jugoslovanskih državljanov. Dokazala je tudi ta proslava, da se bo morala tudi manjšina, ako ji je ta država pri srcu, pošteno in odkritosrčno sporazumeti z večino. Drugega izhoda ni. Kmetski demokraciji pa ni do sporazum:; ampak do komande, zato pa razume - zakaj se izvestnim gospodom, ki }V.» :'• strankarstvo več kot blaginja države, zdi za solunsko proslavo škoda denarja.
Pa ni g. Pucelj v vsakem oziru »špa roven«. 0 Slavenski in podobnih bankah, o katerih je včasih toliko pripovedoval, ne zine več besedice. In vendar so te banke samo slovenskemu narodu požrle več milijonov, kot bi jih davkoplačevalcem vsaj tri take proslave v Belgradu, kot se je vršila sedaj.
Drugi važen dokaz »šparovnosti« g. Puclja so — poslanske dijete. 2e pred meseci je proglasila Pucljeva »kmetska demokracija«, da sedanjega parlamenta, vlade in nje ukrepov ne prizna. In res, parlamentarno delo jim ne diši, a čudo, v Bel-grad se pa le pripeljejo na vsake kvatre »kmetski odreseniki«, da povlečejo za svoje skupščinsko brezdelje poslanske solde. In ta vsota ni tako majhna. Kmetska demokracija šteje okrog 80 poslancev, vsak dobi 300 Din na dan, torej so potegnili žerjavovci in radičevci za prazen nič v šestih mesecih najmanj okrog štiri in pol milijone krvavo zasluženega denarja naših davkoplačevalcev.
In če slednjič poudarimo milijarde škode, ki jo trpi naše državno gospodarstvo baš vsled satanskega zabavljanja, sra-motenja države in oviranja rednega parlamentarnega dela ter nezaslišanega poniže-
ževanja države pred notranjim in zunanjim svetom po gotovih kmetskodemokratskih gospodih, upamo, da smo tudi za Pucijevo trdo kožo povedali dovolj. — Ogromna ve čina slovenskih zavednih davkoplačevalcev pa itak že davno ve, kako je s Pucljevim »šparanjein«.
V
9.	okt. V Belgrad je prispel grški mi-nistrski predsednik Venizelos z namenom da pripravi pot prijateljski pogodbi med Grčijo in našo državo. To pogajanja se vleče že skozi dolgo vrsto let, pa se radi zahtev, ki jih stavi naša država pri solunskem pristanu, ni doseglo soglasje. Veni-zelosa je sprejel z obilnim spremstvom ministrski predsednik dr. Korošec.
Finančni odbor je imel sejo, na kateri se je sklenilo, da se vse gimnazije, ki imajo premajhno število učencev, ukinejo Celo morje nepotrebnih gimnazij je namreč svoj čas ustanovila Piibičevičeva vla-da zato, da je imela žerjavovska stran'a v profesorjih državno plačane agitatorje. Ta državno plačana agitacija za proti-državno stranko naj se ukine.
10.	okt. Kralj Aleksander je poročevalcu velikega angleškega lista na razna njegova vprašanja izrazil prepričanje, da bo zdrav človečki razum vseh strank preprečil, da bi žalostni slučaj v narodni skupščini porušil veliko delo edinstvene Jugoslavije, ki sloji pred velikimi gospodarskimi nalogami.
Venizelos se je sporazumel z našo vlado in se je našla podlaga, da se sklene za dobo 10 let prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo. Sestavjjen je bil zapisnik, v katerem so se ugotovile vse pogodbene točke. Venizelos je bil z izidom zelo zadovoljen.
Radičevski voditelji še vedno na vsa usta zabavljajo. Resnih predlogov ne stavijo. Vendar so skrajno federalistični, zahtevajo celo svojo armado. Nasprotno pa sta Pribičevič - 2erjav še vedno odločna centralista. Razdor med obema skupinama je vedno večji, in jih druži samo še skupno sovraštvo proti sedanji vladi in zavest, da bi bil očiten spor največji polom.
Radičevski voditelji so odšli v Prago, menda k posvetovanju agrarnih strank, Tam bodo zopet razkladali svoje pritožbe, dobili bodo dobre svete, naj se kar lepo poravnajo s Srbi.
11.	okt. Venizelos je izjavil časnikarjem, da se je sporazum z našo vlado dosegel in da bo pogodba čez mesec dni, ko se tudi vse podrobnosti urede, obojestransko podpisana. Jugoslavija dobi prost prehod čez Grčijo v Solun, kjer bo imela v pristanišču velike ugodnosti. Drugi dan po podpisu se je Venizelos odpeljal.
12.	okt. Sešla se je narodna skupščina, da sprejme že izdelane zakonske načrte še pred 20. oktobrom, ko se začne novo redno zasedanje. Poslanci poudarjajo, da je ljudstvo sito večnega hujskanja proti vladi in hoče gospodarskega dela. Poslanec Žebot je vložil nujni predlog za pomoč po naravnih nezgodah zlasti po toči poškodovanim. Nujnost je b'la sprejeta. Izvolil se je odbor


za,-
za' proučevanje trgovskih pogodb. Določil se jo dnevni red in Sicer se bodo obravnavale na prihodnji seji trgovske pogodbe z Albanijo, Egiptom, Letonijo in Estonijo, daljo čekovni, menični, odvetniški in beglu-ški zakon. Prihodnja seja se bo vršila 17. oktobra.
13. okt. Kralj je poklical voditelje vseh vladnih strank k sebi, da se razgovori z njimi o delu v narodni skupščini. Dr. Korošec je bil ponovno sprejet pri kralju.
V finančnem odboru so se obravnavale takse za kino. Ob tej priliki je poslanec Smodej zahteval, da se nemoralni filmi prepovedo.
p »Jutru ni vScC«, |oer hqčei vlada iz gospodarskih ozirov ukiniti one gimnazije, ki imajo v 4 razredih le- 60 dijakov. — Na runogih naših ljudskih šolah poučuje toliko učencev — en sam učitelji	,
p Žerjavovci se tolažijo dan. za dnem, da bo sedanja vlada kmalu odstopila in da bodo seveda žerjavovci zopet komandirali. Kdo jim bo dal parlamentarno večmp, seveda ne povedo. . ,
p Italiji se je posrečila popolna okro-žitev Jugoslavije*, piše »Jutro«', dasi ve, da smo ravnokar sklenili pruateljsko pogodbo z Grčijo vzlic nasprotnemu prizadevanju gotovih žerjavovskih pristašev, ki šo v tu-in inozemstvu najboljši Mussolinijevi po-magači.	. ' ... .
p Žerjavovci so sklenili, da ne pojdejo k proslavi prodora solunske fronte. Zdaj se pa jeze, da niso dobili brezplačnih vozovnic. — Belgrajska slavnost je krasno uspela gotovo tudi zato, ker so ostali žerjavov-ski pretepači — doma.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union4.
Obrestovani« najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti ___poroštvu i. t d.__
V vsako hišo Domoljuba!
NOVieAK
d Ljubljanske župnije so začele izdajati skupno - poseben časopis, ki bo obravnaval cericveno in versko življenje. Naslov mu je »Vera in življenje«. List izhaja vsak inesec in se ob nedeljah prodaja pred cerkvami.
d Za generalnega vikarja lavantinske škofije je imenovan prevzv. škof dr. Ivan To-mažič v Mariboru.
d Vsem poštnim direkcijam je naročil minister, naj mu tekom meseca sporoče, kako bi se moglo poštno poslovanje v posameznih krajih dvigniti na predvojno stopnjo.
d 15 milijonov Din davka so izterjali z rubežnijo tekom zadnjih dni v Vojvodini. Tako poroča pač z gotovim namenom »Jutro«. Ali ni tako prav? Ali bo samo Slovenija davke plačevala?
d Mestno delavsko zavarovalnico bo ustanovila mariborska občfna:
d Ali j« »Dom duhovnik vaj« kulturna uftanova? Na to vprašanje odgovarja članek v nedeljsketn »Slovencu« z dne 14. oktobra.
d Desetletnica 'osamosvojitve Slovenije. Oblastni odbor je Skleriri svečano proslaviti letošnji 20. oktober kbf 10-letnico osamosvojitve Slovenije: Z maribdrskim'odborom bo stopil v stik glede določitev svečahostnega programa.	' •.
d Spomenik dr. šusteršiču. Oblastni odbor pristopi k akciji za pc^tavitev spomenika pokojnemu dr. Jvahu sjustefšiču, zadnjemu deželnemu glavarju' vojvodirie Kranjske ter je irriendvdlV odttor.ki^j bi to zamisel izpeljal, kit Svbja zasfoptiika: Dr. Juro Adle^ča in Narteja Velikbnjb.'	" 9 !
d Gasilski 'red. Oblasthi odbor je obravnaval uredbo'o pdžarfiopblicij^kem redu in gasilstvu v ljubljanski oblasti, izvzemsi me£to Ljubljano. Uredba je bfla'sprejeta z manjšimi poprayki za predložitev oblastni sktipŠčini, ki bo o njej kohčnoveljavrio sklepala.
d 55 otrok še je vpisalo y češko šolo v Ljubljani. '. '' '' " . " . :''.	.,
'd jPevski zbor »Glasbene matice«, jz Ljubljane je priredit minule dni po raznih večjih mestih poljske države lepo"uspele koncerte.	', ;' , \ ' , ' d Grafični delavci (tiskarska stroka) so praznovali te dni v Ljubljani 66-letnico svoje organizacije. Ob tej priliki so priredili v paviljonu na ljubljanskem velesejmu pestro razstavo tiskarskih del in so tudi s koncertom in drugimi prireditvami pokazali, da je organizacija grafičnih delavcev zelo živahna.
d Uporaba umetnih gnojil v naši državi. Čilskega solitra se je porabilo v naši državi: 1927-28 2500 ton, 1926-27 1640 ton, 1925-26 605 ton.
d Koliko pridelamo opija. 1 etos smo pridelali v naši državi 150—180.000 kg opija. Lani komaj tretjino tega. Največ kupuje to blago Švica, kajti naš opij je prvorsten. Za kilogram opija dobiš okrog 60 švicarskih frankov..
d Pribčevičev žandar na cesti. Pod tem naslovom piše »Christliche Volkszeitung« sledeče: »Te dni je neki orožnik nekega pijanega ruskega polkovnika »obdelaval« pri aretaciji po znanih Pribičevičevskih metodah. Notranje
ministrstvo je čednega gojenca Pribičevičevske šole takoj spodilo iz službe in uvedlo strogo preiskavo. Celokupno radičevsko in pribiče-vičevsko časopisje dela krivega dr. Korošca menda zato, ker dr. Korošec s takimi pribiče-vičevskimi kreaturami tako krepko pometa.
d Najmodernejšo motorno brizgalno za okrog 240.000 Din je naročilo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani.
d Vojaški manevri so se vršili te dni v okolici Škofje Loke. Udeležila se jih je ljubljanska vojaška posadka.
d Italijanski poslanik v Belgradu se je pri našem zunanjem ministrstvu pritožil radi protiitalijžmskih člankov v našem časopisju.
d 1352 grozdov je obrodila neka trta v bližini Maribora.
d Železniška uprava je odredila, naj potniki v svrho skrajšanja zamud vlakbv vstopajo v žel. voz zadaj, izstopajo pa spredaj.
d Iz popotne tQrbb. Letos sem prero-mal prpcej Gorenjske in. Dolenjske. V vel krajih čem naletel na vesbnče gasilnih društev. Prav je, da je pri nas toliko teh dru» štev bližnjemu v pomoč, zato pa naj he bodo mladini v kvar. Malokatera teh prireditev je namreč brez plese, brez alkohola pa nobene še nisem videl. Poznam kraje, kjer je mladina vsled plesa čisto pokvarjena. Ali naj si res ravno gasilna društva lastijo to žalostno zaslugo? Ni čudno, če mi je rekla skrbna mati:,>Nobenega svojega otroka ne pustim na veselico požarne brambe!« Je že vedelo, zakaj ne, Ako si , hočejo naša gasilna društva,.zapet pridobiti ugled, ki ga vsled te vrste veselic vedno bolj izgubljajo, naj brez pardona črtajo ples s programa svojih prireditev! Vsi bomo veseli in hvaležni.. .
d Pismo iz Argentine,! Tukaj v provin-ciji Buenos Aires, y mestu Sargento Ca-bral,. se' nahajamo trije Slovenci. Delamo za skromno plačo na Cua(Jrjili Vplante. Ži-.vimo z. upanjem, da pridepto do boljšega zaslužka,.. Sedaj je tukaj nastala topla pomlad. Že lepo cvete m xel,eni,. vse se zbuja. iz zimskega spanja Topli^taSni žarki močnojpnipekajo, (te že, i|cenjo hladne sence. Kljub nafemu dobremu upanju svetujemo slovenskim fantom,, da pstanejo doma in naj se ne podajajp v Argentino. Mnogo pozdravov pošiljamo,', ^svbj^m domačim kakor tudi vsem slovenskvmjfantom, dekletom in čitateljem Domoljuba: Franc Ro-žanej Leoppl$ Kožic, iz Črnomlja-in Anton Kopše, Malne pri Semiču.
d Srebrno poroko, je .praznoval te dni narodni poslanec g. škoberjie vDovškem pri Rajhenburgu.	: j. .
d Vse šole so, zaprte v Sarajevu radi škr-latinke. Dosedaj so ugotovili nad 70 slučajev te bolezni.	• ,
d 9. oktobra je umrl v št- Jakobu ob Savi ondotni župnik duhovni svetnik Gustav Kol-ler. V Podragi pri Vipavi je služboval nad 27 let, odkoder so ga Italijani pred dvema letoma izgnali.
d Umrl je na Viru pri Domžalah Jernej Hribar v 85. letu starosti. Pokojni je
8l
bil odločen krščanski mož, vedno zvest volivec naše stranke in naročnik »Domoljuba«:, odkar izhaja.
d V Ljubljani jc umri dobroznani urar g. Luka Vilhar.
d V Zagrebu je umrl rektor hrvatskega vseučilišča dr. Ernest Miller.
d Deset let je minulo, odkar je umrl slavni jezikoslovec p. Stanislav Škrabec.
d Juda bodo volili za župana radičevci v Prozoru v Bosni.
d Velik vlom na Golniku. Te dni se je izvršil v zdravilišču na Golniku velik vlom. Dva, dosedaj še neznana zločinca sta v času med 11 zvečer in 3 zjutraj prislonila k zidu lestvo, splezala skozi okno in načela zdraviliško blagajno, v katero sta vrezala odprtino v obliki trikcta. Iz blagajne sta nato pobrala 18.405 Din gotovine, iz predala pisarniške mize pa 1200 Din in 5029 Din, skupno sta odnesla torej 24.634 Din denarja. Oba vlomilca sta bila bosa, kar se je zjutraj še poznalo po stopinjah. Vlom v blagajno so opazili šele zjutraj. Vlomilca pa sta prezrla znesek 29.000 Din, ki je ležal v blagajni pod depo-zitno knjigo in ki je k sreči ostal zdravilišču še ohranjen. Oba drzna tatova sta se po končanem delu vrnila po isti poti, po kateri sta prišla. O vlomu je bilo takoj obveščeno orož-ništvo in ljubljanska policija.
d Velik požar je uničil pretekli teden uničil strojnico in železniško poslopje pri pre-mogokopu Lješenj-Dobrlin v Bosni, škode je 2 niiljona Din.
d Hišo in gospodarsko poslopje je zgorelo v Slivnici pri Mariboru.
d Nadarbinska žaga je pogorela g. župniku v Ribnici nad Pohorjem.
d Gorelo je pri posestniku Antonu Pa-herju v Dtibrovcih pri Mariboru. Gasilci so požar omejili, da se ni razširil na sosedna poslopja.
d Na peta za ganiti našel smrt posestnik Pankracij Klemenšek iz Kolčave. Ustreljen je bil od dveh lovskih čuvajev iz Kamniške Bistrice, ki sta imela nalogo razganjati črede gamsov, ki se pasejo v tem času skupaj.
d Mrtveca so našli v kleti pristave gosp. Mayerja v Kranju. Ugotovili so ,da je mrtvec 57-letni zidar Jurij Grašič iz Trstenika, občina Preddvor. Orašič je hotel v kleti prenočiti, ker so bila vrata zaprta, je hotel v klet skozi okno in padel 7 metrov globoko. Našli so ga šele sedaj, ker od junija ni bil nihče v kleti.
d Strašna smrt mladega fanta. Podko-tom, občina Dvor pri Žužemberku ima na Krki kovačnico z velikim kladivom, t. zv. »norcem«, Franc Trpin, poleg kovačnice pa velik brus, tudi na vodni pogon. Brusil je navadno kovaški učenec Arnold Kovačič in sicer večinoma po noči. Ker je delal sam — mojster gre ponoči spat — mu je bila prav ljuba tovarišija fantov iz bližnjih vasi, ki so se radi zbirali pri njem. Posebno je rad zahajal k njemu 17-letni Franc Toršek iz Potoka pri Vavtivasi, ki je služil v Gornjem Kotu štev. 2 za hlapca. Tako je bilo pri Kova-čiču v brusilnici tudi v nedeljo, 7. t. m. v zgodnjih jutranjih urah. Kaj sta fanta počela, še ni ugotovljeno, a dejstvo je, da je ob štirih zjutraj notranji mehanizem velikega brusa zagrabil Torška za obleko, ga začel vrteti naokrog in butati z vso svojo silo ob tra-
movie. Zlomilo mu je roke in noge in jih 41
čisto izvilo iz sklepov, črepinjo mu je pa tako razbilo, da mu je bila ena četrt glave sploh odbita in so bili vsi možgani izmetani iz nje ter razliti po brusu in kolesju, vsa brusilnica polna krvi. Ko je Kovačič zaprl vodo, je izvlekel razmesarjeno truplo mrtvega tovariša iz vretena. Ponesrečenca so prenesli v mrtvašnico na Dvor, kjer je bil v torek obduciran in v sredo pokopan.
d Zrušitev betonskega stropa in posledice. V petek, dne 12. oktobra, malo pred 8 zvečer se je podrl med delom betonski strop pri gradnji nove tovarne »Kranjske tekstilne družbe« na Gorenji Savi pri Kranju. Strop je s seboj potegnil v globočino štirih metrov tri delavce. Od teh sta Miha Mencinger iz Roga-ševcev - Prekmurje in Josip Trusk iz Desa-niča, okraj Pregrad - Hrvatska — težko poškodovana. Eden je dobil hude poškodbe na prsnem košu, drugi ima poškodovano hrbtenico. Andrej Zekanovič iz Ljubača, okraj Bio-grad - Dalmacija se je manj poškodoval na glavi. Ponesrečencem je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Edv. Globočnik, rešilni avto iz Kranja pa jih je nemudoma prepeljal v ljubljansko bolnico.
d Redek slučaj — avtomobil prevrnil vlak. Te dni se je pripetila na cesti iz Zagreba do Simobora velika nesreča. V vla«, ki je vozil iz Samobora do Zagreba, se je blizu Sv. Nedelje zadel avtobus društva »Napred« v katerem je sedelo 14 potnikov. Avtobus je vozil v smeri preti Samoboru. Ker sta vozila vlak in avtobus z največjo hitrostjo, je bil trk strahovit. Mala lokomotiva samoborskega vlaka se je prevrnila in obležala na tleh s kvišku obrnjenimi kolesi. Lokomotiva je padla na desno stran tira, prvi vagoni pa v jarek poleg tira. Avtobus se je pri trku rav-notako prevrnil v jarek. Kljub hudemu udarcu ni bilo človeških žrtev, le neki sodnik je bil lažje ranjen. Materijalna škoda znaša pol-drug milijon dinarjev.
d Trčila sta osebni in tovorni vlak na postaji v Obrenovcu. Mrtev je sprevodnik Radomir Jovanovič, štirje potniki pa so hudo ranjeni. Seveda je tudi sicer škoda velika.
d V šolarski vlak se je zaletela lokomotiva na postaji Drnje blizu Koprivnice na Hrvatskem. Dva učenca sta bila hujše, 10 lažje ranjenih. Kako dolgo se bodo, zlasti na Hrvatskem še dogajale nesreče radi nepravilnega položaja kretnici?
d Tatovi so vlomili v poslopje gozdne uprave v Ivanovem selu blizu Zagreba in odnesli iz blagajne 330.000 Din gotovine.
d Vreli čaj povzročil smrt. Eva Ščerbec iz Zagreba je šla na trg. Doma je pustila služkinjo in enoletno hčerko Vero, ki se je igrala v sobi, medtem ko je služkinja v kuhinji kuhala čaj. Ko je bil čaj kuhan, ga je nesla v sobo in postavila na stol poleg otroka. Medtem, ko se je služkinja obrnila, da bi vzela sladkor, je Vera prijela za posodo s čajem, ki se je prevrnila in čaj je poparil ubogo deklico tako hudo po prsih in trebuhu, da je drugi dan v najhujših bolečinah umrla. Radovan Hrastov:
d Zločin pri Bledu. Začetkom oktobra je neka pastirica našla na poti pod Babjim zobom (severni rob pogorja Jelovec) grmado ožganega kamenja, izpod katerega je molelo nekaj cunj ženske obleke, ves kup pa je smrdel po ožganem mesu. Opozorjeni orožniki so našli še zapestnico s črko A.
Dr. Ukmar Polde, okr. zdravnik
v Litiji se je preselil z 10. oktobr. v Oblakovo hišo
Po daljšem poizvedovanju so dognali orožniki, da je bila umorjena in na grmadi sežgana 22 letna kuharica Anica Vršnik, do-ma iz Trebnjega, in je služila na Bledu. Pred dvema mesecema je službo zapustila češ da gre v Ameriko. Imela je ljubimca' ki jo je zapeljal. Nanj je padel sum, da jo je tudi umoril. Zločinec pa je pobegnil z Bleda.
d Strašna brezvestno«*. V Pragi se jo pretekli teden do tal zrušila nova 7 nadstropna stavba ter podsula okrog 60 delavcev. Zasutih je bilo tudi nekaj ljudi, ki so bas ta čas po cesti šli mimo. Nesreča se je namreč zgodila ob 3 popoldan. Stavba je bila skoro dovršena in so se izvrševala je še zadnja dela. Vzrok nesreče je, da je stavbenik pri zgradbi, ki je bila železobe-tonska, mešal cement in gramoz v razmerju 1 :18, namesto 1 :3. To sc pravi: stavba je bila skoro iz samega gramoza in je le čudno, da je še toliko časa držala. Razvaline na cesti so bile kakor hrib visoke. Takoj je prišlo vojaštvo, ki je začelo odmetavali ruševine, kar pa je trajalo par dni, preden so prišli do kleti. Potegnili so izpod razvalin 40 mrtvecev, ki so bili večinoma ubiti in zmečkani, nekateri pa zadušeni. Tudi sosedno hišo so morali izprazniti, ker je pokazala nevarne razpoke. V Pragi ie veliko razburjenje, ker je nadzorstvo novih stavb tako površno, da vsak stavbenik lahko goljufa, kakor hoče. Komunisti so hoteli vodo napeljati na svoj mlin in so začeli s hujskajočimi govori, kar pa je oblast preprečila. Vlada bo takoj predložila nov gradbeni zakon. Graditelja stavbe, ki je bil ranjen, so zaprli.
d Z srakoplovom iz Evrope v Ameriko. Nemci so zgradili ogromno zračno ladjo — zrakoplov imenovano Grof Zeppelin, ker je bas grof Zeppelin svoj čas prvi zgradil tako ladjo. Ta ogromna ptica je napolnjena s plinom, obenem pa ima motorje kot letalo. Podobna je bila tudi Nobilova »Italia«, ki se je na severu ponesrečila. Pretekli teden se je »Grof Zeppelin« dvignil ter poletel čez Atlantsko morje v Ameriko. Vozil je nad 100 ur. Dasi je imel ves čfis nasproten veter in se je krmilo prav znatno poškodovalo, vendar je srečno prispel v Ameriko, kjer je bil navdušeno sprejet. Vidi se, da Nemci znajo boljše kot Italijani, ki so sicer veliki komedijantje s širokimi usti, toda samo z besedami se še ne priplava na severni tečaj.
d Pri vseh želodčnih bolečinah rabite
prašek »Mag na«. V malo vode na noževi šplci po obedu in večerji pospešuje ta prašek prebavo, odstranjuje preobilo kislino, gorečico, neprijetno sapo iz ust, bljuvanje, pehanje, zdravi želodčni katar in katar v črevih, bolezni na jetrih, krče v želodcu, otekline v želodcu, hemeroide. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijuh: 1 ovoj s točnim navodilom za 4 Din.
NafC€H€|Si MkHP nogovfT
Id pletenin v tovarniški zalogi
LJubljana	„.
MihJoillava <•■!• 14 Sv. Patra casls 3*
Italija.
s Razno. V Prestranku pri Postojni je npepelil požar dve hiši. — Najnovejša odredba vojnega ministra ukazuje, da morajo vsi vojaki, kadar so brez kape, pozdravljati z iztegnjeno roko (rimski pozdrav). — Letos je minulo 100 let, odkar je bila posvečena v Trstu cerkev sv. Antona. — Med odbijače je zašel pri Sv. Luciji mladenič Jožef Erjavec iz Šebrelj in bil takoj mrtev. — Utonil je Anton Ražem v Vrpolju pri Kozinu. — Cerkveni pevski zbor v Idriji se lepo razvija. Priredil je že več cerkvenih koncertov.
Bolgarija.
Bitka v Sofiji. Med macedonskimi strankami so hudi spori, ki se poravnavajo samo z orožjem. Ti krvavi obračuni so se prenc-sli že oelo v Sofijo samo, v glavno mesto. 13. okt. je prišlo sredi ceste do bitke, v kateri je padlo več kot 50 strelov in je bil eden ubit, več pa težko ranjenih.
AvstrHa.
s Grmenje brez škode. Pretekloteden-ske parade v Dunajskem Novem mestu so se nekateri močno bali, drugi pa veselili, češ da se bo kaj zmešalo po svetu. Vlada ni hotela parade zabraniti, Ie poslala je tja mnogo vojaštva. Dan je potekel mirno proti sploSnernu pričakovanju. Nacijonalisti so imeli sprevod od !). do 11.30. Ko se je ta končal, so začeli socialisti s svojim. Komunisti so skušali tu ali tam zanetiti rabuko, pa so jih socialisti polovili in dali žandar-jem čez. Vse se je mirno končalo.
s Sadovi današnje »moderne« vzgoje. V Dornbirnu na Avstrijskem je 161etna realčanka Karlota Oberholcer šemarila z 18 letnim gimnazijcem Luggerjera. Staršem to ni bilo povšeč, a taka frajla ve vso sama bolje. Nekoč je v odsotnosti domačih povabila svojega frkovca na dom. Brat Verner ju je zasačil in vzrojil. Ljubezniva frajla pa je ustrelila brata, medtem ko je Lugger zbežal. Brata so nevarno ranjenega spravili v bolnico. Ko je starejši brat videl, kaj je Lota napravila, jo je premikastil tako, da je par dni ležala. Taka je moderna rala« dež, vzgojevana brez vsega božjega.
s Nevsakdanji pojav. V Velikoveu so pri nekem podjetju hoteli vpeljati 8 urni delavnik. Delavstvo se je temu uprlo, ker hi bilo prikrajšano pri zaslužku in je pričel ostavkati. Stavka je kmalu prenehala. Ostane vse pri starem. Oblast je hotela z zmanjšanjem delovnih ur zaposliti več delavcev.
Nemčija.
s Kako so prekanili komuuisti berlinski radio. Nedavno je imel berlinski radio na programu mirotvorni govor socialističnega urednika Sch\vurtza. Namesto tega so pa dobili poslušalci po kratkem uvodu hud komunistični agitacijski govor. Komunisti so pravega Schvvartza pred govorom z zvi-
jačo in silo odpeljali izven Berlina, njihov govornik pa se je s Schvvartzovim spisa-nim govorom v radiu predstavil kot Scwartz in po odhodu napovedovalca govoril svoj propagandni govor.
Amerika.
s Razno. V Clevelandu so umrli: Matija Mauser, doma iz Notranjih Goric pri Ljubljani; Frank Krajšek iz Sv. Križa pri Litiji; Jennie Kržič roj. Turšič, iz Borov-nioe. — V Pitsburgu je umrla Marija Perko.
Drobne novice.
Osebni vlak je skočil s tira pri Vigu na Španskem. Več voz padlo v morje.
Oblak letečih mravelj je prišel nad Mestre v Italiji in za nekaj časa ustavil ves promet.
Francija ho vrnila cerkvenim redovom svojčas zaplenjena posesiva.
Mussolini je ukazal še povečati italijansko mornarico in zgraditi bojne ladje — Albanijo.
„Srečna sem v zakonu
u
pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. ^Pranje ;e najtežje delo v hiši, toda )uz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam."
Valuje jgerilo!
:t#sJK
Ogrski plemenitaši bo naročili za nadvojvodo Otona kraljevsko obleko.
Ruski pisatelj Maksim Gorki se zopet vrne iz boljševiškega ~raja<£ v Italijo.
Veliko potres je bil 9. oktobra v Mehiki.
200 oseb je ranila toča, ki je padala tq dni v Cataniji.
12	delavcev je zaposlenih v 21 tobačnih tovarna na Poljskem.
Okoli. 200 tisoč delavcev štrajka na Poljskem.
Nov doktorat »doktor lekarstva« je vpeljalo avstrijsko prosvetno ministrstvo.
6S> svinj je zgorelo nekemu posestniku v avstrijski občini Buehkuchen. i
2500 šilingov občinkega denarja je po-neveril socialdemokratski občinski tajnik v Bischofshofnu v Avstriji in^-r -zbežal.
53 stanovanjskih hiš in 30 go^p. poslopij je uničil požar, v Vojčicah na Slovaškem.	i ,, , . "
Rnsko-nemška ekspe^ieija je dosegla-7250 m visoko goro Trahs-Altpjai-Pit Ljje,-nin. Je najvišja v Rusjji. .
3 in pol milijard« je prinesel promet Italiji v letu 1627. , ; ,,
V	Glasgowu na Angleškem stfl trčila vlaka. Ena oseba ubita, 50 ganjenih.
Namestniku min. predsednika dr, ,<5ra-meku je neznan uzrnovi^ ukradel,-torbico, v kateri je bil seznam ilomilošoencev ob priliki desetletnice čehoslovaške države.
Dunajski državni pravdnik jc, obtožil 13 komunistov veleizdaje.
13	oseb je utonilo blizu Galca! na Donavi. Motorna ladja je trčila v čoln. ,
S 43 glavo posadko se je potopil fran-, coski podmorski čoln »Undine«.
Za zborovrtnjp Schutzbunda v .Dunajskem NbveuJ mestu,, so dali socijalisti 1 milijon 200 tisoč.	,
Na postaji Palanka v Romuniji sta trčila dva tovorna vlaka. Zgorelo 29 vagonov. Trije železničarji ubiti, 12 težko ranjenih.
Na elektr ični cestni železnici v Berlinu je bilo težko ranjenih 7. .potnikov, ker se je zaletel voz v voz.
V	dolžini 50 m se jc udrla zemlj» pri gradbi ceste v Neaplu. 7 delavcev mrtvih, mnogo ranjfenih.
Primeroma največ govore po telefonu v Pragi.
Planska cev ie. počila v Pragi. 10 oseb je moralo radi ^astrupljenja v bolnico!
600 ženitvenih ponudb dobi dnevno Angležinja vdova Housfon. Je zelo bogata.
Okrog 40 milijonov Din so prinesli lansko leto ameriški turisti v Evropo.
Za osem milijonov dolarjev je naročila Amerika v Nemčiji dva orjaška zrakoplova.
12 oseb je umrlo eno samo nedeljo
v Zedinjenih državah Amerike radi pre-obilo užitega alkohola.
Za 300.000 dolarjev nebrušenih diamantov so odnesli roparji v Newyorku.
Republiko Andoro v Pirenejah je kupila skupina francoskih milijonarjev.
200 milijonov dreves hoče zasaditi Mussolini v svrho zboljšanja italijanske zemlje.
Na otrocih najbogatejša dežela na »vetu je Palestina, 6l
DEVICA MARIJA V POLJU. V
V naši ol>čini se je to Ulo veliko stanoyanjskili hiš pozidalo. Posebno v bližini liovega kolodvpra je nastala mala naselbina lepih, zelo ličnih hišic, večinoma visokopritličnih, in vedno se še nove pro; jektirajo. Zemljišče je v bližini postaje pridobilo silno mnogo na ceni. S tem, da se je vetikto zidalo, je olajšana stanovanjska beda, katera se pri nas močno čuti. Zato se lahko povdarja, da je imelo žuj panstvo zelo prav, ko je delalo z velikimi žrtvami na to, da se je sezidalo postajališče. Čuje se, da se dela na to, da bi se poleg postajališča napravilo tudi blagovno skladišče, katero je nujno potrebno in bi promet žeto dvignil.	:	j
ZAGORJE OB SAVI.
Zveza slovenskih vojakov in podružnica Jugoslovanske Matice priredita v dneh 27. in 28. oktobra tV28iPros'avo 10-letuice vojnega miru« s sler dečim sporedom: Dne 27. oktobra zvečer bo koncert, 2& oktobra ob 10 sv. maša za vse one, ki so Švoje življenje položili »a oltar domovine. Po maši zborovanje pred spomenikom. Popoldne ob 4 se uprizori jirav t« to priliko spisana, igra. Ze danef vabimb domačine in vse posamezne prijatelje, da se te prireditve v čim častnejšem štivilu udeleže in s /tem lujdostojneje proslave spomin padlih ter .Omogočijo skorajšnje kritje krasnega spomenika po-* fcojmm.vojniiti žrtvam iz našega okoliša.
y % SELCA NAD ŠKOFJO LOKO.	|
—' Pred nekaj meseci je izšla v Ljubljani knjigi ■f naslovom »Kolonizacija selške doline«. Zdi st Sam, da je šla ta knjiga precej neopjženo mimo nas, Knjiga je skrbno sestavljena do podrobnosti in bo gotovo zanimala vse količkaj vedoželjne prebivalce od Škofje Loke pa gori do Sorice in Davče; obravna-vajo se dogodki iz zgodovine naših prednikov, ki segajo daleč,v tiste čase nazaj, ko s a začeli naši dedj čistiti gozddve, obdelavati polje itd. Knjiga se je tiskala v majem številu, nekaj izvodov je pa še de biti pri »Leonovi družbi« v Ljubljahi. Prav bi biloi da bi jo imele vse šole in županstva po celi dolini, ker obsega knjiga važne zgodovinske in zemljepisne jjodalke.
RACNA.
Srebrno |>oroko je obhajal 14. t. m. v krogM •svoje^številne družine Matevž Zaviržek, ugledni posestnik iz Male Račne dolgoletni naročnik »Domoljuba« in predsednik tukajšnjega prosvetnega društva. Nedavno je "bil odlikovan s srebrno zaslužno svetinjo za 25-letno požrtvovalno 'sodelovanje pri gasilnem društvu. — Prvi sneg sm6 dobili 24. sep^ tembra. Snežilo j« kakor o Božiču.
KAMNIK.
Iz Kamnika nam poročajo, da bodo počenši i 18. decembra to je z drugim torkom meseca deccm-bra vsak mesec drugi torek tam sejmovi, ker je ob' čina dosegla dovoljenje šestih novih živinskih sej, mov, ki se morajo kakor že omenjeno vršiti vsak drugi torek v mesecu. Dosedanji sejmovi dne 20. jan, 12. marca, 9. junija, 24. avgusta, 15. oktobra in 4. decembra odpadejo. Letos pa se na dan 4. det-ceinbra še vrši sejem. Ako pade sejmski dan na praznik, se vrši dotični sejem prihodnji delavni^
AJDOVEC.
Sem od prevrata imamo pri nas v Ajdovcu dvorazredno ljudsko šolo. Ali žali bog k prosveti naše dece malo pomore dvorazrednica — brez učiteljev. Letos na primer že od začetka šolskega leta poučuje samo ena moč, tako da imajo otroci samo iri krat na teden pouk. In tako je navadno pri vsaki promeni učiteljstva, ki se izvrši skoro vsako ali gotovo vsako drugo leto. 2e po naravi razposajena mladina ima še tako pomanjkljiv pouk, kar more res dejansko slabo uplivati na naš bodoči rod. To še posebno velja za Ajdovec, ker tu razven osnovne šole nima mladina nikake druge izobrazbe, ker nimamo niti »Orla«, niti izobraževalnega društva. — Slabi vzgoji mladine tudi mnogo pomagajo nekateri starši, ki svoje otroke tako zagovarjajo. Bog varuji da bi njihovega otroka učitelj kaj kaznoval, takoj gredo nadenj in se pritožujejo nad njim vpričo otroka. NI fuda, da se potem otroci potepajo po gozdu,
mesto da bi šli v šolo. — Takim staršem kllfehio: »Šiba naj (>oje v pravem času, §icer bo prepozno1« Prosvetno oblast pozivamo, iraj gleda na to,-da naiu nemudoma nastavi potrebno učiteljstvo!	i
RADOVLJICA.",. .
Naše kršč. ždisko društvo Gospodinja« bo imelo v nedeljo, 21. oktobra 1028 svoj redni letni občni 2bor. Kenije na iporietlu poleg voliive novega odbora tudi predavanje o vzgoji *otrd< v najnfcžnejši dobi, so vse članice vabljene, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.	' , . '■• , j
i Jt i , . M MEKINJE.-' :
Na žsciiansko nedeljo-(21. I. m.)' popoldne po pernicah, Ki šo ob dveh, bo odkritje spomini« plošče 25 padlim in pogrešanim vojakom iz mekinj-ske župnije. Plošča bo vzidana v cerkven stolp ter bo imela spodaj pomenljiv izrek, posnet iz besed sv. Monike: »Nič ni Bogu daleč in znano mu je mesto, kjer nas bo k življenju obudil.« (Avg. Izp. % 11)). k slavnosti so tem polom vabljena tod! okoliška prosvetna društva in vojni invalidi. Pri tej .priliki namerava naše Prosvetno društvo po končani slavnosti prirediti igro:' »Mlinar in njegova hči«, koje čisti dobiček je namemen v pokritje stroškov za spomenik. — Prvo predavanje v tej sezoni je bilo 14. t. m. in sicer o naši /adio-oddajni postaji ter o načinu, kako si napraviti radid-sprejenmo postajo.
OBČINSKE VOLITVE V MEDVODAH.
Pri nas imamo občinske volitve 18. novembra. Volivno gibanje je kaj živahno. Kakor kaže, bomo imeli 4 kandidatne liste: 1. lista župana Su-sterši^i, 2., lista. Sv. Katarina-Ločnida, 3. lista združena samostojnih in kmetov SLS ifi 4. lista SLS. 0 pi vi listi ne govorimo, le može SLS, ki so ,na tej listi zelo pomilujemo. Katarincem pa. kličemo: Ker ste dali svoja imena na kandidatni listi županu SuSteMiču, se do občinskih volitev spametujte, cla oie boste ob svojo novo nameravano cesto, katero vam SušlerSiS gotovo ne bo gradil. Naša lista je in ostane SI.S I Pod tem imenom v boj, če hočemo sebi In občili! dobro. Edino Sl.Š nam more pomagati, da sezidamo novo šolo, da dobimo za njo o<! oblastnega odbora in narodne skupščine dovolj podpore, da preložimo eeste in most v Ooričanah, da postavimo v Goričanah nove delavske hišice, da popravimo slabi vodovod v Preski, kakor so v Vašah naredili s podporo oblastnega odbora nov vodovod itd. — Novi občinski odbor bo upal naložiti na alkoholne pijače davek kot v drugih občinah zaf novo šolo itd. — Zato vsi zavedni in pametni volite listo SLS, da bodo izvolili župana,'ki bo deloval sporazumno z oblastnim odborom in s poslanci SLS za dobrobit in napredek naše občine!
n Vsem orlovskim edinicam. Tekmovalni red in vaje za 1.1929 (za praški tabor in tekme J- O. Z.) je izšel. Naroča se pri Jugoslovanski orlovski zvezi v Ljubljani. Eli izvod starte Din 8,— če se knjižica takoj naroči, pozneje pa znatno več.	'
n Polzela. Veliko tombolo z nad »100 dobitki, med njimi glavni kakor kolo, radio-aparat, železni plug itd., priredi Kat. prosv. društvo na Polzel« dne 28. oktobra 1926. Srečka štafte 2 Din.
n Gradbeni odbor za popravo cerkve pri Svetem Štefanu v Nemški vasi pri Krškem vabi vse ča> stilce sv. Štefana, da se udeležijo cerkvene slovesnosti, ki bo v nedeljo 21. oktobra ob 10.
n Novo mesto. V nedeljo 21. okt. od 7. do a v samostanski cerkvi slovesnost zlatih obljub. Vikarij p. Alfonz Furlan ln fr. Silvester Hled« bosta obhajala petdesetletnico redovnega življenja' n Od Sv. Antona v šlangi se naznanja vseifl romarjem in častilcem sv. Antona, da bo letošnji zadnji — jesenski romarski shod — pri sv. Antonu v štangi na god sv. apostolov Šimena in J«"« in na slovesni praznik Kristusa Kralja t. j- 28. oktobra, zadnjo nedeljo v mesecu,
Hadovan Hrastov:
Po bdgra&kih ulicah.
J.; Dpf,yi, ljridRjtj v,pplih opominov.
Lcios js pAtekioi deset lel; kar je.'postala solunska Moniailiii njen znainefiiti in junaški preboj, za vse nas, k ii to državo ljubimo, jo spoštujemo, jo hočemo, kakor sifto jo vsikiia^ ob njenem spočetju in pred njim (Kolek /in' žtfeli, zgodovinski dogodek. S tem, da so Srbi prcfetlf nemško-avstrijsko frortlo ob Solueu, so <Jsvabodilisvojo: domovino, ki je bil vso zasedel sovražnik in do, obeneiji jjospešili koilec svetovne vojske. Praznovala je to desetletnico cela država na različne načine, najbolj jv^čano in do* slojno pa je ta dogodek praznovala prestollca, Beli grad. . . ' * ; ® ' '." . . 1 .''' ' ' , '
Ce si Sel liste dni jjo ulicah Bdgrada, si uidel in slišal ninogokaj, Jiar sicer ne nudi prestplno mesfo ob vsakem času. Kes baji.io. okrašene trgovinske iz; tožbe niz Terazije, Iti tvprijo glavno žilo in najlepši del mesta, sko?i in skozi pa se nad ulico pne in vsekrižeip razpenja elektrona žica in na njej tisočero lučk vseh barv; plavih, belih, rdečih, zelenih, rumenih. In piay ista slilU po vseh sosednih ulicali. Slik«, ki jei nisem še videl jp .je' ludi iii videli vselej in povsod. Kakor ogromno sveflijbno. morje, ki Jalovi in prejnjnja barvo vsak čas, se lesketajo (e žarnice vseh barv skozi in,skozi nad ulico, ob kralje^ vem dvoru in okrog njega.	,
ln Kaliincgdan, belgiajska tr,dnjava, polna ju> naških bojrb in spopjjuov izpred desetletja! •• ladje, ki vozi v jSepijjn, sem ga gledal ob večeri(en> času. Spodaj Sava, z^o^ie, slvijri Donava, zgoraj slaro, mogoujozidovje,' yse • prepježeno z elektijčf nimi raznobarvnimi i%niicapty ln, vse,-te tispf^rt lučke se kopljejo spodaj v vodi, ki objema zidovi mogočne trdnjave. Nepozabna slikat	1
( Drugi di(n je jbila nedelja in je bil sprevod. Sprevod je govoril, vprav jasno je govoril, klical in opominjal je vse tisofere, ki so bili v njem, v$e one tisoče, ki so stali ob uljci .in so ga motrili v dolgih kolonah na o^eli,siraiieli Terazij; klical in opominjal jc nadalje ludi vse. cule slolišoče, ki so širom te do-domovine Ie s sočuljeni )n morda z odkrito bolestjo obnavljali bridke spomine na ono težko dobo in čas pred desetimi leti. ,r. Takrat .se je odločalo ji^še biti ali ne bili, takrat ^o šli jupaškf borci in so zastavili korak v svojo težko prizadeto in okrvavljeno zemljo, tajiral so slida prsa ob prsa, mož proli možu — in zmagala je krepka zavest moči in skup-nosli in upanja in ljubezni do rodne grude, do svojih sinov in hčera in mater in očetov, ki so se bili že razkropili širom sveta in so jokali 'za njo,'ki jim je bila vse — domovina... In tako'je''pHšli zmaga in Srbija je vstala in potem je vzšla v novo bodočnost naša lepa, močna, troedina domovinah
Pa da ne bi zatorej slavili desetletnice, pa da se pe bi zbrali vsi in ne bi obujali spominov na vse gorje in boli, ki pa so le rodile novo veselje in svobodo in vse, vse.. .1 Pa so se torej zbrale ogromne množice, ki so se pomikale nizdol po Teraziji, pa mimo dvora, pa vse dalje skozi mesto, tja na Kali-megdan, kjer so postavili spomenik, visok, mogočen, viden spomenik, kr bo in mora klicati vsent, ki prihajajo in bodo prihajali in ga bedo mogli videti od daleč:
V skupnosti, v ljubezni smo priborili svojo Svobodo, šc v ljubezni in skupnosti jo ohranjujmo in defajmo zanjo, da bo vsem lepša in boljša in .da bo dala vsem vse, kar. iščejo, od it je. Le fak6 brfdo
.zarje tvobedne svetile v našo' blagoslovljeno zemljo!
• " * • > > ■
da vam povem v kratkih besedah vse ono mnogo, kar je v sprevodu, bilo. Saj se ne da to storiti v dveh, treh besedah. Res ne! Ko pa so kora-
/e rtekdajl slovelo v stari Grčiji po svoji modrogf.'vi ' •"
Dartes: je le ona pridno go-spoldinja rhoflra, Irafeid izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi

kali tisoči več kot uro pred prvim gospodarjenj naše domoviije, pred kraljem Aleksandrom, ki je raz balkona svoje palače ves čas motril sprevod, od-zdravljaj na v$e strani in se zahvaljeval za pozdrave s smehljajem na licu... Pred njim so bili zbrani
1 109'
Razno.
Meso bodo izdelovali iz lesu? .Na. J<qngr95ii nemških kemikov y B^rr linu jc imel jproijstor.flii B c r gi u.s ( vclcza^imivo predavanje o uporabi premoga in lesa. iT* ,u$ef njak je izumil način, pO katerem se lahko premog spremeni iz trdne v lekočo obliko. Od, premoga je razširil svoj'; raziskovanje na les tef dognal, da bi sc. dalo kemično ogrodje Ics>i .tako preurediti, da bi prešlo v prebavljive ogljcnčeve hidrate,, ki so bistvo mesa kot hrane. Pridobivanje sladkorja iz lesa se ie profesorju žc posrečilo in naslednja stopnja . je sedaj po njegovem mnenju sprememba lesa. v nadomestek za meso.
Od generala do pomi-vača. Pred letom dni je došel iz Avstralije v Kanado 44 letni b,rigadni general Charles H. Cough, se je udeležil Zadnje svetovne, vojne. V';s čas jc iskal kako primerno službo, toda je imel pri tem le smolo. Zdaj dela označeni general v kuhi-nji hotela Frontenac v mestu Quebec, kjer pomaga umivati kuhinjsko posodo.
, , , , Slavko Savhišek:
V gpliških plazovih
Povest, z gorenjskih planin
/Pa hembrana mladež, kar skupaj sc. tišči! Kje te klek nosi, Cilka?'Saj se ga boš še nagledala, bošj, še preveč! Kdo bo pa v cerkev šel mesto vaju — ha? Menita, da bo tudi to teta Lona opravila mesto vaju, ka li?
:~Saj že grem, mati Lona, že grem!« hiti Cilka.
Nič, mati, nič, teta., sem danes, da veš.«
»No, pa teta! Saj bova zdaj pridna in bova lepo ubogala!«
>Ja, zadnji čas je! Zdaj boš že morala ubogati, zdaj bo mož žvižgal,, alj slišiš, jte trdo jo drži, Matevž, pa koj zdaj na'kratko primi', da se ti,ne sprevrže! Potlej je ne boš mogel več krotili!« ... ,■ - ma|i Lona ...« ', ( ,• . . • ,
. yKaj, mati, na-stava li. koroška, teta se reče!« prekine ona Matevža. ■ ,. , ,
»Ej, teta, s Cilko se'bova že prav uredila, kar brez skrbi bodite, kaj'- ne^ Cilka?« odgovarja Loni ženin.	, .
Večina statov je v gorenjski narodni noši. Rož-manov doktor, mladi advokat, si je izprosil to za zastopanje Matevža in Tilna. Rad bi videl zopet enkrat gorenjsko ohcet v pristni narodni noši, ki je tako lepa, pa Ježjjo zlate avbe in srebrni' sklepanki in židane rute zaklenjene v skrinji, dekleta in fantje pa vlečejo nase moderne cunje in malovredno mestno šaro, ki nima ne vrednosti ne cene. Zalo sta si tudi.Cilka in Matevž pripravila narodni noši; Cilka je še materino
imela, Matevžu jo je pa' za poročno darilo podarila Lena.	-( ■' • '•	: ' ■
Najlepša pa je Lpna sama. Šele zdaj, ko se vozi po dverišču sem ter tja in'skrbi za vse in vsakogar, .prav do veljave pride. Črna svila siare narodne noše se sveti v junijskem solnctt in- se spreminja, da se barve čudovito prelivaj^ druga v drugo. Sklepanek 'nesi pozlačen, z veliko rožnato pentjlo prav do glež-njev. Najlepša pa je peča, zlikana in zavezana, kakor jo zna Vezati samo Letin. Kar za tri pedi je Lona višja danes, petelin na glavi se mogočno ziblje in lesketa v siiezni 'bel'ini,' in če gledaš za teto Lono, ko hodi po dvorišču, bi dejal, da se v kočiji vozi, gospelski
kočiji!	"-''' •' " ......' »
Ženin ravno stepi v vežo, ko mu pridejo nasproti trije dobravski fantje tudi v narodni noši vsi. Vodi jih rdeči Polajnarjev, Hlebajnov Jože je ž njim in Lipovškcv France. Priklonijo se pred'ženinom do tal in Polajnarjev; prične:
Blagcrodni gesped ženin! Dobravski fantje smo čuli, da nam Hočete odpeljati najlepšo rožo dobravsko, Hribarjevo Cilko.«'
»Ne bom je odpeljal, pri vas bom ostal ž '11 jo,« odgovarja Matevž.
»Naša ne bo več, ki nam je najdražja, ker je najgorša in nobenih pravic ne bomo imeli več do nje. Ker pa \as poznamo, da ste pošten in vemo, da si fie marate po krivici lastiti tujega blaga, vas vprašamo, kaj nam daste zanjo.«
»Kaj hočete?« vpraša navidezno resno Matevž. S prav resnim obrazom prične Hlebajnov Jože: »Tri najlepše Korošice!«
»Kje jih pa bom? Saj še ene zase nisem mogel dobiti in sem k vam prišel ponje.«
»Potem pa zlata, kolikor ga morejo nesti trije dobravski fantje, nadaljuje Lipovškov France.
in so korakali Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki so vsi navdušeno klicali, da je odmevalo mogočno. Živel kralji Kot prva je jezdila močna skupina dvornih ianiaristov na iskrih belcih, vsi kakor en sam konj, cn sam gardist. Zlato obšite cdeje na belcih, všit kraljev nronogram ob strani, vsa ostala oprema konj vzorno urejena, kakor so bili vzorno in krasno oblečeui sami gardisti. In njih trombe so se svetile v solncu in pesem slave se j« lila iz njih, da je premnoge presunila v srca, da sem videl solze v njih očeh ...
In |»tem dolge kolone junakov in borcev in vojnih invalidov. Med njimi so šli tudi otroci, ki so ostali brez očeta... ker je bil on dal življenje za svobodo svojih otrok in za vse ostale; šle so vojne vdove, ki so ostale brez moža in brez ljubezni... ker je on dal svojo poslednjo ljubezen svoji ljubljeni domovini na bojnih poljanah; šli 30 pohabljeni borci brez rok in brez nog... po bergljah ... In še pred njimi so bili oni, ki niti z bergljami ne morejo več in so mogli le v kočijah na ulico, da vidijo svojega kralja, ki se je ž njimi vred boril in korakal z njimi vštric preko zamrznjenih albanskih gora... Šli so še dobrovoljci in njihove zastave so sc vi'e, kakor bi jokale in klicale še onih, ki jih ni našla svoboda in so še onstran naših meja... Pa so Šli še komiti iz črnogorskhi brd in sivih skal v svoji bojni opremi in v pestrih nošah svojega junaškega rodu.
Pa da ni vsa ta skupina takorekoč že sama predstavljala slavno preteklost junaških borb za našo domovino in nje svobodo! Kako da je ni! — o, ko jo bolj jasno ispričati ni mogoče!
Drugi del sprevoda je bil kakor pisan cvet naših polj v zornem poletju. Narodne noše. Kateri narod se more ž njimi bolj ponašati, kakor baš vsi slovan-
ski! Videl si bogato okrašene scljake iz Vojvodine, Srema, Bosne, Hercegovine, Like, Slavonije, Hrvatske, Dalmacije, Črne gore, Južne Srbije, Sumadije, — pa je bila tu takisto zastopana Slovenija. Ni bila številna, komaj šest fantov v narodnih nošah je štela, pa je bila kakor nagelj v šopku ostalih lepih rož; bila je navdušeno pozdravljena, kot se še ni bilo zgodilo na belgrajskih tleh. Fantje iz Ježice so peli po ulicah in vriskali, kakor zna samo Kovač s Kleč in Znidarjev Gustelj iz Stožic in komaj še Safar, ki se je Belgrajčanom kroholal na vsa usta in jim kazal bele zobe in rdečo rutico izza pasu, ko so gledalci skozi in skozi v špalirju mahali z rokami in robci in klicali: »Živijo Slovenci! Živio!«
Se Prosvetna zveza je poslala svojo častitljivo zastavo in Gusteljnu se je na vso moč moč imenitno zdelo, ko je zastavi in njemu obenem salutiral vsak stražnik iu vsak, še tako visok častnik ... Tudi Orlovska zveza je šla z zastavo in nekoliko kroji; vso to slovensko skupino pa je vodil poslanec Žebot, ki ga ni bilo Slovencev sram ali strah, kakor je bilo žal nekaterih sram... In še eno: Slovenci bi mogli in morali poslati ob tej priliki armado, kakor je še ni videl Belgrad. Cel vlak narodnih noš in stotine naših Orlov in Orlic bi lahko triumfiralo po belgrajskih ulicah in Belgrad bi nas videl, bi nas poznal, bi nas doumel, bi verjel, kaj smo in koliko nas je. Ali je slovenska skromnost kriva ali pa malomarnosti tistih, ki bi jih Ia reč imela brigali — nekaj bol Naši odposlanci so dostojno in častno predstavljali katoliške Slovcnce v Belgradu; naj bo kot značilnost omenjeno poročilo belgrajskega dnevnika, ki je posebno povdaril lepoto naših narodnih noš in zlasti še njih belih, čistih srajc (»imali su sasma belu i čistu košulju«)...
Boste potem še rekli, da nisem prav govoril! Da niso bili Slovenci res deležni posebne pozor-
nosti ln ljubeznivih pozdravov prebivalstva prešlo, lice!
• • •
Bile so še mnoge druge organizacije iz cel« države. Morje zastav. Armade srednješolcev, skavtov. Sokol, Orjuna, Srnao, Narodna obrana itd. Ali je moje sitnarenje ali morda natančnost kriva, bodi kakor bodi: navado imam, da take sprevode štejem, In vam povem, da je v sprevodu korakalo mnogo čez 10 tisoč ljudi. Na ulicah v gostem špalirju pa je bil zbran ves Belgrad in Se mnogo drugega ljudstva, ki je prišlo iz vseh krajev države, Sodelovalo
je tedaj daleč preko 100 tisoč ljudi.
♦ » *
Drugi dan pa so se vse te ogromne množice žj od ranega jutra pa vse do sredi dopoldanskih ur pomikale iz mesta ven. Vsa cesta proti Banjici j« bila kakor silen val, kakor dolga, siva in neprodirni kača. Pešci, natrpani tramvaji, omnibusi, avtomobili, kočije, vse sc je z neko čudno silo in hitrostjo nizalo iz vseh ulic na Terazije, mimo hotela Slavij« v klanec in po njem v dolino onstran mesta, tja dalje v polje, na vojaško vežbališče. Tu sc je zbralo preko 100 tisoč ljudi iu ves položni breg in trale, vsa ogromna poljana tam okrog, vse tribune, drevesa in planke — vse je ta dan služilo v dobro tistim, ki so prišli pog'.cdat parado naše armade. Pozno do|X>l-dne se je pričel delile pred kraljem in zastopniki tujih držav, pred generalskim korom naJe in tujih armad.
Zaorile so vse le stofisočere množice po gosto natlačeni poljaui, ko se je pripeljala kraljica v krasni, bogato okrašeni dvorni kočiji z dvema paroma belcev in štirimi lakaji v pisanih oblačilih in z belimi, razčesanimi kodri njih paradnih lasulj. »Živela kraljica Marija!« je odjeknilo po polju.
Potem je prijezdil še kralj Aleksander, ko
> Zlato ima zaprto in hranjeno kralj.;.
»Potem pa stotisoč dinarjev, nič več nič manj zahtevamo fantje dobravski,« konča Polajnarjev!
>Stotisoč dinarjev? Kje pa naj vzamem? Ubožec sem in še bajte nimam!«
>Potlej jo pa pusti, da pride drugi ponjo, ki bo imel!« odgovarja Polajnarjev.
>Tisto pa ne, raje jo ukradem na skrivaj, ali pa šiloma ugrabim!«
>Nočemo sile in tudi ne kraje, zato vprašamo fantje dobravski, koliko jo ceniš sam?«
>Ce bi jo z zlatom cenil, ni zlata, ki bi jo od-vagalol«
»Kako pa jo boš cenil?«
»Čo jo pa cenim z dobro voljo, je vredna več ko vsi fantje dobravski!«
Dobro je usekal Matevž Polajnarjevega in rdeče-lasec je bil v zadregi. Ni bil pripravljen, da se bo znal ženin tako izvijati. Zato je hotel kar brž končati pogajanja.
»Dali bi ti jo mi trije zastonj; ali poslali so nas fantje dobravski, ki jih moramo utolažiti in ne smemo priti praznih rok nazaj. Daj torej stotisoč!«
»Štiri ničle spustite!«
»Ne moremo, ne smemo, kako bi fante utolažali! Kupit jim moramo zdravil, ker imajo vsi zdaj bolno srce, ko si jim najlepše dekle izlel! Eno ničlo spustimo v božjem imenu.t.
»Še eno, pa jaz eno primaknem!«
Gospod ženin, ne moremo, lekaranar v Fužini je drag!«
Kakor hočete, pa nič ne dam, čeprav vsi na srčni bolezni umrjete!«
»Tega pa ne moremo pustiti! Kaj bi dejala naša dekle ia, če bi vsi fantje dobravski na bolnih srcih 5*
pomrli za Cilko! Pa naj bo po vašem, gospod ženin, enega jurija!<r
»Velja, fantje! Za vašo dobro voljo in mojo radost!«
»Prosim, dajte nam, kar ste obljubili!«
»Ne še zdaj; si lahko še nevesta premisli!«
»Kdaj pa?«
»Kadar bo nevesta moja žena!«
>0 to pa ne! Pa v cerkev ne pustimo!«
»Poskusite!«
»Pot bomo zaprli!«
»Čez bomo poskakali!«
»Ne bomo pustili.«
»Veliko nas bo!«
>Nas še več in trdno bomo zaprlit«
»Pa poskusite!«
»Poskusimo!«
Slovesno se poklonijo vsi trije in z resnimi obrazi odidejo, toda že na durih se jim lica v smeh razpotegnejo.
»Dobro ste ga navili, fantje!« jih pohvali Janez, ki je starejšina in puši menda prvič v življenju vir-žinko, ko naliva kozarce odposlancem dobravskih fantov, da jim korajže da za trdno prežo pred Lipov-škom. Lona se tudi brž utakne vanje:
»Preveč vam je obljubil! Z vami vsemi vred ni deklina toliko vredna? Saj mlade so itak vse za nič. Me stno bile, me, pa smo še, kaj, Jernejevka?« se baha Lona in za pričo in potrdilo zove sosedo.
Toda čas je iti v cerkev. Po stopnicah prihiti Cilka v narodni noši z mirtinim vencem okrog avbe, ki se zlato blišči. Mašno knjižico ima v roki in bel robec s čipkami ter šopek belih nagel jev in rožmarina. Ravnokar pride tudi mladi Rozmanov iz Fužine in »adnji gostje ž njim. Doktorju ždi nekaj skrivnost-
Berači v Tokiu. Zveza beračev v Tokiju je sklenila, da uvede za člane triurni delavnik. Vzroka za to odredbo ni iskati mogoče v dejstvu, da M bilo beračenje kdo ve kako naporno delo, pač pa v tem, da je število beračev izredno velijo in da se morajo zaradi tega menjavati, sicer bi znal kdo na račun drugih obogatiti. Pomisliti treba, da se ccnijo berači na Vzhodu vse drugače kot pri nas. Na Japonskem ima vsak berač prav lepe dohodke in bi imel še večje, če bi sedel več kot tri ure na zelo prometnih točkah.
Koliko znala posadka Porenja? V zadnjem času se neprestano govori o izpraznitvi Porenja. Od nemške strani se slišijo tožbe, da jc to vojaštvo za Nemčijo silno draga stvar. Koliko znaša torej število zavezniških voja-kov v Porenju? Po nemški statistiki Šteje posadka 67.000 mož, in st-ccr ie Francozov 54,751, Belgijcev 5553, Angležev 6760. Skupno torej 67 lisoč 64. V to število je vračunano vse oschje, ki sc sploh Lteje k tujcem. Od teh je 7900 poroče: nih, katerih družin, člani pa niso viteti. Zanje ie bilo zaseženih 8817 stanovanj.
je prej pregledal čele, ki so slale z.i parado pripravljene v dolini, ln oglasila se je bojna tromba. Tedaj pa so že v lepem galopu preko polja in mimo kralja poleleli vranci kraljeve godbe. Nad poljem se je ponovno oglasila silna pesem njih lanfar. Potem pa so kakor bi raalli iz doline, korakali strnjeno, krepko, v vzornem redu in disciplini različni vojaški oddelki, Silen dojeni in navdušenost je vzbudila zlasti Itevilno zastopana kraljeva garda vseli oddelkov: pešci, konjeniki, topničarji. Pa vojna akademija, druge vojaške šole, oslaa vojska, ki je vsa po načrtu in strumno korakala mimo našega vrhovnega poglavarja in drugih visokih častnikov iz n»še in tujih držav. Mornarica v svojih prikupljivih in ljubkih modrih uniformah je bila zlasti toplo pozdravljena od občinstva in ni bilo konca klicev: »Živela mornarica!«
Tam 2adaj za brdi pa se je iz oblakov pojavil ptič, za prvim drugi, tretji, četrti, "peli, vse več in več. Kakor jata rna ih golobov so speli vedno bliže ia bliže in v tečno odmerjenih kolonah in razdaljah je poletelo nad glavami tisočere množice 112 ogromnih felezjiih ptičev, junakov in gospodarjev zračnega območja, aeroplanov. Na čelu je letel največji ptič in tik nad častno tribuno, kjer se je nahajal kralj s svojim odličnim spremstvom, so mogle videti množice in kralj sam, kako gori visoko v zraku stoji v repu aeroplana general, poveljnik vse zračne armade, gleda dol svojega vrhovnega poveljnika, stoji mirno in salulira ...
Potem so se spet razkropile množice po vseh cestah in mesto jih je spet sprejelo vase. Iu zopet so zvečer oživele ulicc in so zažarele tisočere žarnice in od vsepovsod sc je glasila godba in pesem in vrisk veselih src, vrisk veselih bratov svobodnih na svojih svobodnih tleh... Saj je prešlo deset dolgih le!, kar je bila prebita solunska fronta, o:nova vsega našega zdajšnjega življenja in te države!
Sv. Frančišek Scrafski. Spisal župnik Anion Oblak. Poljuden in zeio prijetno čil-ljiv življenjepis velikega svetnika iz Asi-zija. Knjižica obsega 114 strani ter se dobi pri Tretjem re<lu v Novem mestu.
»Misijonska ustanova« je izšla. Namen brošurici je seznaniti slovensko Javnost z Družbo Franfiiškank misijonark Marijinih, ki so 1. oktobra t. 1. odprle svoje redovno hišo v Ljubljani. Brošura se dobi v prodajalni KTD (Ničman) in pri predstojništvu F. M. M. (Gorupova ul. 17) v Ljubljani. — * Cena izvodu 5 Din, po pošti 1 Din več.
Milica otrok bolesti. Spisal Slavko Savinšek. (Cena 10 Din, po pošti 2 Din več. Naroča se S. Savinšek, Kamnik.) — Kdo izmed bralcev »Domoljuba« ne zasleduje z vso napetostjo usede glavnih junakov in junakinj v povesti »Goliški plazovi«. Menda ga ni. In isti pisatelj je sedaj izdal drobno knjigo, ki vam obeta neiiaj lepih večerov. Je to povest otroka bolesti, mlade Milice. Vsebina je v kratkem tale: Milica je otrok delavskih staršev. Izredno živahna je, pa tudi nenavadno nadarjena. V šoli se izvrstno uči, izven šole je pa vsa razigrana. Nekoč sc ji na ledu udere in po težki bolezni vstane — v obraz lepa kot prej. v život zdrava, toda uoge se čudno opotekajo, chrome'e so. Le s težavo hodi. Dokler potekajo šolska leta, je še dobro. Otrok je še. Ko pa prične doraščati in se razvijati, se tudi polagoma zaveda, kaj to pomeni bili napol hronta. Spomladi je mlado srce polno hrepenenja. Tudi milica zasanja zlate sanje. Toda zanjo pozna življenje samo en odgovor: nikoli... V službi jo pečejo pogledi sočutja in peko pogledi pohote in nelepih misli. Mati je ne umeva, oče pa preprost delavec doume njeno bolečino in jo skuša lajšati z nemim sočutjem. V to žalostno mlado življenje posveti za
Dr. Ivan Hufead, zobozdravnik
v S KO F,II LOKI zopet ordinira od 20. X. dalje.
kratek čas pred koncem droben žarek sreče- v obliki ljubezni mladega moža, ki jo nagovarja, naj stopi k zdravniku. In rei se žarku ljubezni pridruži upanje mladega srca, ki hrepeni po življenju. Seveda se upanje ne more uresničiti, to otožno mlado življenje poto!oži potem sestra smrt. — Menda je dovoli, vsega vam pa ne smemo jx>vcda(i. Naročite si je! — Dr. K. Tominec, O. F. M.
Kako poslušamo radio.
Veiiki radioamaier Vinko je zvezal našo hišo s sosedovo. Ljudje pa so postajali na cesti in zmajevali z glavo.
»Kaj pa to pomeni?«
»Sam Bog v nebesih ve.«
»Za hišo se boji, da bi mu je veter ne odpihal.«
»Saj bo menda res tako. Ha-ha-ha!«
Čez par dni so se čuli že drugačni glasovi.
»Vidiš?«
»Kaj je to?«
»Radio imajo!«
»A, to je tisti spak, ki sam govori.«
»Menda. Pa ne verjamem.«
»Pravijo, da je res.«
»Naj pa bo. Seveda. Babe mu ne prinesejo dosti čenč, zdaj jih bo pa še po zraku lovil.«
Radio je pričel delovati, radovednost pa rasti. Pa pri obeh spolih. Moška, bolj ponosna; ženska, ki bi rada prevrtala aparatu drob in obisti. Moška, ki jo moraš vsa) na rahlo povabiti, da ji ustrežeš; ženska, ki se bo po ovinkih kar sama povabila
In bilo je tako.
Nekaj fantov sem povabil. Okomatal
110
Mahe in mačke. Bog
vi, ali ie iploino znano dejstvo, da muhe nikoli ne sedajo na mačke, čeprav sicer niso izbirčne gkde predmetov, katere oblazijo. Sloviti naravoslovce Zeli je preiskoval to posebnost. Predvsem hi kdo mislil, da muhe ne morejo prenesli rnač-kinega vonja. Ker pa sedajo muhe na druge vrste mačjega rodu, n. pr. na leva, ta misel nc pride v poštev. Tudi ni misliti na to, da bi se muhe tale mačk kot spretnih muholovcev. Vzrok leži v mačji dlaki. Ta je namreč tako fina, da je preslaba. da bi nosila muho. Zulo jc mačji kožuh silno ntpriprovna, naravnost nevarna podlaga za muhe. Zato muhe nc sedajo na mačke.
KrIio podaljšaš nojfs-vicam življenje. Preden
oMcicš nojjavice, jih na »pndnji štreni znotraj nekoliko namaži s para-linom. To podaljša nogavicam »življenje« za polovico in ostale bodo nrez li?kenj.
AngleSki vojaki so se "■orali do leta 1850. sami opremili. Od države so jjohili le paradno jopico, "loče in pa perjanico.
nega v obrazu, ali neče nič pokazati. Samo Janezu namigne:
2 Med ohcetjo vam bom nekaj povedal.«
»Kaj pa. gospod?«
. Boste že videli!«
Treba se je od matere poslovili in prejeti njen blagoslov. Samo mater ima še Cilka, očeia nič več; Matevž razen sestre nikogar.
Stopita skupaj v hišo, kjer čakajo mati. Poklekneta prednje in prosita blagoslova za pot v novo življenje. Mater oblijejo soize, da ne morejo spregovoriti besedice. In misel jim odide k očetu, možu, ki spi na pokopališču. — 0, naj stopi poleg nje in naj blagoslovi z zdaj že blaženo roko in besedo, ki bo od Boga prišla.
I^ona jim ponudi blagoslovljene vode. Mati pomočijo prst vanjo, hočejo reči besedo, a jih premaga jok. Tedaj stopi Janez poleg njih:
Oče so mi naročili, naj bom mesto njih varuh vaju dveh. Na smrtni postelji sem jim obljubil. Naj po meni, hlapcu, spregovore, naj vama dado blagoslov po mojih nevrednih rokah!«
Vsem pridejo solze v oči. Ženske ihte nn glas. Janez pa pomoči prste v žegnano vod, stopi b klečečima in spregovori:
Žegnana otroka po meni nevrednemu z žegnom očetovim, žegnana v srečo in veselje!« in prekriža Cilko in potem Matevža:
;>V imenu Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, Amen!«
Pa mu beseda umre v grlu in solze mu privro v oči. Mati se vržejo hčeri okrog vratu, jo poljubijo in ji narede križ na čelo. Potem še Matevžu. Pristopi še Janez, ki mu Cilka prisloni glavo na prsi in jo na čelo poljubi. Nato Matevža, ki mu roka trepeta, ko
jo položi staremu hlapcu, svojemu drugemu očetu na ramo. Nad vsemi v hiši pa je kakor blagoslov božji, ki ga oče trosi na oba otroka iz nebes.
Gredo v cerkev. Nevesto vodi Matevžev drug, Ra-zingariev Tine. Ženin gre z družico, Jermanovo Mano, ki bi raje šla s Tinetom. Toda tudi njima že bije ura in Mana že gleda sebe na Cilkinem mestu. Lona, teta, gre z janezom v par, ki je starejšina. Strašno je dobre volje, kakor že dolgo ne. Pa tudi Janez! Ej, pa gredo vendar v cvet sanje njegove, pa je vendar pognalo v rast, kar je gojil in varoval! Oko Janezevo išče za Cilko in je blažen v sreči, kakor je Cilka, nevesta, vsa blažena. Kakor iz sanj se vzdrami, ko ga sune Lona pod rebra.
»Tok, kakšen fant pa si, Janez! Ali ne vidiš, da vsi naju gledajo, ki sva najgorši par; ti pa se držiš ko pasji dnevi v praliki! Lej, mesto bi si v čast štel, da smeš z mano v par, nastava ti stara!«
Glasna je Lona in do zadnjega para je slišati, tako da vsi planejo v smeh, še Cilka, ki ji je tako tesno, a vendar tako gorko obenem pri srcu. Pred Lipovškom so napravili fantje prežo. Debelo vrv so potegnil: preko kolovoza in krepko drže močne fantovske roke. Prvi pari se ustavijo:
»Ženin, ženin, ne puste nas tlaljel«
Matevž popusti družico in stopi naprej k preži. Polno dobravskega ljudstva je zbranega okrog. Fante vodi Polajnarjev.
} Fantje, pustite nas v cerkev, saj pridemo kmalu nazaj!«
^Obljubo mora spolniti in odkupiti nevesto, sicer vas ne pustimo dalje.«
>Pa čez poskačemo.«
>Kar poskusite!«
sem jih s slušalkami, pa smo začeli poslušati.
»Ali je že kaj?« »Nič ...«
»Ali je zdaj že kaj?«
»Še vedno nič, — Čakaj! Aj, hudikal Kukavica poje —«
>2e dobro, V kratkem se bo pričelo. Kar mirno!«
Pa je nekaj zahreščalo in mogočni bas je oznanil: »Halo! Radio Ljubljana na valu 577!«
Pričelo se je. Godba, kakor bi nam dobri' prijatelji napravili podoknico. Molče smo si pokimali: »Bo!«
Godba je igrala, mi smo si kimali in kimaje naznanjali, da dobro slišimo, — kar nenadoma kakor šum prihajajočega silnega piša: »Trum pum — pum trum<< in konec kakor bi odrezal!
Spet bas: »Pet minut odmora.«
»Koliko?« se oglasi eden iz zamaknjenosti.
»Ha-ha!« Ali si ga vprašal, Miha?« se ponorčuje Joža,
»Tišto baš ne. Samo prehitro je bil konec.«
»Saj bo kmalu spet. Samo malo po-trpimfe.«	'	'
»Arduh, fajn je ta reč.«
»Čudno, da so si mogli kaj takega izmisliti.«
»Prazne glave ni bil tisti, ki je to reč pogodil.«'
Ampak mnogi ljudje bodo to reč na, pravili; če vidim.«
»Če bi ne bila naročnina tako visoka.«
»Nič ne rečem. Pomisli pa, koliko bi
na leto zapis. To vtakneš v radio, pa ga imaš,«
»Pametno govoriš.«
»Kako pa misliš?«
»Dosti! Pet minut gre h kraju.«
Kukavica je res samo še parkrat za-kukala. Zadnjič samo tako na pol — sapo ji je zaprlo — samo rahel »lcuk« se je slišal. Prestrašila se je menda nebrojnih poslušalcev.
»Halo! Radio Ljubljana! Kitica slovenskih narodnih pesmi. Proizvaja godba dravske divizije pod vodstvom višjega kapelni-ka dr. Jos, Čerina.«
Nasmejali smo se. In pri vsaki pesmi spet na novo. In spet so ti nesrečni igralci i prezgodaj nehali. Neradi smo odložili slušalke.
»Rečem vam, lepo je to.«
»Jaz ga bom skoro gotovo napravil. Po zimi bo kakor nalašč.«
»Če bi človek mogel to reč skrivaj napraviti.«
»To je zlomek. Če te dobe. Ni varno.«
»No, saj ga ne bom. Ampak le naročnina . . .«
»Pojdi, pojdi!«
»Malo bom že še počakal.« ' »Jaz pa ne vem, če bom.«
Ob koncu koncerta smo se razšli S sklcnom, da bomo še prišli poslušat, dokler ga ne bomo imeli vsak na svojem domu.
Tn priila je ženska radovednost po ovinkih, kakor sem rekel,
Gledala je Pepa na anteno in skušala iz nje izvabiti radiovalove na svoja ušesa. Antena je modro molčala in se ni zmenila za prikrite želje mlade radovednosti. Vise-
la je v zraku in opravljala svoio službo ka-'kor vojak na straži, ki se ne sine za t.ič meniti, če bi tudi preklje izpod neba nanj letele.
V tem stopim na prag.
»No, ali radio že pa;e?« s-, ponorčuje Pepa.
»Ne. Sedajle govori, k
»Kaj? Da govori? Ali ne poje?«
»Pravim, da sedajle govori.« »Mhm!«
»Pa pojdi poslušat, če ne verjameš.«
Ni si dala dvakrat reči. Radovednost je bila premočna. Če tudi je bila na vrsti francoščina, ki jo prav toliko razume kakor naš pes vojaško go.lbo, vendar je šla.
Nataknem ji na glavo radioopra ,o, za seboj ali pred seboj, sam-.' ni vedela, kje je zaslišala neznan moški g!ai ...
»O, Marija pomagj!«
Popustila je slušalke in zbežala, kakor bi jo podilo deset hudirjev.
Da bi te strela, koza neuir.na! Preje si se norčevala iz radia, zdaj se pa bojiš njegove besede. Prav ti jeL
Ravno ta strah je privabil v bližino druge radovednice. In ker se niso norčevale, so imele tudi ve i poguma
Poslušale so pouk iz francoščine. Slovenščino so razumele, francoščina je šla mimo ušes, strah pa je bil premagan.
Samo to je bila zamera, ker radio ni hotel peti. Moral sem odmreti svoja usta m jim dopovedati, da je radio ponočnjak. Sicer pošten, a vendar ponočnjak. Ob 20 bo pel,
»Prepozno. Kaj bodo pa doma rekli?«
Kar razširilo se jim je pa srce, ko sem
Pogajanja se prične znova. Silno resno in premišljeno, čeprav samo na videz. Celo Lona pride na pomoč in 'je še bolj skopa, ko ženin sam. Toda fantje ne odnehajo in popuščati prične Matevž:
>No, saj bi dal, kar sem obljubil, pa nimam kam položiti!«
Prej bi bil povedal, bi bili koše sabo prinesli!'}:
>Kar v roke ne dam, je preveč!«
Pa mu pomoli Polajnarjev lesen krožnik.
s Na, pa tule sem deni!«
>Če bo držalo, ker je zelo težko!«
»Bo, bo, poprimemok
In res še trije pristopijo in drže leseni krožnik. Tedaj izvleče Matevž iz žepa že pripravljeni denar in položi na krožnik čisto novega jurija.
>Živijo ženin, živijo nevesta!« zakličejo fantje in spuste na enem koncu vrv. Oni na drugi strani pa potegnejo k sebi in svatovski sprevod krene dalje v cerkev.
Ko stopijo v hišo božjo, zadone orgle in Cilkine tovarišice zapojo na koru ono prelepo: Z Bogom, sestra draga. Nobeno ko ne ostane suho, Lona more komaj sproti brisati solze in Cilki sami je kljub sreči težko, da ji kar teko solze po licih. Pristopijo gospod župnik. Sveti obred se prične. Duhovni gospod prično govoriti. Lepo govore danes dobravski gospod, kakor že dolgo ne. Omenijo bridkosti, ki sta jih pretrpela ženin in nevesta, ali spomnijo tudi tolažbe, ki jima jo je Bog dajal ves čas njunega življenja ter ju srečno pripeljal skozi boje in težave do izpolnitve največje želje.
Soince sveti naravnost pred oltar in skozi okno g\eda v klečeča ženina in nevesto Golica. Matevžu nehote uide pogled nanjo in v srcu mu zapoje: »Pozdravljena Golica, mati moja, pozdravljena Golica, zahval jena, ki si mi srečo dala, zahvaljena zanjo!«
3
Tudi Cilka pogleda skozi okno in ugane ženinove misli. Toda brž je zopet pri svetem opravilu. Pač pa Janez ne more odtrgati oči od Golice, ki pozdravlja vsa z zlatimi solnčnimi žarki oblila novoporočenca. Janez misli na ono strašno noč, ko sta z Matevžem Cilko iskala po goliških plazovih; z begotno mislilo preleti vso pot in vse bridkosti tiste strašne noči. O Golica, bridka si in trpka, in gorie se mu v tvojih plazovih! Ali še bolj si dobrotna, varuješ svoje otroke, skrbna, ljubeča mati si jim! Daš jim, da ojeklene v trpljenju, <ia so njihova srca v bridkosti skrušena in skovana kakor železo, neupogljiva, zvesta in ponosna, kakor si ti sama, mati niihova.
Gospod župnik pa končujejo govor:
»Sam Bog se raduje danes z nami, V solncu nam pošilja svoj biagoslov in Golica nas pozdravlja, Golica, ki vaju je združila, ženin in nevesta, ki čuje in bdi nad Dobravo, da se ji hudo ne pripeti. Ona je priča današnje vajine svete zveze. Večna priča bo vajine zveze do smrti, večen opomin: bodita, ženin in nevesta, trdna in močna v veri, kakor gorenjske planina, neomejena in zvesta v ljubezni, kakor naše gore, čista in svetla kakor naš solnčni planinski svet! Vajin rod naj bo goliški rod, zrastel in grčasto odgojen v goliških plazovih, rojen in vzgajan visoko pred obličjem Najvišjega, ki naj vaju blagoslovi in znova vajin rod, vaju varuje in spremlja. Amen.<<
| Belgijski kralj dedič. V Angliji se je vršila zapuščinska razprava po umr-: li nukdanii kraljici Char-j lotti, ženi nesrečnega me-| hikanskega kralja Maksi-I miljana. Po končani razpravi je najvišji sodni dvor nakazal belgijskemu kralju in sodedičem dediščino, ki se ceni na 126.000 luntov šterlingov (36 milijonov Din).
Najnižjo plačo vseh državnih poglavarjev na svetu ima pač predsednik male republike Andora v francoskih Pirenejih, katera znaša 3 funte na leto, to je okoli 830 Din. Republika ima samo 6000 prebivalcev. -Ima gotovo še kaj »postranskih« dohodkov.

Z našo i!m?>no
mosfovo esenco „raosfln"
si lahko vsakdo z ma'lmi stroftki pripravi izvrstno, obstojno In zdravo domaČo pijaio. Cena 1 sleklc-'nioi za 160 litrov Din 20'—, po poŠti Din 4 '—. Dfibi bc samo v drojjerljl A. Kane sinova, Ljubljana in droKfiilJi Wolfram n>.al. M. Kane, Muri-' bor, — Tudi tetos kupntemo lipovo cvetje.
Nekdo z dežele ie prišel prvikrat v ljubljansko opero: »Na, zdaj pa imaš. Dva kovača sem plačal vstopnine, sedaj pa kar dva hkrati pojeta, samo da bo prej konec.«
Nelka: »Mati, mene boli želodec, kaj je to?«
Mati: »Nič, nič, dragica, bo že bolje po večerji, boli te, ker je prazen.« Po večerji pride k družini na obisk profesor, ki je potožit, da ga boli glava. Nelkica se pa hitro oglasi in pravi: »O. nič, nič hudega gospod profesor, bo že bolje, prazna je.«
razložil dalje, da radio pozna tudi nedelje in praznike, da je ob nedeliah in praznikih bolj veselo kakor po navadi in da take dni poje tudi ob 10 zjutraj in ob 15 in pol popoldne. In same so se povabile, ker vendar moraio slišati, knkc
kako radio noje.
(Konec prihodnjič.)
Prenos ctcfovne sHe e.? ¥ ce.
Potom električne žice prenaša se dandanes delovna sila in luč. Naravna nila, n. pr. je vodi padec ob reki. Tam se moč vod- j nega padca spreminja pctom električne cen- j tr.de v električno moč in ta ima to lastnott, da po žici zleti, kamor jo napelješ. Na ta način Završnica rajsvetljuje skoro celo Gorenjsko ter goni stroje po delavnicah in tovarnah. Za napravo električne sile se lahko uporablja tudi ogenj. Moč (energija), ki tiči v premogu n. pr., se pri gorenju sprašča, goni dinamo-stroj se v njem pretvarja v elektriko ter se pctom žične napeljave stavlja svetu na razpolago za luč ali pogon, pa tudi za ogrevanje.
Za prenašanje glasu v daljave pa že ni več nujno potrebno, da ga nere elektrika po žici. Pri navadnem telefonu je žica še v r.-bi, toda novejši izumi omogočajo prenos glasu na ta način, da se elektrika z oddajnega kraja odpošlje kar po zraku na prejemni kraj. To je »radio«. Tudi slike se že prenašajo tem prtom.
Za gonilno silo in luč ni še sposobnega radio-: parata, toda učenjaki razmišljajo že o tem nadaljnem napredku. Slavni hrvaški rojak Nikola Tesla, ki živi v Ameriki, je izjavil. da ne bo dolgo, ko se bo tudi sila pošiljala brez žice naprej. Tedaj bo zlasti olajšana vožnja po zraku. Letalo bo za pc-gon svojega mrtorja prejemalo meč sproti iz tovarne (električne centrale), zr.to ne bo vlačilo seboj bencina. Bencin bo r tal na tleh, gorel v tovarni, letalo pa bo kr t lahko ptica brez težkega bremena frčalo po zraku. Prišlo bo do tega, da sploh ne bodo premoga prevažali po svetu, ampak ga bodo kurili na mestu ter pošiljali v svet samo električno silo. Silni prevozni stroški se bodo prihranili. Enako bo s petrolejem, oziroma nafto: tam kjer izvira, se bo pred odpošiljatvijo spreminjala nje gorilna moč v ele! trične žarke ter bo šla brez vsake vidne napeljave do mesta uporabe.
Seveda se v rokah kapitalizma ves napredek sproti kvari v ljudsko nadlogo, ker povzroča brezposelnost celih regimentov delavstva. To bo tudi z radioenergijo. Za srečo človeštva pač ni dovolj samo nanreHek mrtve tehnike. Potrebna je preuredba družbe v socialnem smislu.
NAJBOLJŠE ŠIVALNE STROJE
Gritzner, Vesta, Kfihler, kupite najceneje pri tvrdki
PLEVEL V PRESKI PRI MEDVODAH Istotam tudi živ. stroji »Junker« za pogrez. po 2500 Din ter tudi že od 1400 Din naprej, za vsak stroj 15 letno jamstvo in popravilo m dom. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
NOVOST! .Zasebno krojno učdlišče, Ljubljana, Stari trg 19, bo podučevalo v novembru poleg najnovejših moških, damskih krojev tudi špccialen poduk za pletilje (itrikarice) in moško, damsko perilo po najnov. dunaj. modelih. Krojači, šivilje, ne-šivilje, pletilje na deželi, ne zamudite ugodne prilike I
Meh za smeh.
Učitelj: »Ako bi jaz videl človeka, ki bi pretepal ubogega osla ter ga pri tem hudobnem činu ustavil, katero čednost bi s tem izkazal? Janežič, povej?«
Janežič: »Bratovsko ljubezen.« *
Na zadnjem koncu tramvajskega voza sla stala dva natrkanca. Pravi prvi: »Koliko pa je ura?« Oni drugi potegne z žepa ška-tljo užigalic ter dolgo časa gleda nanjo. »S-s-s-sreda je.« »Tako,« je dejal prvi, »potem moram pa tukaj izstopiti.«
*
Mirko je dobil od matere dva dinarja pa se ni nič zahvalil. »Kako pa se reče, Mirko?« Mirko molči. »Sram te bodi, da niti tega ne veš. Kako pa pravi mama, ko ji papa prinese denar?« Mirko: »Ali je to vse?«
rt
Vebka družina. »Porabili ste lepo popoldne in z vsem vašim društvom šli na izlet.« — »Kakšnim društvom? To je vendar moja družina.«
Za gostilniškimi kulisami. Kletar: »Pomešal sem deset let staro vino s pet let starim. Kako naj ga označim na ceniku?« Gostilničar: »Petnajst let staro vino.«
M »SI oglasnik Vsaka ilrobna vrstica ali nje proslor velja za enkral Din 5 Naročniki „Domoljuba" plačajo na i 110 polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo avoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Sprsimo se	Kuharico
ubog toda krepak vajenec za mizars-o obrt. Vsi pieskriia pri mojstru. - Planinec Albin, m zarstvo. Celje, Zavo-dna šle . 5IJ.	gospodinja želi službe, ua večje posestvo, ali ludi v boljšo gost lno. Naslov v upravi lista pod št. 100:6.
	Hupirn med, vsaliO množino jelove-ga cvelličnega in aj !o-vega. Ponudbe samo na debelo.Val. Noč, Skotja Loka Studenec 3.
in vse dru e kupuje v vsilki količini in 8"o/ celo leto: Z d r a v i 5, Ljubljana, Ftorijanaka ul ca 9.	
	HoiiBšliEg? usjenca
Malo nosRsruo ae proda pri kolodvoru v bli/.ini me*la. Cena 80.100 Din. Ponulle na upravo pod S tro „Pri Kolodvoru" 9779.	
	za sekire sprejmem Nasov se dobi v upravi pod št. le. 43
	Kot pastir k po leni krščon. hiši se išče U letni funt. Plača po dogovoru. Naslov na Ivan Vodišfear, Zadobrova 13, pošta D M. v Polju pri Ljubljani.
Sode in hali dobile vedno pri Fran Repič, sodar. Liubl ana Trnovo. Cene nizke.	
Ceneno češko perje
1 kg sivega opnijen' na psrja 70 D n, napol bol.i 90 Din, bela 101 Din, bnl 83 125 D n iil lil D n. mehko kot »nh 20 > ln 225 Din bolita vrsta 275 Uln. FoSlIJatva cur no pruslo, proti povzeti« od 900 D n, naprej poštnino iiroi o. Vzorco z is onj. Blago se tudi v.a-m ;'iia in neuga.|tt'oo vzame im/a . Nnro-t—s,l„ samo na BENEDIKT SACHSEli, Looei it. 13 pri Plznu, Ceik .slovaška - P«;!"« rabijo U Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.
NAGROENE SPOMENIKE
okvirje, podstave itd,, dobite najceneje pri F. Kcfnar, cementarna, Ihan pri Domžala*.
I murlro nilČSfO llobert puške, brovninge, ILUVjfi\G [JtlOIVC pištole za strašenje psov, samokrese, to, če, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. — F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 1.
Za jesensko gnojenje se priporoča
Tomaževa žlindra
katero ima na zalogi GOSPODARSKO DRUŠTVO NA VRHNIKI.
BUKOVA DRVA
OKUŽBI „.'LIRIJA", LtUBU M*
V LHARJEVA CES l'A ZA GLAVNIM KOLODVOROM
Uo seda najcenejša tvritka t drŽavi! Skladišč M H 1 « IS I« A H K H O L D
Tovarna .glasbil, gramofonov in harmonik.
a oiiaasu, M X m » o H SI. 102-B.
Violine od [>in 95'—, rofno harmonike od Din 85'— tambnrice oti Din 9R'—, gramofoni od Din .145'— Zahtevajte Mi veliki katalog, katerega Vam poU|emo brezplačno
Z dežele
Naznanjam cenj. odjemalcem, da ne pridem ve5 na sejme.
Ob prihodu v Ljubljano se zglas te v moji trgovin', kier Vam bom postregel z zelo dobrim blagom vsake vrste, in z nizkimi cenami. — Velika izbira raznovrstnega baga.
Pri nakupu blaga za Din 500, Vam povrnem vozno karto.
i<ta« revi l v zalofl
Za obilen obisk se priporoča
Evan Lupše
Llubitaiia, KarlovsKa cesla 30
Gabrove hlode
od 18 cm srednjega premera naprej in 1 m dolžine dalje v vseh množinah ali tudi cele gabrove gozde kupimo.
Ponudbe na
„POSAVINA" K. D.
za trgovino in industrijo
V ZAGREBU, MESNIČKA UL. 17
mm GORENJCI!
Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, katerega vam nudi vobilnl izberi že dobro znana trgovina
VINKO JAVNIK, RADOUUSCA
Prepričajte se o nizkih cenah I
V vsako hišo Domoljuba 1
2'
Ogias.
Ako hočete biti zadovolji,)
pridite samo v Tekst Ibazar
Liub jana, Krekov trg 10.
Prava angleška tlanela Belo f'ov. platno Bel šilon
Češki šoirl barhent
meter (O
Din lO-* Hf-„ 12-50 . 15--
Zh a i-o no Češko in angl. sukno z-i rnoSke in ionske obleke po najaižjiti cenaii.
Ostanki po polovičnih cenah
v prvem nadstropju. Oglejte si brez obveznosti nakupa.
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde, aftre, špago m druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-!e rudečo znamko:
kupi
za industrijsko vpi rabo domača tvrdka v vanki mnOiini. Zahteva se lepa, zdrava, ravna, okrogla in negrčava kvaliteta br. z ali z tnalo rudeiega srca. Event pride v poštev tudi nukup sto ečega lesa. , la-čilo v goiov ni ta k o j po prev/emu, dobava od oktobra lV<2-i do n arca 1/29. Ponudbe z natančno navedbo množine, kvalitete ln na kattro postajo se les posta-d, naj ae naslovijo na upravni&tvo pod Hlodi štev. 9520.
Vrhno usnie in podplate
ter blank za sedlarje, kakor tudi vse čevljarske potrebščine, vse najboljie kakovosti m po konkurenčnih cenah Vam n-.idi ALOJZIJ GP1LC, Novo mesto. - Istotam se prodajajo tudi vseh vrst čevlji, vse domačega ročnega dela. V zalogi ima tudi vse vrste voznih in konjskih pokrival ter kapuc za voznike iz neprcmočljivega impregniranega platna. — Ceniki na zahtevo zastonj in prosto poštnine.
Kdor Fi^ee
biti postiežen z dobrim blagom
naj pride aH plse
po su' no ali kamgarn za moSke in že. ske obleke pirhet, llanele, kambrik rute, o leie itd. v znano in zanesljivo trgo ino
R. MIKLAUC „5»!« ŠKOFU" l jub jana, Ltngarleva ulica
(v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke bli/.u (5f) let

POZORI	POZOR1
Msnufakturna trgov.na
Najboljše, najccnefše in najsolidnejSe manulaktumo blago i e kupi pri
Anoieosjsvu Hrastniku
X "JBLJANA, Karlovaka cesta 8 (pri Jerančiču).
'jtmamBmmmmmmmammmmtmmmmm
zdrav.h ž.vcav!
lioln . utrujeni živci zagrenjujejo/ivljen ie. povzročajo mnoge bolezni, kakor bod Ijaje, tritan ia, omotico, tesnobnost. Šumenje v uSesih. motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, tievesel je do tlela > n d r. slnbe pojave.
Vseh bolezni se boste oprostili
le s pristnim Kola Leoithin o m vita minov botrah m liramln in sredstvom. Ta jo postal začloveAivo izvor dobrote, pospe fiuje na čudovit na«'in «lelovanje telesa, kre pi hrbtni mozeg in možgane, Jači kite in ude. dale moč in nov /ivljensk pogum. Pristni Kola Lee i t h i n doaecra f-uda. dovaja prave hranilne snovi na skrajna mesta krvne tvorbe, oživlja, opogumlja in ohra ni telo mlado in sveže.
PrepriCajte se samf,
da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih poftljem vsakomur, ki mi pifte
popolnoma zastonj
in franko malo Akatlico Kola I.ecithina in knjigo zd ravnika z nmogost ransko izkuftnjo, ki «e je sam moral boriti s to boleznijo. PISite ml natančen naslov poSljem Vam obljubljeno takoj brezplačno.
Ernst Pas ernack, Berl.n S. O«, Milhaelkirchplatz 13, Abt. 318.
Merz hemoro!c!nln' serum
,,Ro to S rol" — t red p suje ca preko 30.000 zdravnl kov po cen svetu - pr dira avtomatsko os.-deža p >vzro. evalea bo ozn ter brzo odstrani bo oči n , srhe .co, vnetje in povzroči, da hemoroidi kmalu i/gin jo. Dobiva se v vseli !e arnali.
Najceneje se oblečete, ako kupujete gotove moške in deške obleke domačega izdelka pri Ljubljana, Stari trg St. 2, ki ima
v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo. — Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO, kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina.
Jos, Glup
Kupci smo tudi za:
deielirio seme, lilo!,
proso, kumno, ianeno seme, travna semena, mravljinčna jajca, borovnice i. t. d-
PREKLIC!
Podpisani Matevž Krmelj, kovač v Logu, občina Zminec, preklicujem vse, kar sem govoril o Frančški Stanonik, Žagarja ženi v Logu, kol neresnično in se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnjega, kazenskega postopanja.
Matevž Krmelj.
mmmmmamm
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon žt, 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzolav.: Gospobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo-—, vloge nad Din 30o,ooo.ooo--.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreCIc Državne razredne loterije.
grnn^n—rimiiin r bto h HT 1. J.......
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C»t
Izda atelj; Dr Kram Ki.Imet.
Urednik: Frane Zabre«.