ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax
730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini /	Št.	1	(842)	•	Čedad,	Četrtek,	9.	januarja	1997
abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir
novi
mmamum
tednik Slovencev videmske pokrajine
Kučanovo pismo
Spoštovani in dragi rojaki!
Hvala vam za vaše sporočilo z dne 7. novembra letos. O stanju vašega tednika in težavah, s katerimi se srečujete, sem dobro seznanjen. Na ta vprašanja sem opozoril tudi svoje sogovornike ob obisku v Rimu, 12. in 13. decembra letos. Zagotovili so mi hitro ukrepanje, ki bi lahko rešilo najbolj bistvene probleme vašega obstoja.
Z velikim obžalovanjem spremljam dogajanja v vrstah Slovencev v Italiji in resne težave materialne, organizacijske in etične narave, s katerimi se srečujete. Iskreno upam, da boste našli poti za izhode in rešitve.
Po svojih močeh vam bom pri tem poskušal pomagati tudi v prihodnje.
Milan Kučan Predsednik Republike Slovenije
Letošnji Dan emigranta v nedeljo 5. januarja v Čedadu je biu posvečen kulturnemu delu Doriča
Slovenci imejmo se radi
Cruder: spoštovati an braniti, kar vi predstavljate je interes ne samuo vaš, pač pa vsieh nas
Giorni d’attesa per la nuova TKB
Mentre siamo in attesa di conoscere le decisioni della dirigenza della Nuova banca di credito di Trieste per quanto concerne l’apertura della sede e delle sue filiali, informiamo che il Comitato per la difesa dei risparmiatori della BCT-TKB si è attivato per dare una mano a tutti coloro che sono legati alla vecchia banca.
In questi giorni i commissari liquidatori della BCT - TKB stanno comunicando ai creditori, tramite lettera raccomandata, la situazione dei loro depositi e crediti. Se gli interessati pensano che gli importi in-
dicati siano sbagliati o incompleti devono inviare ai commissari, entro 15 giorni, la contestazione tramite raccomandata con ricevuta di ritorno. Per quando riguarda i possessori di librettti di risparmio, i fornitori ed altri che non avessero ricevuto nessuna comunicazione va detto che hanno tempo fino al 6 febbriaio per far pervenire ai commissari le proprie richieste, allegando naturalmente la relativa documentazione.
Per ulteriori chiarimenti e dettagli i risparmiatori si possono rivolgere direttamente alla sede della banca a Cividale oppure presso la
sede deU’Ures di Cividale, Via Manzoni 25 (tel. 730153).
Intanto si è saputo che la Banca d’Italia ha negato alla Ljubljanska banka di aprire uno sportello a Trieste. Non si conoscono i motivi che hanno portato a questa decisione, sta di fatto che il divieto della Banca d’Italia, in qualche modo, condizionerà la “politica estera” della Nuova banca di credito di Trieste che ha mostrato interesse per l’apertura di propri sportelli in Slovenia e Croazia. La Lubljanska comunque intende ripresentare la domanda.
Je že 35 liet, ki se Slovenci iz Furlanije srečujemo v Čedadu ob začetku lieta, na našem prazniku, na Dnevu emigranta, kjer vprašamo naše pravice an objubljamo zvestobo našemu slovienskemu jeziku, kjer pričamo ljubezan do naše zemlje an voljo naredit, s skupnimi močmi, vse kar se more za de bo še napri-ej živiela. Dan emigranta je biu v vseh telih lietih an je šele politična manifestacija, v parvi varsti pa je senjam naše kulture, praznik naše slovien-ske besiede, praznik ljudi, ki v kulturi an na drugih poljih dielajo s sarcam, z odgovornostjo an veseljem za de ostane živa naše kulturna an jezikovna podoba. Po stopnijah Izidorja Predana - Doriča, kateremu je biu lietošnji praznik posvečen.
Se posebno lietos je biu Dan emigranta praznik beneške mladine, praznik tistih buj majhanih, ki so rastli an rastejo v dvojezičnem šolskem centru v Spietru an tistih buj velikih, ki so doma, v družini, ali pa buj pozno v društvu an med parjatelji odkril naše kulturno bogastvo, dušo an melodijo naših pie-smi, lepoto naše domačije an vse tuole so začel gojiti an ljubiti.
Michela Liberale, Giulia . Crisetig, Majda Clodig an Eva Golles so odparle praznik z besiedami štierih Dori-čevih piesmi, Beneške korenine, ki “poganjajo” nimar buj močnuo so nam voščile vse dobro v novem lietu s pi-esmijo. Francesca Clodig, ki je pru lepuo povezovala program, je potlè dala besiedo drugemu mlademu an aktivnemu predstavniku naših dolin, sriedenjskemu županu Claudiu Garbaz.
Tudi v komediji Beneška
Predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder an župan iz Srednjega Claudio Garbaz, ki sta kupe s čedajsko odbornico Eliso Sinosich pozdravila na našem prazniku
ojcet smo videli puno mladih obrazov, takih ki so parvič stopil na oder ku igrauci, od majhanega an pridnega Davide Tomasetig do Mirka Sturma, Marca Cucovaz, Cristine Bergnach, an puno drugih.
Pru na tele mlade muormo gledat an jim pomagat rast, jih podperjat v njih ljubezni do domačih koranin. Takuo je jala v nje pozdravu v imenu Občine Čedad, ki je dala pokroviteljstvo manifestaciji, odbornica za kulturo Elisa Sinosich. Skarb za mlade, za okrepit kulturo dialoga an sodelovanja je dužnuost te starih pa tudi administratorjev an politikov. Imamo pravico do svoje posebnosti, je dolo-žla, pa tudi pravico do avtonomije v administriranju.
Nje besiedam punim upanja, optimizma an dobre volje je odguoriu s granko an žalostno fotografijo življenja v naših dolin Claudio Garbaz, župan iz Srednjega. Po uojski so naše doline ratale adnà sama velika kažerma, gledal so
ramo srečat an poguorit mu je odgovoriu nuov predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder zatuo de naše besiede an želje ratajo resnica. Je ries, de ni Dežela funkcionirala dobro za kar se tiče evropskih inštrumentov, pa tuole bomo gledal postrojit. Tisto konkretno, kar lahko naredimo je parvič obdaržat zakon 19 za obmejna območja an drugič z novim finančnim zakonom ustavariti poseben fond za gorata an hribovita območja. Donas sam paršu tle, je zaključu Cruder, za vam poviedat an potardit, de spoštovati an braniti vse tiste, kar vi predstavljate nie samuo vaš interes pač pa interes vse Dežele.
Na koncu je le paršlo na varsto Beneško gledališče z Doričevo komedijo Beneška ojcet, ki je bila parvič predstavljena 21 liet od tega. Te-lekrat ku tenčas je pru lepuo razveselila naše ljudi an jih peljala v lepe stare cajte.
Na varhu številna publika, tle blizu pa moment komedije Beneška ojcet
na nje ku na an zid, ki naj brani italijansko daržavo. Zatuo smo plačali vesoko ceno še posebno z emigracijo. Vso tolo škodo nam muorajo dar-žava an dežela povamit, muorajo nam pomagat s posebnimi inštmmenti za de ostanejo ljudje po naših dolinah, za de naša ekonomija ne car-
kne. Veplas an Hobles so za nas ku Fiat v Turinu an zatuo nas zelo skarbi njih usoda. Poti za se ekonomsko vzdignit so, jih ponuja Evropska unija an če bo Dežela za tuo, se bomo lahko pomagali. Garbaz pa nie pozabu na našo kulturno an jezikovno posebnost. Daržava nam muora
priznat nase naravne pravice, cajti so zdrieli tudi za parifi-kacijo dvojezične Suole iz Spietra pa tudi zatuo, de pride slovienski jezik v vse naše Suole. Zaparu pa je z vabilom vsiem nam za dielat vsak po svoji kompetenci za našo zemljo an diet kupe moči.
Ku administatorji se muo-
novi mata j ur
Četrtek, 9. januarja 1997
Aktualno
Trideset liet vierskega lista “Dom”
Veseli smo, da smo preži-vieli tarkaj liet v Benečiji. Donas imamo upanje an troSt iti še naprej z Domam, s tisto ljubeznijo in s tistim pogumom, s katerim smo začeli 30 liet od tega. Takrat nie bluo lahko. Se pa zavedamo, de kar smo napravli je važno, ker povezuje viero an kulturo. Če viera ne usadi korenine v zemljo, v kateri se bogati, tudi viera niema moči. Mi duhovniki dielamo z veseljem, iz idealnosti an v tem duhu želimo nadaljevati. Z željo naj se Dom še naprej širi, naj se bogati delovanje, da se bojo naši ljudje zavedali, kakšno kulturno bogatijo imajo.
V teh besedah smo povzeli misli msgr. Marino Qualizza, odgovornega urednika petnajstdnevnika Doma na zahvalni maši, ki so
jo 28. decemberja darovali v cierkvi Sv. Kuirina za poča-tit 30-letnico beneškega vierskega lista.
Pred petimi leti, ko je Dom praznoval 25 let življenja, je bilo zelo slovesno an sta se praznovanja udeležila takratna predsednika Biasut-ti an Peterle. Telekrat je bluo praznovanje buj intimno, družinsko, čeprav nie-so manjkali predstavniki domačih an slovenskih oblasti.
Pohvalo Domu je kot parvi izrazu predsednik deželnega odbora Furlanije Julji-ske krajine Giancarlo Cru-der, ki se je tudi zahvalu slo-vienskim duhovnikam za njih vztrajnost an dielo, ki so ga napravli tudi v cajtih, ko nie bluo dost razumevanja med inštitucijami an tistimi, ki so se trudil daržat živo, varvat kulturno an je-
zikovno bogastvo beneških dolin. Se posebno je Cruder pohvalu potarplienje an star-pnost duhovnikov an želeu listu še dosti uspehov.
V imenu slovenske vlade je potle pozdravu državni sekretar za kulturo Silvester Gabršček, ki je še posebej poudariu povezavalno vlogo med slovenski an furlanskim svietam, ki jo list opravlja. Časpisu Dom sta nato
čestitala tudi slovenski konzul Tomaž Pavšič an predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor.
Vsem častitkam an dobrim željam se pridružujemo tudi mi od Novega Matajurja. Prepričani smo, de naši listi imajo veliko zaslug za ohranjanje naše identitete an za povezovanje naših ljudi an de imajo že dosti dela (življenja) pred sabo.
Med Ljubljano in Rimom leto dobrih odnosov
Po tridnevnem obisku predsednika Milana Kučana v Rimu se je končalo leto izredno intenzivnih odnosov med Slovenijo in Italijo. Hiter obračun nam kaže, da so se v zadnjih šestih mesecih prejšnjega leta sestali vsi najvišji politični predstavniki obeh držav in podpisani so bili štirje meddržavni sporazumi.
Pospešitev slovensko-ita-lijanskih odnosov smo zabeležili po namestitvi Prodijeve vlade, ki je spremenila politično vizijo do Vzhoda in še posebej do njene naj-bližje sosede, Slovenije.
Če pomislimo na politiko Berlusconijeve vlade do Slovenije in na ostra nasprotovanja do slovenskega včlanjevanja v Evropsko unijo, lahko rečemo, da so odnosi med obema država-
ma končno ubrali pravilno, konstruktivno pot. Dejstvo je, da po letu 1993 obe državi nista podpisali nobenega skupnega sporazuma, v zadnjih 6. mesecih pa kar štiri.
V vseh teh pogovorih je bilo v ospredju tudi vprašanje manjšinskih skupnosti. In prav med nedavnim Kučanovim obiskom v Rimu so tako Dini, kot tudi Scal-faro in Prodi obljubili, da bo vlada pripravila predlog zaščitnega zakona.
Naša skupnost je pred meseci predstavila podtajniku v zunanjem ministrstvu Pieru Fassino svoje poglede na zaščitni zakon in mu pre-dočila vrsto odprtih vprašanj.
Pogoji so dani, da zakonsko uredimo naše manjšinsko vprašanje.
Po decembrskih kongresih organizacij
SKGZ in SSO sta imenovali vodstvi
Na decembrskem občnem zboru Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze je bil imenovan 25-članski odbor, ki bo imel nalogo pripraviti izhodišča za izredni občni zbor tega zamejskega gibanja.
Doslej se je odbor sestal že dvakrat (ob koncu leta in včeraj), da bi se dogovoril o delovnih strategijah in da bi evidentiral prioritete, vsebinske in strukturalne, ki so potrebne za uresničitev zastavljenega cilja. V ta namen so sestavili tudi nekaj podkomisij (za vsebinska vprašanja, statutarno, organizacijsko in gospodarsko).
Na prvi seji 25-članske komisije so tudi imenovali izvršno tajništvo, ki bo imelo nalogo voditi SKGZ v teh mesecih in skrbeti za sprotne zadeve in se dogovarjati z drugimi sredinami v zamejstvu, ko gre za vprašanja, ki so širšega obsega.
Koordinacija tajništva je bila zaupana Rudiju Pavšiču, v njem so še trije pokrajinski predsedniki (Iole Na-
mor za videmsko pokrajino, Karlo Devetak za Goriško in Branko Jazbec za Tržaško) ter Aldo Rupel (koordiniral bo 25-člansko komisijo) in Vojko Slavec.
Po občnem zboru, ki je bil v Gorici prve dni decembra, se je sestalo tudi novo vodstvo Sveta slovenskih organizacij. Na drugi seji so za predsednika SSO imenovali tržaškega novinarja Sergija Pahorja, podpredsedniške funkcije pa bodo opravljali Giorgio Banchig za videmsko pokrajino, Janez Povše za Goriško ter Marij Maver za Tržaško, blagajničarka bo še naprej Franka Žgavec.
Med nalogami, ki stojijo pred obema organizacijama civilne družbe sodi vsekakor vprašanje dogovarjanja in koordiniranja stikov z matično domovino, prvenstveno z uradom za Slovence po svetu, kar zadeva financiranje. V tem smislu bi kazalo čimprej sistematizirati in udejaniti načela, ki so zapisana v resoluciji o odnosih matice do manjšin.
Approvato in Comunità montana il progetto finanziato dall’Unione europea
Si ritenta con il Leader
• ••
Una nuova società darà sostegno alle varie iniziative - La Regione ancora nel mirino
All’unanimità l’assemblea della Comunità montana Valli del Natisone ha approvato, nella sua ultima riunione dell’anno, il programma Leader, che almeno in teoria ha la funzione di coordinare gli altri interventi finanziati dall’Unione europea. In particolare è stato dato l’okay al Piano di azione locale ed al Gruppo di azione locale.
La novità è rappresentata dalla costituzione di una società a responsabilità limitata nella quale la maggioranza spetterà alle Comunità montane, delle valli del Natisone e del Torre. Alla «Na-tor Gal», questo il nome della società che darà sostegno alle iniziative del Leader, partecipano anche la Provincia di Udine ed associazioni di categoria come l’Age-mont, la Camera di commercio, la Coldiretti e l’Api. Fanno parte della società pure associazioni locali come la latteria di Azzida, l’associazione “Bed & breakfast” e la cooperativa Lipa, mentre ha fatto discutere il for-
				
	Fondi pubblici	Fondi privati	Costi totali	Occupazione generata/anno
Assistenza tecnica	1.282	-	1.282	8
Servizi	1.610	930	2.540	11
Turismo	2.400	875,0	3.275	12
Ambiente	870	460	1.330	5
Formazione	559	20	579	3
totale	6.721	2.285 9.006 Cifre espresse in milioni		40
fait del Consorzio pietra pia-sentina e dell’Unione artigiani.
Sulle possibilità di successo del progetto - redatto dagli uffici dell’ente montano in tempi ristrettissimi -restano i dubbi del presidente Giuseppe Marinig, il quale riferendosi anche ai 5B ha detto che “siamo stati troppo zitti, non informando la magistratura, ma ora è tempo di muoversi anche come privati cittadini”. Accuse velate dirette a qualcuno che potrebbe aver agevolato alcune realtà a scapito delle Valli del Natisone.
Nel mirino rimane la Re-
gione, come si è visto poi con la mozione presentata da Silvano Domeniš (Lega Nord). Le premesse del documento, nelle quali si facevano distinguo tra le forze politiche chiamate, in diversi momenti, a guidare la Regione, non sono piaciute alla maggioranza. Per l’assessore Nino Ciccone “non esiste u-na politica seria per la montagna da quando la Regione è stata costituita” e quello di Domeniš è un documento “partigiano in maniera smaccata”. La mozione è stata bocciata dalla maggioranza mentre la minoranza non ha partecipato al voto, (m.o.)
Contributi per lo sfalcb
La Regione ha varato di recente il nuovo programma di aiuti per lo sfalcio dei prati. Le domande per ottenere i contributi non vanno più fatte agli uffici della Comunità montana Valli del Natisone ma direttamente all’Ispettorato agrario di Udine entro il 31 gennaio.
L’ufficio agricoltura della Comunità montana è comunque disponibile a dare o-gni informazione in merito.
Il programma di interventi per gli agricoltori è quinquennale. L’attività di sostegno non riguarderà solo i prati ma anche, come prevenzione agli incendi, i boschi.
Numeri europei anche in Slovenia
Debiti “nucleari”
Continuano le difficoltà tra Lubiana e Zagabria a causa del debito dei due governi nei confronti della centrale nucleare di Krško. L’ammontare del debito si aggira intorno ai 35 milioni di marchi dei quali la maggior parte a carico della Croazia. Se quest’ultima non risolverà i suoi debiti la direzione della centrale potrebbe interrompere le forniture elettriche al sistema distributivo croato.
Telefoni europei
Anche la telefonia si a-degua all’ingresso della Slovenia nell’Unione Europea. A partire dal primo gennaio sono entrati in vigore i numeri “europei” per le chiamate di pronto soccorso che sino ad ora corrispondevano ai numeri 93, 94 e 985.
Con il nuovo sistema tutti queste chiamate saranno effettuate tramite il numero 1 12. Per chi volesse chiamare la polizia basterà fare
il 113.
Il 112 si riferisce a tutti i centri di emergenza: dall’asssistenza medica, all’intervento dei pompieri, aH’allertamento della difesa civile al soccorso alpino.
Festa dell’indipendenza
Sono passati sei anni dal plebiscito con il quale gli sloveni hanno deciso per l’indipendenza e l’autonomia dalla federazione jugoslava. Allora il 93,2 per cento dei cittadini ha sostenuto le tesi indipendentisti-
che. La Slovenia fu proclamata ufficialmente indipendente il 23 dicembre del 1990.
Turismo in aumento
Sono in costante aumento gli italiani che scelgono la Slovenia come meta turistica. Nell’anno passato sono state registrate presenze italiane per 5,8 milioni di u-nità, ponendo la Slovenia al terzo posto nelle scelte italiane dopo la Svizzera (14,5 milioni di presenze) e la Francia (7,5).
Non tutto il freddo viene per nuocere: così si potrebbe para-frase il noto detto. Ecco come una famiglia slovena si diverte sulla superificie di un laghetto nelle vicinanze di Lubiana
Nnjpntj za io r bili domi, a* im zemlji, t» tirojb itatìev in wom jw ni bHc treh» Hm9 utfa ir i>Uo "jih vsakdanji kmh.
Dattis, io potujejo po m t», dat« od itnjfb 4'uVh m ta tht m ho pri*j*f»i mektt tvùjb ftt.
U Uff bo bczdo med i tvoje vosi, med	è»
KOLENDAR 1
Verski List
Zakaj list «Dom
ZunA) « dom
SaìwWMWmMBi
četrtek, 9. januarja 1997
Trinkov koledar letos z zelo bogato vsebino
Knjigo so predstavili v Beneški palači v Naborjetu
Mario Gariup tokrat o r
3
Cividale: stasera ospite è Rupel
Aldo Rupel, ricercatore, autore di libri ed attivo nelle istituzioni della comunità slovena, sarà ospite questa sera, alle ore 19.30, presso “La Libreria” di Via Manzoni per la presentazione del suo ultimo libro “Percezioni e sfumature”.
L’incontro è stato organizzato daU’Unione di circoli culturali sloveni e dalla presidenza regionale della Uisp.
Il libro è nato dapprima nella versione slovena (Zaznave in odtenki) per essere tradotto dallo stesso autore in lingua italiana anche per l’entusiasmo espresso dal direttore delle edizioni “La Laguna” Marino De Grassi. Il libro e arricchito dai disegni di Livio Comisso, l’introduzione, invece, è di Nadja Marinčič
Si è spento la notte di Capodanno nella sua casa di Cividale, colpito da un infarto, il professor Giovanni Maria Del Basso. Sposato da appena un anno, avrebbe compiuto 62 anni PII gennaio. Sindaco della cittadina ducale dal 1974 al 1980, ultimamente consigliere comunale, Del Basso era però conosciuto soprattutto come uomo di cultura.
Intellettuale, storico, era esperto di sfragistica, scienza che studia gli stemmi ed i sigilli, ed in quel campo era diventato docente della facoltà di Conservazione dei beni culturali dell’università di Udine. Era stato direttore della biblioteca civica udinese e presidente della sezione di Cividale dell’università della Terza età.
Del Basso era conosciuto anche nella Be-necia e nella vicina Slovenia. Aveva tra l’altro collaborato al volume “Sulle strade di Andrea da Loka”, che raccoglieva gli interventi di un convegno tenutosi a S. Pietro al Natisone, ed era stato autore del libro “Triste caso accaduto a Topolò” edito dalla cooperativa Lipa.
I suoi funerali si sono svolti giovedì 2 gennaio nel duomo di Cividale. Parte della liturgia è stata celebrata in lingua friulana. Molta la gente comune, le autorità politiche ed accademiche che hanno dato a Del Basso l’ultimo saluto.
Tudi tokrat, ob obratu leta, so v Naborjetu predstavili knjigo ukvanskega župnika z naslovom “Le miniere di Ugovizza - Monte Cocco, Poludnig, Bucholzgraben”, ki ga je izdala založniška zadruga Dom iz Čedada.
To je že enajsta Gariupo-va knjiga, ki obravnava stvarnost, zdajšnjo in predvsem preteklo Kanalske doline. Pred desetimi leti je nastala njegova prva knjiga, ki je bila namenjena Ovčji vasi, sledila so dela o župnikih v Ukvah, o svetišču na Vi-šarjih, o Dipalji vesi, o Kanalski dolini med dvema svetovnima vojnama, o opcijah za Tretji Reich ter lanska, ki je obravnavala Kanalsko dolino v času druge svetovne vojne.
Tema zadnje knjige zadeva rudnike železa in mangana nad Ukvami. Zanje, kot ugotavlja sam avtor, se je začel zanimati med sprehodi po gozdovih, ko je opazil opuščene rove in porušene barake, kjer so svojčas prebivali rudarji.
Mario Gariup ugotavlja, da so v dolini vsi znali za rudnike, nihče pa ni razpolagal s podrobnostmi in s celovito sliko za skupnost tako pomembne gospodarske dejavnosti. Edina, ki je
v pisni obliki obravnavala rudnik na Koku je bila Maria von Platzer v knjigi “Val Canale e Val Fella sotto la Signoria del vescovado di Bamberga in Franconia (1007-1759)”. Ob Platzerje-
vi je o rudnikih nad Ukvami v svojih oddajah za Radio Trst A večkrat spregovoril tudi dr. Jok Kandut.
Knjiga je v glavnem namenjena rudniku železa na Koku, nekatera poglavja pa obravnavajo rudnika mangana v Poludnigu, v bližini hriba Kok, ter živega srebra v Bucholzgrabnu na Koro-
S predstavitve zadnje knjige Maria Gariupa
škem.
O knjigi ter sploh o pomembnem prispevku Maria Gariupa pri odkrivanju in vrednotenju krajevne stvarnosti so na večeru spregovorili župan iz Naborjeta Stefano De Marchi, odbornik gorske skupnosti za Ka-
nalsko dolino Vanni Treu, Valentin Oman v imenu prirediteljev, Marino Qualizza za založniško zadrugo Dom, inž. Sergio dell’Anna, ki je spregovoril o zgodovini rudnikov, ter Mario De-otto, tehnični šef rudnika na Koku. (r.p.)
Lepi božični cajti v znamenju piesmi
Tri koncerti na pobudo gorske skupnosti
Lanskega lieta ga nie bluo, takuo se zdi, de se je lietos Gorska skupnost še buj potrudila za ponudit kiek posebnega v božičnem cajtu. An ries božični koncerti - vsi tarije - so bli vsi lepuo obiskani, slovienske an druge piesmi so ble povsod sprejete s pru toplimi aplavzi. Takuo de zunaj je zima zobe kazala, v treh cierkvah pa se je povsierode ustvarila tista toplina, ki je tipična za božični praznik, ki je narbuj družinski od vsieh.
Božični cajt so najprej s piesmijo oznanili v tavorjan-ski cierkvi v saboto 14. decembra, kjer so pieli zbor iz Podtane, Nediški puobi an domači zbor Don Luigi Mi-
locco.
Drug koncert, v saboto
21.	decembra, je biu na Lie-sah an je biu tudi narbuj domač, saj so pieli samuo domači zbori, ki so na narbuoj-ši način počastili našo bogato tradicijo slovienskih božičnih piesmi. Takuo smo poslušal Beneške korenine, Matajur an Pod lipo.
Zaparu je ciklus božičnih piesmi koncert 28. decembra v špietarski cierkvi, ki za an-krat se nam ni zdiela prevelika an previe marzia. Tu so piel zbor Rečan, zbor Tri doline iz Kravarja an Harmo-nia iz Čedada.
Na gorski skupnosti so zadovoljni an mislijo iniciativo ponovit an še buj šerit.
H ricordo del “poeta di frontiera” in un convegno tenutosi sabato 28 dicembre a S. Pietro al Natisone
Menichini, un omaggio corale
Un premio letterario porterà il suo nome mentre è stata proposta la pubblicazione delle sue opere al completo
Med slovenske bralce je te dni prišel Trinkov koledar, ki ga izdaja kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada in je letos še posebno bogat, saj je rezultat dela 26. avtorjev, če med nje prištejemo tudi Pasqualeja Zuanello, ki je s svojimi ikonami likovno obogatil koledar. Po vsebini je tudi letos račlenjen v štiri poglavja (Naša zgodovina, Naš svet, Naši ljudje, Naša beseda), h katerim je treba dodati slovensko bibliografijo Videmske pokrajine od januarja 1990 do oktobra 1996, ki stajo pripravili Ksenija Majovski in Magda Pavlič-Maver ter uvodni del zbornika.
Za uvod sta letos poskrbela dva krajevna upravitelja in sicer župan iz Rezije Luigi Paletti in župan Občine Tolmin, ki je tudi poslanec v slovenskem parlamentu Ivan Božič. Sledi koledarski del z drobci iz ljudske modrosti, ki jih je pripravil tarbijski župnik Emil Cencig. Zelo zanimiv je del
Sv. Jurij, delo
matajurskega
ikonopisca
Pasquala
Zuanelle
posvečen naši zgodovini, kjer je zbranih 6 prispevkov: Roberto Dapit opisuje izkušnjo mladinskega raziskovalnega tabora v Sovodnji oziroma raziskovanje ustnega izročila; Liliana Spinozzi - Monai, ki nam predstavlja slovanskega filologa in etnologa Nikito Tolstoj; o tridesetletnici Doma nato piše msgr. Marino Qualizza; sledi prispevek Neve Lu-kež o prvih stikih z beneškimi kulturnimi delavci kakih 35 in več let od tega; zelo zanimiv je nato prispevek o pozno-antični naselbini na Tonovcovem gradu pri Kobaridu izpod peresa Slavka Ciglenečkega; poglavje se zaključuje s prispevkom Luigie Negro o smamimiši v Reziji.
V drugem delu, delno etnološko obarvanem in posvečenem našemu svetu so sodelovali Adriano Noacco, v tipan-skem dialektu, Luisa Battistig, Rita Mascialino in Franco Fornasaro.
Sledijo spomini na Izidorja Predana in Salvatoreja Ve-nosija, ki sta nas lani zapustila. Precej bogato in pisano je poglavje posvečeno naši besedi, ki bo verjetno najbolj priljubljen beneškemu bralcu. Oblikovali so ga Giuseppe Flo-reancig, Lucia Trusgnach, Michelina Blasutig, Marina Cer-netig, Viljem Cerno, Luciano Chiabudini in Franc Rupnik.
lamentato l’atteggiamento di quel “Friuli ufficiale sempre sordo e cieco nei confronti di certi fenomeni nati nel suo grembo”. Sugli a-spetti linguistici e sull’attualità di Menichini si sono infine soffermati Dario Clemente e Domenico Cerroni Cadoresi.
Dall’incontro è emersa l’esigenza di realizzare una pubblicazione che comprenda tutte le opere del poeta, mentre è stata annunciata per quest’anno la prima edizione di un premio di poesia dedicato a Menichini.
Più tardi nella grotta di Antro è stata replicata la lettura teatrale di alcune opere del poeta, già presentata durante il Mittelfest dedicato all’identità, (m.o.)
Non è stata una celebrazione, ma solo un modo per mantenere viva la memoria del poeta di frontiera per antonomasia.
Così sabato 28 dicembre, a S. Pietro al Natisone, il poeta, critico, giornalista, insegnante Dino Menichini è tornato almeno per un giorno a svolgere quella che era la sua funzione nella vita, cioè “denunciare il destino, il baratro verso il quale stava per essere sospinta la comunità della Slavia friulana”, come ha ricordato uno dei relatori dell’incontro, Paolo Petricig.
In qualche modo prosecuzione dell’omaggio avvenuto la scorsa estate durante il Mittelfest (e non a caso  l’organizzazione è la stessa,
quella di Cesare Tomase-tig), l’appuntamento è iniziato con i ricordi affettuosi di Mario Quargnolo e Mario Blasoni, il primo collega insegnante, il secondo giornalista del quotidiano udinese presso il quale Menichini curava la terza pagina.
Una lettura critica della vita e del poesia di Menichini è venuta con i successivi interventi. Paolo Petricig ha ricordato il suo legame con la Slavia (ma anche il suo impegno del periodico «Paesi tuoi», nato come contrapposizione al «Matajur»), Luciano Morandini la sua onestà intellettuale, arrivandolo a definire “il primo poeta nuovo del secondo Novecento”.
Morandini ha però anche
Un momento dello spettacolo tenutosi nella grotta di Antro
Četrtek, 9. januarja 1997
Beneška zvezdica nam je poviedala
imiel malo ki Stiet.
Zdravje: Ce imata potrie-bo shujšat za an par kilu, je te pravi cajt. Muorta pa tudi se gibat kiek vič, ku do seda.
OVEN
Ljubezan: Ljubezan je šele samuo v vaših sanjah? Na stuojta se bat, lietos vam na parmanjkajo parložnosti za srečat te pravega človieka za vas. An kar ga srečata se bota muorli zahvalit vašim parjateljam, sa’vam bojo oni par tem pomagal. Ce imata pa že kajšnega an gre vse po pot, lietos vam puode še bu-ojš an če študierata na zibie-lo, lietos na ostane prazna. Ce pa kiek na gre med vam, lietos se vse podere, pa se preča spet zaljubljeta.
Dielo: Ce že dielata, v teku lieta 1997 se vam bo ga-jalo kiek posebnega. Za prit do tega muorta uagat an z vašimi poglavarji se muoreta obnašat z večjo kuražo, ku do seda. Ce niemata še diela al pa vam ni ušeč, kar dielata seda, se vam bojo parkazale dobre možnosti, muoreta pa hodit miez judi an ne se tiščat doma an čakat.
Sud: Lietos vam bojo padal iz luhta. Kajšnemu pridejo sud na katere sta bli že pozabil (kako posojilo al pa vam varnejo kake taše). An igrajta škedino, loterijo, “stargi an uduobi”.
Zdravje: Ahtita se na majhane žlage. Ce sta se rodili med 17. an 20. obrilam, ahtita na kar jesta.
BIK
Ljubezan: Bodita nomalo buj potarpežljivi s tistim, kije v vašem sarcu, bota videli, de vam puode buojš. Ce pa sta se naštufal vašega (vaše) ljubimca, je paršu te pravi cajt za se pustit. Na bota pa puno cajta sami, pred vrati je že drugi (an je te pravi, telekrat), ki vas čaka! Ce sta šele sami, lietos bota imiel ki vebierat! Ahtita se, zak bi mogli vebrat an tistega, ki vam store ponu-cat puno sudu (vičerje, šenki, pohajanje po svietu!).
Dielo: Lietos vam bo puno parpomagala vaša fantazija. Na stuojta pa imiet previč sile za zbuojšat vaše stanje, poča-so počaso puodeta na buojš. Ce sta gaspodarji kake buti-ge, bi muorli bit nomalo buj dobar kup: takuo parkličeta vič kupcu an na zgubta še tiste, ki imata. Ce gledata dielo, na stuojta bit previč zahtevni. Primita, kar ušafata, buj napri vam puode buojš.
Sud: Sparita buj ku po navadi, čene na koncu lieta bota
meta, poguorita se š kajšnim.
Sud: Bi se moglo zgodit, de kajšan vam zapusti kiek posebnega. Na stuojta pa mislit, de od seda napri vam na bo manjku sud: buojš, de deneta kiek an tah kraju.
Zdravje: Varta se mraza, pru takuo hodit po takih pre-storu, kjer je puno judi. Ahita predvsem harbat.
de buojš. Ce imata kiek vašega, na stuojta želiet luno, bodita veseli, tistega, ki imata že.
Sud: Ce vam pride kajšan fenik iz luhta, denita ga h kraju, vam bo h nucu za plačat stare duge.
Zdravje: Lietos se bota čul zadost dobro. Na stuojta pa se prejest.
DVOJCETA
Ljubezan: De ljubezan je na liepa stvar, vesta vsi an lietos za vas bo ries posebno! Ce sta sami srečata takega človieka, ki vam store močnuo tuč sarce an trest noge! Na stuojta pa imiet previč sile se ženit... Ce sta že v paru bi bluo pru, de začneta spet guorit z njim (al z njo), ku na začetku: samuo takuo riešeta težave, ki so med vam.
Dielo: Ce poglavar vas pokliče v njega urad, na stuojta se ustrašt! Vas pokliče za vas pohvalit an za vam zbuojšat plačo! Sevieda, se bota muorli potrudit nomalo vič, ku po navadi. Na začetku bo težkuo, potlè pa se parvadita. Gledata dielo? Na začetku lieta na bo lahko ga ušafat, potlè, počaso počaso an s pomočjo parjatelju se vam parkaže kaka dobra možnost.
Sud: Lietos vam na parmanjkajo, sevieda, če jih bota znal pametno nucat. Vam pride kiek vič v vaše gajufe an s tem bota mogli plačat z buj lahkim sarcam posojilo za hišo an pa kiek drugega, ki vas seda bremeni.
Zdravje: Vam bo puno pomagalo tudi par zdravju imiet pozitivne misli (pensiero positivo).
LEV
Ljubezan: Niemata še obednega? Na bota še dugo
v lejdih stanu. Imata možnosti srečat kajšnega, ki živi deleč od vas: ljubezan vas par-bliža. Sta sami an želta ostat takuo? Bota imiel okuole vas puno parjatelju s katerim pre-živiet vesele ure. Sta v paru? Ce gre vse po pot, od lietos puode še buojš. Imata kake težave? Puode vse na mest. Ce pa četa podriet vse, tudi tuo vam bo uspelo an bota znal pru lepuo spejat napri reči, takuo, ki želta vi.
Dielo: Tudi za kar se tiče dielo, lietos vam puode vse po pot, naj če dielata pod ga-spodarjem, pru takuo če sta
vi gaspodarji. Niemata še diela? Lietos bi ga morii ušafat brez velikih težav. Na stuojta se ustrašt, če misleta, de kar ušafata je previč zahtevno za vas: z dobro voljo premagata vse težave.
Sud: Lietos bota imiel vo-jo špindat buj ku po navadi an sudi ne ušafajo pliesnje v vaši gajufi. Nekateri od vas zaslužejo kiek vič ku po navadi s kako pravo investicijo.
Zdravje: Gibajta se nomalo vič, ku po navadi. Na stuojta bit lenorit.
TEHTNICA
Ljubezan: Ce niemata še obednega, ki vam stoji par sarcu bota v telem stanju še za malo cajta. 2e parve mie-sce telega novega lieta srečata kajšnega, ki vas oštrija. Ce pa sta zabuljeni v kajšnega, ki vas na še pobada, je cajt de se obameta kam drugam. Samuo takuo ušafata te pravega človieka. Imata že vaš par? Lietos bota muorli kiek spremenit v vaših navadah, samuo takuo stvar puode dobro napri, čene... vsak po svoji pot.
Dielo: Je cajt prenovljenja. Marskajšnemu se bo gajalo, de bo muoru spremenit stvari, na buojše, sevieda! Niemata še diela? 2e v parvem teku lieta bota imiel dobre parložnosti. Lohni na bo kar želta, pa na začetku je buojš sparjet vse, kar vam ponudijo. Buj napri stvari puodejo takuo, ki vi želta.
Sud: Za kar se tiče sudu, sta pod te pravo zvezdo: more bit, de kajšan vam zapusti kiek, pru takuo, de udobta na “totocalcio” al na kaki drugi igri.
Zdravje: Se bota čul nomalo trudni. Bi bla ura an
cajt, de se ustaveta nomalo vič tam doma, namest van-drat okuole cele dneve an no-
RAK
Ljubezan: Ce sta sami, na stuojta se tiščat doma, hodita okuole vič ki moreta, bota imiel takuo možnost spoznat nove ljudi an... ljubezan, tisto ljubezan, ki vas popeje rauno pred utar al pred župana. Ce imata že kakega an sta zaries zaljubljeni, lietos ta ljubezan bo še buj velika. Ce pa sta se naštufal, ušafata kuražo za odriezat tisto nit, ki vas veže. An kar ostaneta sami, bota takuo veseli de se hitro spet
zaljubljeta.
Dielo: Vse vam puode po pot, če pa se bota znal obnašat s tistimi, ki “štiejejo”. Zel-ta ušafat drugo dielo? Na stuojta pustit, kar imata že za kiek novega. Buojš, de počakata nomalo. Ce sta brez diela, vam pridejo kake ponudbe (offerte), a priet ko jih sprej-
DEVICA
Ljubezan: Je an vaša kau-ža, če sta šele sami. Muorta bit nomalo buj kuražni, kuk sta bli do donašnji dan. Ce vam je kak ušeč, je kaka de ga samuo gledata po skriuš!
Ce sta v paru pa stvari na tečejo, ku na začetku, pogua-rita se z vašim partnerjem. Višno, de reči med vas puodejo buojš. Za rešit majhane težave kajšankrat na kor ku an nasmieh! Kjer težave so buj velike se dene besiedo “konec” an bo buojš takuo za obadva.
Dielo: Ceta ušafat dielo? Ganita se nomalo buj ku po navadi! An če kajšan vam die “ne”, nie konac sveta. Potar-kita na druge urata, vam puo-
ŠKORPIJON
Ljubezan: Lietos vam puode vse dobro, če se na bota, ku po navadi, previč kumrali za vsako majhano stvar. Imi-ejta nomalo vič fantazije v vašim vsakdanjem življenju: vaš mož al žena vam bojo hvaležni. Ce sta šele sami, li-etos bota imiel varsto pred vrati. Na stuojta pa se troštat ušafat te pravo, to veliko ljubezan vašega življenja. Zaki? Zak ga srečata druge lieto.
Dielo: Ce bota potarpežljivi, lietos vam puode ries dobro tudi za kar se tiče dielo. Ce že dielata, vam ponudijo kiek buojšega, če na dielata
• ••
še, ušafata to pravo pot.
Sud: Poštudierita nimar lepuo, priet ku vetegneta su-de uon s takuina, posebno če imata v pamet kupit hišo.
Zdravje: Na stuojta mislit, de vaše teluo na občuti, če bota previč zahteval od njega.
f
KOZOROC
Ljubezan: Lieto 1997 vam parnaša lepe novosti, predvsem če sta šele sami. Niesta vič sami? Ce sta šele murozi, bota želiel se oženit an takuo bo za vič ku kajšnega od vas. Sta že oženjeni? Lietos se bota čul v sintoniji še buj ku po navadi. Ce pa želta odriezat nit, ki vas veže, na stuojta čakat vič: pustita se čeglih tuo se vam pari žalostno, sa’ se bota le malo cajta jokal...
Dielo: Lietos se bota muorli potrudit buj ku po navadi, naj če imata kako službo, naj če imata kiek vašega. Ce pa gledata ušafat dielo al pa menjat, kar imata že, na stuojta čakat, de vas pokličejo, se muorta ganit vi.
Sud: Na bo slaviš, ku prejšnje lieta, zatuo na stuojta se
M	
S	
jokat.
Zdravje: Se muorta ahtat nomalo vič, kou po navadi. Biešta h zobozdravniku.
2
STRELEC
Ljubezan: Ce sta med tistimi, ki gledajo srečat “te pravega”, lietos bota imiel puno možnosti, da se tuo zgodi. Muorta hodit miez judi, vič jih zapoznata, buojš bo za vas. Sta že v paru? Lietos se vam bo dobro godlo an čeglih sta že vič liet kupe, bo ku te parve cajte. Kajšan od vas se tudi pusti, pa na stuojta se bat, buojš takuo: za kantonam je že drugi, ki vas čaka.
Dielo: Ce bota nomalo buj aktivni, buj “sprint” ku po navadi, bota imiel puno sreče. Ce imata že dielo, vam priznajo, de sta zaries pridni an tuo se bo poznalo tudi, kar potegneta plačo. Ce imata kiek vašega, bota služil buj ku po navadi. Ce sta šele brez diela... zganita se an bota vidli, ki vam puode dobro.
Sud: Lietos bota imiel ki štiet! Posebno kajšan od vas, ki bo imeu tako srečo, da udobi tudi kiek posebnega (na loteriji al totocalcio).
Zdravje: Bota podoba zdravja... Vam na bo manjku petik an tuo se vam bo tudi poznalo!
VODNAR
Ljubezan: Do seda vam je bluo ušeč bit sami, seda pa želta ušafat kajšnega tudi vi. Na stuojta se bat, preča potar-ka na vaše vrata. Ce sta že v pam bi bluo pru, de bi poslušal tudi želje vašega ljubimca. Ce vaš ljubimec vas pusti, se bota jokal le malo cajta: preča ga zahvaleta, da se je paršlo do tega, sa’ malo cajta potlè srečata tajšnega človie-. ka, ki vam store tuč močnuo sarce.
Dielo: Sreča je na vaši strani. Ce vam je ušeč vaše dielo, lietos bota imiel velike sodisfacjone. Ce ga želta pustit, za ušafat kiek buojšega, vam na bo težkuo prit do tega. Imata kiek vašega? Bota imiel vič klientu, ku prejšnje lieta. 2e vič cajta gledata ušafat dielo, an do seda vam ni šlo dobro? lietos ušafata, kar sta se troštal.
Sud: Srečo bota imiel tudi par sudih: nekaterim od vas zbuojšajo plačo, kajšan drug dobi kiek od kake žlahte.
Zdravje: Bo ura an cajt, de se odpočijeta nomalo. Tudi par mizi na stuojta jest pre-obiuno.
RIBA
Ljubezan: Sta “single”? Lietos uživajta buj ki moreta, sa druge lieto srečata tistega, ki vas popeje na drago grivo: tisto, kjer so te oženjeni. Ce pa želta se oženit... počakita še nomalo, sa’ če vas ljubimec zauoha tolo vašo željo, bi mu an uteč! Zivta že kupe? Lietos med vam bo kiek posebnega an vič ku kajšan od vas bo tudi zibu! Se ’na stvar: na stuojta se kregat za vsako malenkost.
Dielo: Lietos bo dielo, drage lieto pa pardielo: kar lietos usiejeta, druge lieto pobereta. Na diele pokazajta vašim poglavarjam, de znata nucat glavico: druge lieto vam zbuojšajo plačo. Sta šele brez diela? Sele druge lieto ušafata, kar želta.
Sud: Jih bota imiel ku po navadi. Bota pa znal paršpa-rat an na koncu lieta jih hota imiel vič ku po navadi.
Zdravje: Vse dobro. Na puomlad pa ahtita se na majhane ciestne nasreče.
četrtek, 9. januarja 1997
Ga je poklicala pro-loco Vartača an on je parču tisti dan pred Božičam v Ceplešišče
“Puobje” an “čeče” klaše ’46 vsi kupe v veseli atmosferi
“Na pu poti našega življenja...”, naj nam na zamiere Dante, če smo šli na puosodo an par besied njega Božanske komedije (Divina commedia) za vam poviedat, kar se je zgodilo 7. dičemberja lanskega lieta. Tisto saboto se je srečala klaša 1946 Nediških dolin.
Dopunt petdeset liet je kiek posebnega, pravejo. Se na more iti mimo brez narest za telo parložnost kiek posebnega an petdesetlietniki naših dolin so šli v Benetke, pa jim nie bluo zadost. Potlè so organizal še vičerjo. Ankrat kar človek je imeu petdeset liet se je pareu “star”: pogledita fotografijo tle par kraj: al na pare vsi puobje an čeče? Pari pru, de lieto 1946 je bluo dobro lieto. Dragi lietniki ’46, daržajta se nimar takuo dobro. Seda čakamo fotografijo lieta 2046, kar jih dopuneta stuo!
MARKET
DESPAR
Terlicher di Vittorina Zuliani s.a.s.
MERCERIE
ELETTRODOMESTICI
FERRAMENTA
CASALINGHI
Scrutto di S. Leonardo - Tel. 723012
filli PÌCCOLI
FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO
ŽELEZNINA - GOSPODINjSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA
CIVIDALE
ČEDAD
Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018
E’ stato smarrito lo scorso 2 gennaio un dalmata femmina in località O-sgnetto di S. Leonardo.
C’è una ricompensa per chi la dovesse ritrovare.
Telefonare al 723186.
rave
Giovanin ima ’no hči lepo an mlado, ki se kliče Katina an kadar je bila buj mičkena, ji je biu šenku ’no kobilo, ki se je klicala tudi ona Katina.
Čičica se j’ bla zlo afecjonala na tisto kobilo, dokjer se ni zaljubila tu liepega Beputa an se pozabila na njo. Zatuo nje oča Giovanin je luo-žu na pruodi kobilo Katino an vprašu mašetarja, če mu ušafa kajšnega kupca.
- Ja, ja - je odguoriu mašetar - glih učera me j’ prosu an mladenč, če mu ušafam kajšnega konja al kobilo.
- Ben nu - je jau Giovanin - recimu, de naj pride tu saboto popudan, de se parglihama.
Tudi hči Katina je jala murozu Beputu, de naj gre tu saboto popudan vprašat nje roko, ker tata bo doma.
Te parvi se j’ parkazu na vrata Beput, Giovanin ga j’ poprašu, če je paršu zavojo Katine.
- Sigurno, Sigurno - je hitro odguoriu puob -sem paršu za Katino!
- Oh, boš vidu, ki se ušafaš dobro z njo, četudi ima kajšno pečjo!
- Pecijo? - je pogoder-nju Beput.
- Oh ja - je odguoriu Giovanin - kadar je ner-vožasta začne klat an ca-bat, pa jo na kor ku nomalo buošcat gor po rit an se subit potalaže!
- Oh vse sajete - je pošepetu Beput.
- Ja, ja - je šu napri Giovanin - Katina je takuo rada, če se jo pobuo-šca gor po rit, de se ji zaderejo vse dlake! An po-liete je saldu žejna an ti popie tarkaj vode, de ti bo cieu dan scala. Pa je tudi parložna an se afe-cjona na vsakega. An če imaš kajšne parjatelje se bojo mogli tudi oni nabasat gor na njo, na var-že dol obednega!
- Oh Marija na Stari Gori, ka’ sem mu oženit! - je jau Beput.
Glih tenčas je pozvo-niu na vrata puob, ki je teu kupit kobilo Katino an ku Giovanin mu je šu odperjat, Katina je skočila pred Beputa an ga vprašala, ka’ je jau tata.
- Bieš, fardamana uscaniela, boš klala an cabala tiste, ki se bojo basal gor po tebe, ne menè! - je zaueku tu njo Beput an zalautnu vrata!!!
VENDESI piccola casetta a schiera ristrutturata recentemente, vicinanze San Pietro. Telefonare al 727556
Organi
Babbo Natale v Sauodnji
--------------- V prestorih stare suole se je zbralo nad petdeset otruok delega kamuna
Iniciativa špietarske občine Dedek mraz se je parkazu tudi po drugih vaseh Nediških dolin
Daržajmo čedne vasi
Daržat čedno okuole naše hiše, pa tudi po vaseh, kjer živmo, je naša du-žnuost, se vam na pari? Muormo pa reč, de nekatere vasi Nediških dolin so riest luštne, čedne, z rožami oflo-kane, druge pa... so nomalo buj “za-nemarjane”. Na muormo daržat čedno samuo za furešte judi, ki parhajajo tle tode, pa tudi za nas, ki tle živmo.
Spietarski kamun za pohvalit an zahvalit kamunjane, ki v teku lieta 1996 so se sfadjal za daržat čedno an olieu-šat vasi, ki spadajo pod anj, je organi-zu v nediejo 29. dičemberja ’no srečanje v kamunski sali. Zupan Marinig je imeu zahvalne besiede za vse an na koncu je šenku tudi an važ čiklaminu. Vsega kupe 450 važu za tarkaj družin, ki so sparjele vabilo daržat čedno ne samuo okuole hiše, pa tudi po vaseh. Posebna pohvala an zahvala je šla drugim štierdesetim ljudem, ki so se sfadjal za daržat čedno blizu ciestah an drugih kraju, ki po navadi so bli zapuščeni. Zad za županam je spregu-oriu še asesor Ciccone.
Na srečanju so nekateri učenci Glasbene Suole iz Spietra zagodli pod vodstvom Nina Specogna vič piesmi.
An seda... spet vsi na dielo z mediami, s kosam, s kanjacam za de naše vasi bojo tudi lietos luštne, pitune an vabljive.
Dedek mraz, Babbo Natale je lietos naredu zaries an liep šenk vsiem otrokam, ki žive v sauonjskem kamu-nu: paršu jih je gledat gor v Čeplešišču. Že pred cajtam so parhajali v prestore stare Suole: bluo jih je nih petdeset, kar nie malo. “Pride? Na pride?” Okuole šeste se je parkazu an na vlaki je imeu tarkaj šenku, de jo je pru težkuo cuku napri. Otroc z debelimi očmi, mame an tata z nasmejanim obrazom, sladak brulé, ki so ga napravli tisti od domače pro-loco so ustvarili pru lepo atmosfero, ki je ratala še buj vesela, kar so prebral pisma naših otruok z njih željam. Na koncu so bli pru vsi veseli: otroc za šenke an zak so od blizu vidli “Babbo Natale”, te veliki zak so imiel možnost se srečat vsi kupe an tuo se gaja le po ri-edko, pru takuo tisti od pro-loco, ki so se potrudil za or-ganizat to nenavadno srečanje an so vidli, kakuo je bluo lepuo sparjeto.
Pardklo zlatih
“Zlate ročice v Klenji“ smo bli napisal nomalo miescu od tega, al se zmisleta? Publikal smo bli fotografijo o ženah an čečah, ki žive v teli luštni vasi špietarskega komuna, grede ki so vse kupe šivale, pledle, zale so ble an tečaj, an kors. Uša-fovale so se ankrat tu adni hiši, ankrat tu te drugi... an vsi so bli kontent: one, zak so imiele parložnost se navast kiek novega an hnucu brez iti od duoma.. an možje, zak v tistim cajtu, ko njih žene so pledle vse kupe tu adni hiši, so bli buj par mieru an fraj (tuole nam je poviedu Paolo, skregita se z njim!)
An part tistega diela, ki je paršlo na dan so lepuo parstavle v cierkvici svetega Sintoniha, kar so imiel srečanje vasnjanu, mie-sca vošta... smo Sigurni, de one so ble buj hitre an pridne, ku naš fotograf, ki nam je pamesu fotografijo Sele šest miescu potlè!
Vsi tisti, ki so videli telo posebno razstavo, so pohavil žene iz Klenja, zak njih diela so ble ries lepe: lepe majce, tendine, tavajuč, Centrini, arjuhe... An part vsega tuolega moreta videt na fotografiji tle na varh. Je varglo ratingo jo čakat tarkaj miescu, kene?!
novi matajur
četrtek, 9. januarja 1997
6
Bibliografia della 2- guerra mondiale -
Pietro Brignoli - Santa Messa per i miei fucilati -Longanesi.
L’autore è stato cappellano militare del Regio Esercito italiano nei cui ranghi, il 2° Granatieri di Sardegna, assolse alle funzioni di assistenza spirituale in Africa O-rientale e quindi nella zona di Kočevje in “Croazia” (in realtà tra la bassa Slovenia e la Croazia). Il sottotitolo del libro parla chiaro: «Le spietate rappresaglie italiane contro i partigiani in Croazia dal diario di un cappellano». Si tratta di una testimonianza del tutto credibile. Brignoli si trovò più volte, amministrando i sacramenti alle persone destinate all’esecuzione, in situazioni penosissime giacché gli italiani non fecero distinzione fra partigiani armati e popolazione civile. Rastrellamenti nei villaggi, fucilazioni indiscriminate, deportazioni, requisizioni, e-secuzioni sommarie, furono i mezzi usati dagli italiani per combattere il movimento di resistenza contro gli invasori. Nel risvolto l’editore scrive: «Superando l’orrore della lettura, ci ha spinto a rendere di pubblico dominio questo scritto, prima di tutto la convinzione che sia difficile trovarne uno più efficace per la causa del pacifismo, perché volere o no, davanti alle atrocità documentate dal sacerdote, qualsiasi rettorica sulla necessità di combattere e difendersi viene a cadere miseramente». Il cappellano, autore del diario, ci presenta il rovescio di una medaglia che mostra i soldati italiani sempre buoni come gigli. Più di ogni cosa poi parlano i fatti: i fucilati, raramente comunisti e il più delle volte furono persone semplici e religiose, spesso estranee ai fatti di guerra. Il diario di don Brignoli sfata un cliché di comodo e meriterebbe perciò una ampia diffusione anche per capire la nostra storia successiva. Purtroppo nelle librerie il libro è irreperibile e si può trovare solo nelle biblioteche.
A.N.A. - Storia delI’As-sociazione Nazionale alpini 1919-1992 -1993
É la storia dell’A.N.A. con le sue sezioni, le iniziative, i personaggi, le adunate, illustrata con moltissime fotografie e documenti riprodotti. Fra le adunate spiccano quelle di Tripoli in Libia e di Mogadiscio in Somalia, prima della seconda guerra mondiale. Filo conduttore dell'A.N.A. rimarrà la dichiarata apoliticità, che significherà piuttosto l’affei-mazione di un pensiero patriottico del tutto acritico sulle responsabilità storiche delle guerre. Apoliticità contraddetta anche dall’inserimento dell’associazione nel Partito Fascista come 10° reggimento alpini e da numerose prese di posizione tipicamente politiche. L’8 settembre, per esempio fu «il
maledetto giorno in cui crollò tutto», oppure: «la guerra è orrore... e si può considerarla come il contributo individuale al dolore universale che è nel destino dell’uomo». La retorica del dovere, del soldato che è bravo perché è cittadino che accetta supinamente gli ordini, la polemica contro l’obiezione di coscienza, contro il trattato di pace del 1947 (perché portava via 1 ’Istria, senza sfiorare le cause e le responsabilità), contro il «pacifon-dismo». Capitoli a parte sono quelli del terremoto e dell’attività dell’ A.N.A. nella ricostruzione, l’accordo con l’URSS per la traslazione del feretro del soldato i-gnoto in Italia, la costruzione dell’asilo a RossoS’, sede del corpo d’armata alpino in Russia. Un atto di pace e di amicizia verso la Russia, piuttosto che riparazione delle sofferenze causate dalla guerra di Mussolini.
Jože Pirjevec - Il giorno di San Vito - Nuova Eri, E-dizioni Radiotelevisione I-taliana - Torino, 1993.
Con il sottotitolo «Jugoslavia 1918-1992, storia di una tragedia», il libro svolge un’esauriente storia del vicino stato dalla sua costituzione dopo la prima guerra mondiale fino alla sua dissoluzione. Si tratta di una densa storia politica arricchita da una «cronaca» degli e-venti raccontati quasi in diretta. Vi sono rivissuti tutti i momenti della vita politica jugoslava dai primi entusiasmi alla spartizione operata dall’occupazione degli stati dell’Asse e alla costruzione dello stato socialista con indirizzo proprio nell’autogestione. In un capitolo del libro sono ben delineati i fatti relativi alla seconda guerra mondiale, all’occupazione militare con lo smembramento ed alla guerra parti-giana.
AA.VV. - Zgodovina Slovencev - Cankarjeva založba - Ljubljana, 1979.
Storia generale completa del popolo sloveno dall’epoca archeologica a quella contemporanea. I numerosi grafici, le cartine etnografiche e storiche, politiche ed economiche e il ricco corredo illustrativo con stampe d’epoca, riproduzione di documenti, fotografie, facilitano la densa esposizione dei fatti e dei personaggi storici. Il volume presenta i fatti seguendo il criterio classista di ispirazione socialista e ci offre una mole enorme di dati, studi, conclusioni utilissime per conoscere anche singoli momenti della storia del popolo sloveno dentro e fuori i confini della repubblica. Particolarmente estesa la parte riguardante la seconda guerra mondiale, la spartizione del territorio sloveno fra italiani e tedeschi, la resistenza e la lotta di liberazione.
(segue)
M.P.
%
= Mìnimatajur —
A S. Pietro al Natisone il 20 gennaio
L’Istituto in assemblea
Per il prossimo 20 gennaio è stata convocata presso la sede del centro bilingue l’assemblea dell’Istituto per l’Istruzione slovena di S. Pietro al Natisone. Quest’anno l’assemblea riveste particolare importanza perché, oltre agli adempimenti annuali come i bilanci consuntivo e preventivo, dovrà eleggere le cariche associative.
Verranno quindi rinnovati il consiglio d’amministrazione e il collegio dei revisori dei conti. Queste cariche hanno infatti scadenza triennale.
Il regolamento fissa i passaggi necessari per il regolare svolgimento delle e-lezioni. Il primo è la costituzione di una commissione e-lettorale di tre membri. Questi dovranno seguire tutte le -operazioni di accoglimento delle liste dei candidati, recanti le firme di accettazione e le firme di almeno tre soci presentatori, quindi le operazioni elettorali e la proclamazione degli eletti.
Le liste potranno contenere nove nomi, fermo restando che una lista noti potrà eleggere più di sei consiglieri, essendo riservati tre eletti alle liste di minoranza. Se la commissione elettorale appurerà la presenza di una sola lista, questa sarà integrata in assemblea con altri nomi, fino al massimo di quindici, dei quali saranno eletti i primi nove.
Si tratta dunque per l’Istituto di una scadenza importante, che lo diventerà sempre più in vista di ulteriori riconoscimenti da parte degli organi dello stato. Va altresì ricordato che le
cariche associative per statuto sono rigorosamente gratuite, tanto che i soci che
percepiscono stipendi od o-norari non sono eleggibili, pur avendo garantito il di-
ritto di voto.
L’Istituto per l’Istruzione slovena di S.Pietro
Občni zbor “Sole” v Spetru
V ponedeljek 20. januarja bo v Špetru, v prostorih Dvojezičnega šolskega središča, občni zbor Zavoda za slovensko izobraževanje, na katerem bodo letos ob sprejemu obraCuna in proračuna obnovili tudi upravni in nadzorni odbor.
Naj ob tej priložnosti obnovimo pravilnik za volitve organov.
1 - Upravni odbor sestavlja 9 odbornikov. Nadzorni odbor ima 3 člane.
2 - Nalogo, da opravi vse postopke v zvezi z volitvami društevnih organov, se poveri 3-Clanski volilni komisiji, ki jo sestavljajo Člani Zavoda, izvoljeni z absolutno večino glasov na obenem zboru prisotnih Članov.
3 - V upravni odbor so lahko izvoljeni le tisti Člani, ki niso uslužbenci Zavoda.
4 - Liste za volitve upravnega odbora sestavlja največ 9 kandidatov. Slednji morajo s podpisom potrditi sprejem kandidature, kandidatna lista pa mora biti pre-
dložena s podpisi vsaj treh elanov predlagateljev.
Liste za volitve nadzornega odbora morajo sestavljati najveC 3 kandidati, predložene pa morajo biti s podpisom vsaj enega Člana predlagatelja. V nadzorni odbor so lahko izvoljeni tudi nečlani.
Liste je treba predstaviti v tajništvu Zavoda do 16. ure dne pred datumom občnega zbora, na katerem bodo potekale volitve.
5 - V primeru, da je v roku, predvidenem v toCki 4, predložena ena sama lista, in da na obenem zboru to zahtevajo vsaj trije Člani, se predloženo listo dopolni tako, da obsega do 15 kandidatov za upravni odbor oziroma do 5 kandidatov za nadzorni odbor.
V kolikor do tega ne pride, lahko listo dopolnijo tudi posamezni Člani neposredno na volilnici, obenem pa Črtajo odveCne kandidate.
6 - Volitve potekajo s tajnim glasovanjem na ustrezni glasovnici; volivec
oznaCi s križcem imena kandidatov, ki jih lahko izbira tudi na različnih listah.
Vsak volivec lahko voli največ 9 kandidatov za upravni odbor in 3 kandidate za nadzorni odbor.
7 - Izvoljeni so tisti kandidati, ki prejmejo najvišje šetvilo glasov. V primeru, da volitve potekajo na osnovi veC list, ne more biti na isti listi izvoljenih več kot 6 elanov za upravni odbor in 2 člana za nadzorni odbor.
V primeru enakega števila glasov je izvoljen starejši kandidat.
8 - Po pregledu glasovnic volilna komisija, predvidena v toCki 2 in ki ji lahko po potrebi pomagajo skrutina-torji, objavi seznam izvoljenih in vrstni red neizvoljenih. Volilna dokumentacija se hrani v tajništvu Zavoda.
9 - PriCujoCi pravilnik ostane v veljavi, dokler se, pred datumom občnega zbora, na katerem naj bi potekale volitve, ne sprejme drugo besedilo.
Veseu božični praznik v Sovodnji
An lietos savodenjski kamun, kupe s Suolo, v petak 20. dicemberja je or-ganizu Božični praznik v palestri od osnovne Suole (dementar). Aministra-cjon je napravla vabilo (invito) za vse te stare ljudi, ki živijo Ce po vaseh od kamuna, de se ušafajo kupe z me-štram, z otruok an z njih družinam an de bojo kupe praznovali prihod Božica.
Ob 18. uri je zaCela predstava (recita) od otruok, ki so zaries lepuo pokazali, kar so se navadli. Barke so ble none an noni, ki so poviedal, kuo je
bluo ankrat težkuo življenje an kere so ble njih igre, kar so bli oni otroc.
Vsi kupe otroc so zapiel nieke ljudske božiCne piesmi, ki jih je naučila prof. Lia Bront iz Čedada. Lepuo an “Čudno” je bluo poslušat piet naše otroke tud v našem maternem jeziku. Kar otroc so konCal piet, so dali vsien an mikan šenk, ki so ga kupe s kamu-nam napravli: nov koledar za lieto 1997. Tel koledarje biu za vse te stare od savodenjskega kamuna.
Ceh sedmi uri je zaCela predstava (recita) od lutk (burattini) od Cosmo-
teatro iz Čedada, ki se je imenovala “Zippo”.
Na koncu je vse pozdravu šindik Pasquale Petricig an potle so paršli blizu alpini (Ana) iz Savodnje, ki so dal an dobar paneton vsien otrokan od Suole. VeCer je šla naprej do pozno: je biu an dobar rinfresk za vse, ni manjkala vesela muzika z našin godcam Lizo an Gusto.
Troštamo se, de vse tuole bo poma-lo našim ljudem za bit buj kupe an za ne pozabit vso tisto bogatijo, ki jo imamo an ki je vičkrat zaniCana.
Pridna nona Irma Pagon iz Blažina an blizu veseli an nasmejani otroški obrazi iz več vasi naših dolin
A t* V10RF.NA CIMliCH
Ritorna la pallavolo
E’ iniziata l’attività pallavolistica della Poli-sportiva S. Leonardo. La società ha allargato la sua attività con la formazione femminile che militerà nel campionato provinciale di 3a divisione. L’esordio è previsto per sabato 11 gennaio. Hanno già iniziato il loro cammino la squadra femminile dell’Under 14 e quelle maschile e femminile di la divisione.
Risultati
1. Categoria
Valnatisone - Medeuzza	4-1
Coppa Regione
Natisone - Valnatisone	3-0
3. Categoria
Stella Azzurra - Savognese	3*1
JUNIORES
Serenissima - Valnatisone	0-2
Azzurra - Valnatisone	1-0
Valnatisone - Faedese	rinv.
Allievi
Pagnacco - Valnatisone	rinv.
Buonacquisto - Valnatisone	1 -2
Valnatisone - S. Gottardo	rinv.
Giovanissimi
Audace - Majanese	2-1
Amatori
Reai Buja - Valli del Natisone	0-0
Valli dei Natisone - Montegnacco	2-0
Pub Sonia e Luca - Rojalese	2-1
Pub Sonia e Luca - Godia	2-0
Calcetto
Merenderos - Reanese	6-5
Volton Gemona - Lo Spaghetto 3-0
Prossimo turno
1. Categoria
Riviera - Valnatisone
3. Categoria
Savognese - Faedis
JUNIORES
Riposa la Valnatisone
Allievi
Valnatisone - 7 Spighe
Giovanissimi
Cassacco - Audace
Amatori
Reai Filpa - Warriors Rubignacco - Valli Natisone Pub Sonia e Luca - Adorgnano Poi. Valnatisone - Xavier
Calcetto
Rualis - Merenderos (13 gennaio) Spaghetto - Reanese (10 gennaio)
Classifiche
1. Categoria
Pagnacco 30; Torreanese 29; Cividalese 28; Valnatisone, Tarcentina 26; Vesna 23; Corno 22; Costalunga 21; Union 91 20; Reanese, Riviera 16; Tavagnacco 13; Medeuzza 11 ; Opicina 10; Forgaria 9; Zaule 6.
3. Categoria
Libero Atl. Rizzi 30; Stella Azzurra 28; Lu-mignacco 23; Moimacco 22; Fulgor 21; Rangers, Ciseriis 19; Gaglìanese 16; Faedis 13; Cormor 12; Fortissimi 10; Savognese 8; Nimis 7; Celtic 2.
JUNIORES
Cussignacco 25; Serenissima 22; Cividalese 21 ; Valnatisone 20; Romans 17; Lucini-co 16; Natisone, Faedis 15; S. Gottardo, Sovodnje 13; Fortissimi 12; Azzurra 11; Fogliano 8; Corno 5.
Allievi
Valnatisone 27; Bressa, Cividalese 26; Faedis 24; Sangiorgina Udine, Cussignacco 23; Pagnacco 22; Natisone, Pozzuolo 20; Buonacquisto 17; Lestizza 12; Bertiolo, S. Gottardo 9; Fortissimi 7; 7 Spighe 6.
Giovanissimi
Savorgnanese 32'; Bressa 31 ; Flumignano 30; Cussignacco 19; Sangiorgina Udine 17; Gemonese 15; Audace, Astra 92 14; Pagnacco 13; Rive d’Arcano 11; Buonacquisto 8; Majanese 7; Cassacco 0.
Amatori (Eccellenza)
Reai Filpa 17; Fagagna 14; S. Daniele, Invillino 12; Pantianicco, Manzano, Chiasiel-lis, Mereto Capitolo 11; Chiopris 10; Tol-mezzo, Warriors 8; Tarcento 7.
Amatori (1. Categoria)
Treppo, Amaro 17; Valli del Natisone 16; Turkey Pub 13; Rubignacco, Vacile 11; Racchiuso 10; Calligaro Buja, Reai Buja, Pers 9; Montegnacco, Gemona 5.
Amatori (2. Categoria)
Alla salute Ziracco 18; Deportivo 17; Pub Sonia e Luca Drenchìa, Godia 14; Grigioneri 13; Rojalese 12; S. Lorenzo 11; Re-manzacco 10; Bocal Ziracco 9; Povoletto 5; Piaino 4; Adorgnano 3.
Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente.
novi matajur
četrtek, 9. januarja 1997
Un bilancio positivo per la mountain-bike e per il calcio giovanile e amatoriale
Un anno di sport nelle Valli
L'anno grigio della Valnatisone che è retrocessa in Prima categoria - Il Ponteacco ha conquistato il torneo di Liessa - L’addio del preparatore Bordon all’Udinese
Andraž Vehovar in Brigita Bukovec
Atletinja Brigita Bukovec in kajakaš Andraž Vehovar
Naj športnika leta ’96
Ob obratu iz starega v novo leto je že običaj, da se sestavljajo posebne lestvice najzaslužnejših športnikov. Tako je bilo tudi v Sloveniji, kjer sta si lovoriko najboljšega športnika(ce) leta 1996 prislužila olimpijska zmagovalca srebrne medalje, atletinja Brigita Bukovec in kajakaš Andraž Vehovar.
Za zlato dvojico so se na slovenskih športnih top lestvicah uvrstili še smučarski skakalec Primož Peterka, veslač Iztok Čop, smučar
Jure Košir, plesalka Katarina Venturini, Marinka Kardinal■ (kegljanje), Andreja Grašič (biatlon), Alenka Kejžar (plavanje) in Urška Hrovat (smučanje).
V zlato knjigo slovenskih športnikov so se od leta 1974 največkrat vpisali smučar Bojan Križaj in plavalec Borut Petrič (oba 5-‘ krat) ter alpinist Tomo Česen (2-krat). Pri ženskah pa sta največkrat zasloveli te-nišačica Mirna Jaušovec in smučarka Mateja Svet (obe po 7-krat), (r.p.)
GENNAIO
6 - Prima vittoria esterna della Valnatisone nel campionato di Promozione. La squadra di S. Pietro infligge allo Zoppola il classico 2-0.
12 - Riprendono i campionati amatoriali del Friuli Orientale con il Reai Pulfero, la Valli del Natisone, la Termotecnica Ber-gnach e la Polisportiva Valnatisone. Maria Paola Turcutto conquista a Monte Prat il titolo italiano di ciclocross.
FEBBRAIO
10 - Battendo per 3-2 al tie-brak il Trivi-gnano, le ragazze della Polisportiva S. Leonardo si confermano al secondo posto in classifica nel campionato di la divisione femminile di pallavolo.
25 - A causa del ghiaccio viene rinviato il derby di Terza categoria tra Pulfero e Savognese.
MARZO
6 - Nel recupero in notturna la Savognese espugna il campo di Pulfero vincendo con un rotondo 4-0.
16 - Gli «škrati» vincono il derby contro il Drenchia giocato a S. Leonardo.
23 - Il Reai Pulfero vince il girone di Eccellenza, la Valli del Natisone è promossa in Prima categoria.
26 - Festeggiati a S. Pietro al Natisone i venti anni dell’Udinese club. Sono intervenuti Franco Causio, il dirigente Nordi ed i giocatori Calori e Rossitto.
APRILE
13 - Le pallavoliste della Polisportiva S. Leonardo danno una severa lezione alla capolista Aquilejese battendola per 3-0.
17 - L’Udinese si allena a S. Pietro con la Valnatisone. Risultato della partitella: U-0.
23-1 Giovanissimi dell’Audace fermano la Cividale (1-1) facendo perdere ai ducali la prima posizione in classifica.
MAGGIO
4 - Si conclude il campionato di la divisione femminile di pallavolo. Le ragazze di S. Leonardo sono beffate dalla differenza set a favore dell'Aquilejese.
5 - La Valnatisone viene sconfitta a Tri-cesimo e retrocede in Prima categoria. La Savognese accede agli spareggi per il passaggio di categoria. I Giovanissimi si riconfermano campioni provinciali tra le società pure. I Pulcini sono protagonisti nel torneo Ciceri a Tricesimo e vincono poi il torneo di Basaldella.
25 - Il Reai Pulfero cede il titolo al Pantianicco in una gara conclusa ai calci di rigore.
GIUGNO
8 - Il Reai Pulfero si qualifica per le finali nazionali battendo il Trento.
9 - Gli Esordienti dell’Audace vincono il torneo di Pagnacco battendo il Libero Atletico Rizzi per 2-0. La rappresentativa del Comitato provinciale di Udine si aggiudica a S. Pietro al Natisone il secondo torneo Mocarini.
15-1 Giovanissimi dell’Audace vengo-
no sconfitti a S. Giorgio della Richinvelda nella finale regionale.
17 - Inizia a Liessa il 9S torneo di calcetto organizzato dalla Polisportiva di Grimac-co.
29 - Il Reai Pulfero perde ai rigori la finale per il titolo italiano Amatori.
LUGLIO
5 e 6 - Ai campionati italiani di mountain-bike buone prove di Laura Bellida, sesta, e Marco Mottes, sedicesimo.
14-11 professor Claudio Bordon diventa il nuovo preparatore atletico dell'Inter.
25 - Il Ponteacco si aggiudica il torneo di calcetto di Liessa.
AGOSTO
4 - Successo di pubblico e molto spettacolo nel torneo di calcetto di Livek.
24 - Agli Europei di bike, a Bassano, la Turcutto giunge quarta nel cross-country mentre la Bellida taglia il traguardo a piedi classificandosi al 32e posto. Il Pulfero chiude la sua attività decidendo di non iscriversi al campionato di Terza categoria.
SETTEMBRE
1 - Giancarlo Peruzzi si aggiudica la S. Pietro-Monte Matajur di ciclismo. La Turcutto è terza ai Mondiali in Australia.
22 - La Valnatisone inizia bene il cam-
pionato di Prima categoria battendo il Vesna per 1 -0.
24 - Muore a S. Pietro monsignor Francesco Venuti, fondatore della Valnatisone.
OTTOBRE 5 - Partono con tre vittorie i campionati amatoriali. Le squadre locali sono il Reai Filpa, la Valli del Natisone e il Drenchia.
20 - Laura Bellida e Marco Mottes si laureano a Torreano campioni regionali di discesa mountain-bike a conclusione di una stagione ad alto livello.
NOVEMBRE 3 - La Valnatisone viene sconfitta nel derby casalingo con la Cividalese.
6-11 vescovo Brollo, a Castelmonte, partecipa alla tradizionale messa assieme ai giocatori dell’Udinese, ospiti poi del club di S. Pietro al Natisone.
DICEMBRE 1 - La Polisportiva Valnatisone di Cividale, vincendo con il Campeglio, si insidia al primo posto nella classifica del campionato di 3a categoria amatoriale.
15 - Sconfitta a Torreano, la Valnatisone viene bloccata nella sua scalata ai vertici della classifica. Gli Allievi agguantano il primo posto nella graduatoria battendo il Bressa.
A sinistra Marco Mottes e Laura Bellida assieme ai genitori dell’atleta di Ponteacco. Sotto a sinistra Cristina Specogna della Pol. S. Leonardo, a destra il preparatore atletico dell’Inter Claudio Bordon
8
novi matajur
četrtek, 9. januarja 1997
Kronaka
Gorenja Miersa Zibiela v mladi druZini
V saboto 14. dičemberja je paršla na sviete Nicole Qualizza. Čičica je parvi o-trok mladega para, ki živi tle v Gorenji Miersi: tata je Maurizio, mama je pa Nives, ki je paršla tle h nam za neviesto. Naši ljudje poznajo lepuo tata an mamo od Maurizia: ona je Ada Lukežova, on je pa Lino K-linčanju, obadva sta iz Ješičjega, živta pa že puno liet v Gorenji Miersi.
Mali čičici želmo veselo an srečno življenje.
GRMEK
Platac Imamo puobčja
Plavi flok je oznanju, de v Mateužacovi druZini v Platcu imajo puobčja. Roditi se je Alex. Tata je Claudio Chiabai, mama je pa S-tefanja, ki je paršla tle h nam za neviesto taz Tolmina. Otročič se je rodiu v ne-diejo 15. dičemberja an je parnesu puno veseja cieli družini, pa tudi vasnjanom, ki že vič liet nieso imiel rojstva v njih majhani vasici.
Puobčju želmo vse nar-buojše na telim svietu.
SREDNJE
Včlanjen v USPI/Associato alTUSPI
Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926
OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19%
an dan, pa za tuo mu ni obe-dan zamieru, sa’ šenk, ki ga je parnesu mladi družini, ki živi tle v naši vasi je zaries velik: parnesu je čičico.
Mama, Franca Qualizza -Falinkova, tata Luigino Veneto iz Preserij sta ji dala ime Laura. Laura je parne-sla puno veseja njim, “tetam” an “stricem”, nonam, bižnoni, kužinam, posebno pa mali sestrici Silvi, ki bo imiela s kuom se tolit, sa’ v Polici ni drugih majhanih otruok.
Lauri, pa tudi sestrici Silvi želmo puno sreče, zdravja an veseja v življenju.
Gorenj Tarbi - Cjampej Je paršla Giulia
Poseban an veseu Božič je biu tudi za Luciana Stulin - Mateužovega iz Gorenjega Tarbja an za njega ženo Antonello Vogrig iz Ce-plešišča: tisti dan so par-pejal damu njih parvo čičico, ki se je rodila v nediejo
22.	dičemberja v San Daniele. Giulia, takuo se kliče čičica, je njih parvi otrok. Pamesla jim je puno veseja an vsi jim želmo, de bi jim rasla zdrava, srečna an vesela.
Cernečje - Bruxelles Zguobam Vittoria
pred Božičem nas je za venčno zapustila Vittora Duga-ro - Dugarjova iz Černeč. Umarla je v pandiejak 16. dičemberja v Bruxelles, kjer je živiela že puno, puno liet. Nje pogreb je biu v tistim kraju v petak 29. dičemberja an za ji dat zadnji pozdrav se je zbralo puno naših ljudi, ki v Belgiji živi. V veliki žalost je pustila hčere Marijo an Elisabetto, zeta, navuode, sestro, kunjade, vso žlahto, pru takuo puno parjatelju tle doma an v Belgiji.
^SOVODNJE^
Mašera - Belgija Pogreb v vasi
Polica Dobrojutro Laura!
Babbo Natale je zamudiu
novi matajur
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR
izdaja:
Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst/Trieste
Smo jo vsi poznal takuo: nimar smehe an kar jo je ki tiščalo par sarcu. Malo dni
V petak 20. dičemberja se je go par Mašerah zbralo zaries puno ljudi za dat zadnji pozdrav mlademu možu. Aldo Spagnuolo, takuo se je klicu, je imeu samuo 55 liet. Rodiu se je v južni Italiji, poročiu pa je adno našo čečo, Lucio Suokovo iz Mašere. Ziviela sta v Belgiji, v miestu Bruxelles, kjer sta daržala znani risto-rant. Aldo je biu puno navezan na naše doline an tle je želeu bit podkopan.
Z njega smartjo je v veliki žalost pustu ženo, hčere Nadio an Silvye, ki žive v Čedadu, mamo, sestro, brate, kunjade, navuode, taščo, žlahto an puno parjatelju, ki za mu dat zadnji pozdrav so
paršli tudi iz Belgije. Med njimi je biu tudi znani kolesar Eddy Merckx.
wmmmJSIìISLmmmm
Ažla Smartna nesreča
V nediejo 22. dičemberja zvičer je pod Ažlo paršlo do hude ciestne nasreče, v kateri je Gino Venturini iz Kilt zgubu življenja. Gino, ki je imeu 81 liet se je vozu z njega motorinam, kar ga je zadeu avto. Na telim svietu je zapustu ženo Marijo, ki je iz Debenijega, sina Uga, hči Lucijo an žlahto.
Njega pogreb je biu 24. dičemberja, tle v Ažli.
_PFEMAFkJAG^
Premarjag - Debenije Žalostna oblietinca
Donas, četartak 9. že-narja, je šest liet od kar nas je zapustu Eugenio Ruttar -Piercu iz Debenijega. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena Tere-sina, hčere Silvana an Antonietta, zeti, navuoda Sabrina an vsi tisti, ki so ga poznal.
Oggi, 9 gennaio, ricorrono sei anni da quando ci ha lasciati per sempre Eugenio Ruttar - Piercu di Ohenetto. Con infinita tristezza lo ricordano la moglie Ter esina, le figlie Silvana e Antonietta, i generi, la nipotina Sabrina ed i parenti tutti.
“LA MARMI,,
DI NEVIO SPECOGNA
LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE - SOGLIE E PIANI CUCINA
S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073
Miedihi v Benečiji
DREKA
doh. Lorenza Giuricin
Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00
GRMEK
doh. Lucio Quargnolo Hlocje:
v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30
doh. Lorenza Giuricin Hlocje:
v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00
PODBONESEC
PEDIATRA
doh. Flavia Principato Podbuniesac:
v pandiejak, sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v torak an četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795
doh. Vito Cavallaro
Podbuniesac:
v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce)
Carnivarh:
v torak od 9.00 do 11.00 Marsin:
v četartak od 15.00 do 16.00
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegriti Sauodnja:
v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30
3PETER
doh. Tullio Valentino Spietar:
v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30
doh. Pietro Pellegriti Spietar:
v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00
SREDNJE
doh. Lucio Quargnolo
Sriednje:
v torak ob 10.30 v petak ob 9.00
doh. Lorenza Giuricin
Sriednje:
v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15
SVET LENART
doh. Lucio Quargnolo
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00
doh. Lorenza Giuricin
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00
Guardia medica
Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak.
Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081.
Za Manzan:tel. 750771.
Informacije za vse
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka.
Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282.
Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Man-zan in okolico na številko 750771.
Ambulatorio di igiene
Attestazioni e certificazioni
v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do
10.30
Vaccinazioni
v četartak od 9. do 10. ure
Consultorio familiare
SPETER
Pediatria
v pandiejak an petak od 11.00 do 13.00
Ostetricia/Ginecologia
v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure
Servizio infermieristico
Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565)
Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 ( od
8.30	do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne).
Kada vozi litorina
IžCedadav Videm:
ob 6.10*, 7.00,7.26 *,7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29*, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih)
Iz Vidma v Cedad: ob 6.35*, 7.29,8.*, 8.32,9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *,
13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37,
17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od
pand. do čet. an ob praznikih),
22.40	...
čeztiedan
Nujne telefonske številke
Bolnica Cedad  7081
Bolnica Videm 5521
Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142
Karabinierji..............112
Ufficio del lavoro 731451
INPS Cedad 700961
URES-INAC 730153
ENEL...............167-845097
ACI Cedad..............731987
Ronke Letališče..0481-773224
Muzej Cedad 700700
Cedajska knjižnica ..732444
Dvojezična šola 727490
K.D. Ivan Trinko 731386
Zveza sbv. izseljencev ...732231
Dreka..................721021
Grmek..................725006
Srednje................724094
Sv. Lenart.............723028
Speter.................727272
Sovodnje...............714007
Podbonesec 726017
Tavorjana..............712028
Prapotno...............713003
Tipana.................788020
Bardo..................787032
Rezija 0433-53001/2
Gorska skupnost 727281
Novi Matajur e Radio Onde Furlane insieme in Sicilia
Dol 27 moggio al 7. ai uà no
-   ■—-       —
in un viaggio unico
Quote
fino a 25 persone: lire 1.400.000 fino a 40 persone: lire 1.300.000 fino a 50 persone: lire 1.250.000
Iscrizioni entro il 15 febbraio
presso il settimanale Novi Matajur via Ristori, 28 - Cividale - tel. 0432-731190
ORGANIZZAZIONE TECNICA NATISONE VIAGGI