OB GROBU AKADEMIKA PROF.DR. JOSIPA ROGLIČA 22.10.1987 Od uglednega pokojnika se poslavljam v imenu jugoslovanskih speleologov, organizacije jugoslovanskih geomorfologov v okviru Zveze geografskih dru- štev Jugoslavije, v imenu Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Lju- bljani in Geografskega inštituta A M ZRC SAZU. Smrt akademika Rogliča čutimo slovenski geografi kot našo izgubo. Saj je pokojni globoko posegel tudi v našo misel s svojim konceptom geografi je, v katerem smo videli žlahtno tradicijo njegovega idejnega učitelja Jovana Cvi- jiča in dejanskega učitelja Bore Milojeviča, konceptom, ki je bil oplemeniten z njemu lastno globino in dosežki svetovnega razvoja znanosti. Njegovo obravnavanje narave in človeka v sklopu medsebojnih odnosov v okviru reg i - je nam je bila prepotrebna opora v času vse večjega razpadanja naše stroke na panoge in izgubljanja koncepcije kompleksne geografi je. Roglic je v to koncepcijo vnašal dimenzije civil izacijske, kulturno zgodovinske tradicije, ki kot nevidno gibalo posegajo v sedanja družbena dogajanja. Takega, našega in evropskega pobudnika kulturne in regionalne geografi je, iskrivega, bri- ljantnega govornika, smo v Rogliču spoznavali tudi ob njegovih predavanjih o Jugovzhodni Evropi, Evropi in Severni Ameriki na zborovanjih takratnega Geografskega društva Slovenije v Ljubljani. Paleta rezultatov njegovega dela sega od glaciacije in geneze Dinarskega gorstva, geneze Jadranske kotline, obrazijskih ostankov v reliefu do osci- lacije morske gladine. Vsi ti in drugi prispevki k znanosti kažejo širino in globino Rogličevega koncepta o razvoju reliefa in krasa posebej. Kot rojen kraševec je kot eden prvih vnesel v kraško geomorfologijo gledanje, da je lahko kraški proces nekaj normalnega in ne izjemnega, nastalega po prestan- ku fluvialne faze. Roglič je nadaljeval slavno tradicijo Jovana Cvijiča pri po- glabljanju osnov teoretske kraške geomorfblogije in zakrasevanja. V nasprot ju s Cvij ičevo dobo je Rogličeva era bila v znamenju vsestranskega in drobne ga kvantitativnega proučevanja kraških oblik in procesov, ki pa ni moglo zamenjati koncepcij pionirjev krasoslovja, med katere se je v svetovnem okviru vidno uvrstil tudi Josip Roglič. Od tod veliko zanimanje naše in tuje strokovne javnosti za njegove študije o kvartarnem oblikovanju kraških pol j , terciarnih in sedanjih procesih v njih, o "zaravni" na apnencih, o sedimenta- ci j i in eroz i j i lehnjaka v pleistocenu, o globini vodne cirkulacije na krasu, o zakrasevanju v dolomitih, o fluviokrasu, to je o kraškem tipu, ki mu je Roglič prvi dal obličje, in o odnosu fluvialnega in kraškega procesa. V vseli teh študijah se kaže pokojnik kot originalni in nenadkriljiv mislec - analitik in sintetik. Takega se ga spominjamo s speleoloških in drugih krasoslovnih zborovanj in s takim smo sodelovali pri snovanju jugoslovanske kraške termi nologije, iz katerega so izšli trije terminološki slovarj i , eden izpod peresa pokojnika. 79 Ko smo pred dobrim mesecem bežno srečali raziskovalca obalnih abrazij- skih oblik in procesa l itoralizacije, nismo sludli, da je bilo to zadnje sre- čanje . Njegova smrt je pretresla geografe in speleologe naše domovine ter njegovo družino. Soprogi, ki je pokojniku požrtvovalno stala ob strani do zadnjega dne, in ostalim članom družine izrekamo iskreno sožalje. akademik dr Ivan Gams 80