Pcsairezna Številka 10 vinarjev.
Mev.42.
V LloDTiom. v torek. 22. lefiroaria isie.
Leto XLiV.
=— Velja po pošti: s Za uelo leto uaprej . , K 26'— sa en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo ■ „ 35--
V	Ljubljani na dom: Za celo leto napr«j . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'—
V	spravi preltRH mieini n 1-80
s Sobotna Izdaja: s
sa oelo leto......K V—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— za oitalo Inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petlivrsta [Ti mm široka ln 3 mm visoka aH nje
prostor) za enkrat . . . . po 23 v za dva- ln večkrat . . 15,, pri več|lk naro< U'i primaren popnst po dtgu7oru.
■	Poslano: --:
Enostolpna p<.tttvrsta po 40 vtn.
Izhaja vsak dan lzv emšl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red
tor Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štev. 8/10. Rokopisi bo ne vračajo; nefranklrana pisma ne sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =3
Političen list za slovenski narod.
Upnvaištvo |e V Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne brantlnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleion* št 188.
Liubliana in laški letalci.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. februarja. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdler, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 20. febr. (K. u.) V Val Sugana neprestano mali, drzni napadi naše pehote. Sovražnik je izgubil nekaj ujetnikov. Na ostali bojni črti običajno streljanje s topovi, Naše topništvo je obstreljevalo Vkove v dolini Bela, ker se je poročalo, da premika sovražnik močne čete in tren. Nek sovražni letalec je vrgel nekaj bomb na Alo, a škode nam ni zadal.
Netočnost italijanskih uradnih poročil.
Dunaj, 21. febr. (K. u.) Iz vojnega tis-itovnega stana: Italijansko uradno dnevno poročilo 17. t. m. trdi, da je metal neki italijanski letalec bombe na Nabrežino. Temu nasproti se pribije, da ni o kaki vrženi bombi na Nabrežino ničesar znano. Neki italijanski letalec se je poizkušal 14. t. m. približati nabrežinskemu kolodvoru, a ga Je prepodil obramben top. Italijansko dnevno poročilo 18. t, m, trdi, da so streljale italijanske baterije pri Kanalu na čolne, ki smo jih tam skrivaj zbrali. Ta trditev ni resnična. Dalje trdi isto dnevno poročilo, da je vdrl neki italijanski oddelek vzhodno od Vermeljar.a v nek naš strelski
!nrek in da je zadal posadki izgube. Pri->ije se, da sovražnik pri Vermeljanu ni poizkušal približati se in da nismo tem beležili nobenih izgub.
XXX
Laški listi in napad na Ljubljano.
Lugano, 21. febr. Seveda je laško časopisje po obstreljevanju Ljubljane enoglasno zapelo slavno maščevalno arijo. »Corriere« kaže znanje nemščine svojega vojaškega strokovnjaka, ker rabi nemško besedo »Strafexpedition«. Z ozirom na silo uporabljenih razstrelivnih snovi je Avstriji dana lekcija morala biti »posebno močna«. Nad izgubo letala se tolaži s tem, da se nobena vojna operacija ne more izvesti brez izgub. »Corriere« je bil vedno smešen in je smešen tudi sedaj. Avstrijci se mu smejimo, ker mora biti »zadovoljen« z lekcijo« brez — naših vojaških izgub in škode.
Laški letalci nad Ljubljano.
O tem napadu priobčujemo še naslednje poročilo:
V petek ob pol 11. uri dopoldne je priletel od juga sem italijanski letalec, ki je metal bombe na mesto. Prva je udarila na Šentjakobski trg, tri korake od fasade rezervne bolnice št. 2, na tla in izkopala tri metre široko in en meter globoko jamo. Popokale so tudi šipe na treh oknih. Letalec je letel nato še nekaj časa v prvotni smeri, nato se pa obrnil v smeri proti dolenjskemu kolodvoru ter vrgel še tri bombe, od katerih dve sta padli na dvorišče hiše št. 11 na Žabjeku, ena pa na Vožarski pot. Tudi tu so izkopale velike luknje. Prst in šuta sta padli na streho pritlične hiše in jo poškodovali. Nek mož, ki je na dvorišču sekal drva in bil od vseh hišnih prebivalcev edini doma, je ostal popolnoma nepoškodovan, četudi je bomba udarila komaj tri korake od njega proč. Samo sekira mu je padla iz rok.
Letalec je nato vrgel še dve bombi, katerih ena je padla v Ljubljanico, druge pa v močvirje. Nenadno nastala gosta megla mu je vzela razgled. Ko je proti 12. uri izginila megla, so kmalu opazili dve letali, ki sta leteli iz smeri od Zaloga proti Ljubljani. V bližini stare cukrarne je padla bomba, ki je ranila par oseb in enega konja ter razbila več šip. Takoj nato je spustil letalec še eno bombo, ki je padla na njivo za Lichtenturničnim zavodom blizu Kuhnove ceste. Napravila ni nobene škode. Obe letali sta leteli precej nizko, in so jih tudi takoj obstreljevali obrambni topovi na Gradu, nakar sta odletela.
K temu pristavljamo, da se je le čuditi gostobesednosti laškega »Corriera«, kajti za to, da so laški lctalci nekoliko poško-
dovali v Ljubljani samo Skupčevo in Zupanovo podomače Pajkovo hišo in pobili nekaj šip na cukrarni, se pač ne izplača »zmagoslavno« kričanje po italijanskemu časopisju.
Nove podrobnosti o letalnem napadu na Ljubljano.
»Zeit« poroča: Neki naš sotrudnik je govoril z borilcem, ki se je pripeljal s soškega bojišča naravnost na Dunaj in je videl zanimiv boj med velikim Capronijevim bojnim letalom in našimi letalci. Pripovedoval je: V petek med 8. in pol 9, uro so nenadoma pričeli grometi naši obrambni topovi. Vse je gledalo proti nebu. Vedeli smo, da slede zanimive stvari. Res vidimo, da se bližajo italijanski letalci, ki lete proti Postojni in Ljubljani. Ni dolgo trajalo, ko se je že poročalo na bojišču, kako klavrno so obstreljevali Lahi Ljubljano. Kmalu nato smo videli tri laške letalce, ki so plavali proti italijanskim črtam. Nameravali so, da se vrnejo čez Gorico, a so streljali tako močno na nje, da sta se obrnili dve letali in leteli proti Trstu. Le eno letalo, veliko Capronijevo bojno letalo, je poizkusilo prodreti v italijanske črte.
Napetost naših hrabrih borilcev ob Soči je dosegla višek, ko se dvigne več naših letal, ki se vržejo proti Lahu. Sledil je boj v zraku, tako strašen, da ga skoraj z besedami ni mogoče popisati. Naši letalci so se vrgli od časa do časa od zgoraj na Laha; večkrat se je zdelo, kakor da že pada. Strašen in grozen prizor je bil, ker so se vedno dvigala in padala avstrijska letala čisto blizu laškega letalca. Medtem so pa iz vseh letal ragljale strojnice; kar vidimo, kako prične italijansko veliko letalo padati precej hitro na polje. Opazovalec stotnik laškega letala je mrtev, pilota stotnika smo ujeli. Civilno prebivalstvo je prihitelo od vseh strani in je slavilo naše zmagovite letalce.
Na naši bojni črti je zdaj že precej časa mirno, le topovi delujejo. Čete so preskrbljene izvrstno; izvzemši noči. Vse je trdno prepričano, da naše črte Lahi nikdar ne bodo predrli.
Klavrn konec laškega zračnega napada na Ljubljano. — Tri laška letala sestreljena, ostala poškodovana.
Vojni poročevalci poročajo iz velikega glavnega stana: Italijanski napad letalcev na Ljubljano se je končal zelo klavrno. S e-streljena so bila tri laška letala, ostala so poškodovana in so se rešile le s težavo. Pribiti se mora, da nad-kriljujejo naše čete Italijane tako na suhem, kakor v zraku.
Dunajski listi poročajo, da se je računalo s tem, da bodo laški letalci Maribor in Gradec obiskali, No, zaenkrat se niso upali tako daleč. Saj se že od napada na Ljubljano tri letala niso vrnila domov, kaj bi še bilo, če bi šli še naprej.
Sestreljeno italijansko letalo.
Kakor smo poročali, se je vršil v petek dne 18. t. m. predpoldne letalski boj med našimi letalci in italijanskim dvokrov-nikom. V zračnem boju so prisilili naši letalci, da se je moralo italijansko letalo spustiti pri Bukovici na tla in ni doseglo italijanske bojne črte. Opazovalec je ubit, pilot težko ranjen, tretja oseba je pa prišla neranjena v naše ujetništvo. V naše roke je prišlo tudi 15 težkih bomb, ki so bile namenjene nam, a jih Italijani niso utegnili spustiti. Enega ujetega laškega stotnika letalca se že pripeljali v Ljubljano. Vse občuduje spretnost naših letalcev, ki so tudi drugače strah in trepet franko-itali-janskih zračnih bojevnikov.
Zračni boj nad Šturijami in Ajdovščino.
O tem se nam še poroča iz Šturij:
18. t. m, smo imeli krasno vreme. Slutili smo, da nas bodo obiskali nesrečni zračni tiči. In res, nismo se varali. Že zgodaj dopoldne so se prikazali trije naši zrakoplovi, visoko v zraku in kmalu nato zaslišimo močno brenčanje, precej velikega italijanskega zrakoplova, ki je plul od nasprotne strani. Plul je precej nizko in zelo počasi. Kmalu se je razvil zračni boj. Naši trije letalci so ga napadli od vseh strani in
streljali Lz strojnih pušk. Ali tudi italijanski zrakoplov ni miroval. Zelo hitro, drug za drugim so se vrstili streli, da je za hip odgnal naše zrakoplove. Toda niso se ga zbali. Počasi, prav po tihotapsko, so se vrnili v sovražnikovo bližino. In iznova so pričeli streljati. Zapodili so ga proti Gorici in že je mislil, da je odnesel pete na varno, pa je usoda drugače hotela. Padel je pri St. Petru pri Gorici v naše roke. Dolg je bil 40 m in je imel tri strojne puške in en mal top.
Lahi mečejo bombe.
V	sredo dne 16. t. m. se je pojavil v prvih jutranjih urah, še ob luninem svitu, italijanski aeroplan nad Vipavsko dolino! V smeri na vas Birsi pri Rilembergu je vrgel par bomb, ki pa niso napravile nikake škode. Le nekaj zemlje na njivi so razkopale.
Laška sodba o avstrijskem in o nemškem zračnem orožju.
Lugano. »Tribuna« je vprašala poveljnika laškega zračnega brodovja, kako sodi o zračnem orožju Avstrije in Nemčije. Strokovnjak je odgovoril: Če mi Italijani in Francozi v čudovito junaškem boju sestrelimo še toliko avstrijskih in nemških letal, prihajajo le vedno nove, brezštevilne množice brez imena, brez zgodovine, brez preteklosti, a oborožene z najstrašnejšimi sredstvi uničenja. Četverosporazum mora graditi vedno nova letala, da ostane kos Avstrijcem in Nemcem.
XXX
Mir na goriškem bojišču.
Nedelja dne 20. t. m.: Danes na »Gospodov dan« molče topovi. V soboto se je razvila proti večeru na doberdobski planoti živahna kanonada, v katero je posegla tudi težka artiljerija. Po predvčerajšnjim ponesrečenem poizkusu ni bilo ne včeraj, ne danes laških aeroplanov, čeravno so dnevi kot nalašč za to.
Spomin na Andreja Hoferja.
Inomost. »Tiroler Soldatenzeitung« je objavila 20, t. m, sledeče povelje generala kavalerije Dankla:
Dne 20. februarja 1810 je padel Andrej Hofer kot žrtev svoje ljubezni do domovine. Čez 106 let slavimo dan njegove smrti v času, ko moramo zopet braniti njegovo ljubljeno domovino proti sovražniku, ki nas je izdal v uri sile. A kakor takrat, ko se je dvignilo tirolsko ljudstvo vodeno po Hoferju, ki je zaupal neomajljivo v Boga, s svojo velikansko močjo, da vrže liki plaz svoje zatiralce s tirolskih vrhov, ste tudi Vi, stari in mladi, prevevam navdušenja hiteli pod orožje, da premagate izdajalskega sovražnika. Duh Andreja Hoferja je zopet oživel! Vredni potomci junaka iz leta 1809. ste zopet v tem silovitem boju vpletli neminljive liste slave v slavno po-vestnico Tirolske in Predarlske. Že se nagiba h koncu skoraj eno leto vojske z dednim lahonskim sovražnikom, a neomajljivo in zvesto kakor ob začetku stoji straža na tirolskih gorah. Na vašem junaštvu i v bodoče razblinejo vsi sovražni napadi. V tem znamenju praznujemo spoštljivo spominski dan Andreju Hoferju, junaka tirolske deželne obrambe leta 1809.
Danki, general kavalerije.
Velika nesreča na Mandelwanden. Plaz zasul 120 do 150 vojakov. — Do zdaj izkopali 51 mrtvih in 52 ranjencev,
V	Mitterberg je prišel 14. t. m. 360 mož močan vojaški oddelek smučarjev, da vadi pod Mandelvviinden. Častniki so stanovali v planinski gostilni, vojaki v neki koči. Minuli teden je močno snežilo. Dne 19. t. m. ob 3. uri 30 minut popoldne se je izprožil na Mandehvanden mogočen 700 do 800 metrov širok plaz proti koči, v kateri so vojaki ravno kosili. Sneg je kočo skoraj popolnoma zdrobil in pokopal 120 do 150 vojakov; drugi del koče ni bil poškodovan in so se ostali vojaki takoj rešili. Rešilnih del niso mogli pričeti takoj; a popoldne je pričelo delati 300 rudarjev pod vodstvom ravnatelja Hentschela. Tudi ruski vojni ujetniki so pridno pomagali; ob 1. uri ponoči je došla pomoč tudi iz Solno-grada; Ob 4. uri zjutraj so morali ustaviti rešilna dela radi nevarnosti novih plazov; izkopali so dozdaj 51 mrtvih in 52 ranjenih
vojakov. Po nekem drugem poročilu so izkopali 55 mrtvih vojakov. Ker so morali 20. t. m. radi nevarnosti plazov zopet ustaviti rešilna dela, se boje, da ne bodo mogli nobenega več rešiti in bi v tem slučaju znašalo število žrtev 85. Rešenci pripovedujejo soglasne da se je zgodila nesreča tako hitro, da oloh ni mogel nihče uiti. Žrtve nesreče okopljejo skupno z voja-škimi častmi.
XXX
Važnost Valone za Italijo. Bukarešt. Konservativno glasilo »Stea« gul« razpravlja o valonskem vprašanju. Izvaja: Umljivo je, zakaj se Italijani, ki so žrtvovali že 600.000 mož na severni bojni črti, ne da bi bili mogli potisniti nazaj le avstrijske prednje postojanke, tako krčevito oklepajo Valone, ker že računajo na to, da se morajo odpovedati Draču, Izguba Valone je za Italijo velikega pomena, ker če izgubi to mesto, je doigrala svojo vlogo na Jadranskem morju. Zelo umljivo je zato, zakaj tako nemirno zasledujejo Italijani dogodke v Albaniji. Salandrova vlada tudi ve, kak vtis bi napravila izguba Valone na italijansko javnost in da bi se ne mogla več držati, če pade Valona.
Italija se udeleži bojev na Balkanu. Bukarešt. »L' Independance Roumai-ne« poroča: Cadorna je dovolil, da se smejo udeleževati italijanske armde na Bal-; kanu bojev sporazuma.
Italijani se tolažijo z Angleži. Lugano, 21. febr. Italijanski listi izražajo največje zadoščenje nad tem, da bodo sedaj vpoklicani vsi jetniki neoženjenih Angležev; na ta dogodek stavljajo največje nade. »Giornale d' Italia« se globokp od-dihne in piše: »Kar se je doslej mislilo, da so neizvedljive sanje, je postalo dejstvo. Za štirisporazum se šele sedaj prične prava vojska. Osrednji državi si bosta ob železni fronti zaveznikov razbili glavo.« »Tribuna« pa pravi: »Nemogoče si je predstavljati večjega nasprotja med na Angleškem vpoklicanimi mladimi ljudmi najlepše starosti in med starimi možmi, katere sta osrednji državi z največjim trudom spravili skupaj. Štirisporazum je dosegel sedaj svojo največjo moč in zatn bo končno zmagal.«
Briandov neuspeh. Lugano, 21. febr. Danes mora tudi pariški dopisnik lista »Secolo odkrito priznati neuspeh Briandovega potovanja v Rim. Dopisnik poudarja, da Italija ni privolila, da bi ustanovili redne diplomatične konference, marveč jc izjavila, da je pripravljena odposlati svoje zastopnike le k dvem konferencam. Italija je pač izjavila, da je rada v zvezi z zavezniki, vendar pa ni izvedla nobenega dejstva, ki bi dokazalo, da se je odločila otresti se vseh sovražnikov njenih zaveznikov, pri čemur se seveda misli na vojno napoved Nemčiji. Javno mnenje Francije še vedno upa, d_=i bo prvemu koraku sledil drugi, odločnejši. Seveda bo minul še mesec, predno se bo zbrala pariška konferenca in 30 dni pa ima v vojski največjo važnost. Ta počasnost je težka napaka laške vlade, ki bi boljše storila, da bi odgovorila da ali ne.
Italiji primanjkuje že zdaj kovin, Milan, (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča: Italijansko učiteljsko društvo je naprosilo učitelje, naj pozovejo v vseh šolah učence za nabiranje železa, pločevine, cinka, bakra, svinca in drugih kovin.
Toskanski delavci proti vojski. Lugano. Zastopniki 15. 000 toskanskih delavcev so priredili v Florenci potestni shod proti vojski in proti draginji živil.
Tvorniški požar v Turinu, Lugano, 22. februarja. (Kor. ur.) Pc polnoma je zgorela v Turinu tovarna barvil, ki je krila potrebščino anilina v Italiji.
Požar v genovskem pristanišču povzročil Norvežan. Lugano, 22. februarja. (Kor. ur.) Policiji je naznanjeno, da jc zažgal v genovskem pristanišču nek Norvžan. Škode je povzročil požar 1 milijon lir.
»Sveti« egoizem, Lugano, Radi nerednosti ob podpisovanju narodnega posojila so zaprli v Milanu sedem bank.
No Balkanu.
Grški kralj. Atene, 20. febr. (K. u.) Reuter poroča: Kralj je danes dopoldne sprejel zbornično predsedstvo in je pri tej priliki rekel, da je imel tako politiko, ki je bila grškim narodom najbolj primerna. Podpredsednik je odgovoril, da je kralj deželo obvaroval pred usodo drugih malih držav.
Pismo grškega princa Nikolaja. Bern, 20. februarja. (Kor. ur.) Grški princ Nikolaj je pisal »Tempsu« pismo, ki temeljito brani dosedanjo politiko grške vlade in zagotavlja, da Grška ostane nevtralna, vendar razločno in odkrito toži o ponižanju in krivici, ki sta zadeli Grško. Princ zavrača v ententinem časopisju izrečeni očitek proti zvestobi in odkritosrčnosti grških izjav, češ, da jc to naperjeno proti narodni časti. Nobena stvar ne more ! bolj žaliti narodnega čustva, kakor dvom nad kraljevo besedo in nad dobroznano grško gostoljubnost. Princ opozarja, kako je ententa silila, da naj Grška nastopi, da se na Balkanu ohrani ravnotežje in vpraša' Ali bi se to dalo bolje ohraniti, če bi mi i bili pobiti in uničeni? Ali pa je bilo to ravnotežje vedno tako sveto oni ententi, ki je v danem trenutku pritisnila na nas in celo na njene lastne srbske zaveznike, da bi to ravnotežje zrušila v korist Bolgarije.
Finančne stiske Grške, Bukarešt, 21. februarja. »Journal des Balcans« poroča, da je grški ministrski svet sklenil vpeljati nove davke, odpustiti del uradnikov, ostalim plačati samo 200 frankov na mesec in ostanek porabiti za
državne namene. Sklep še ni končan, ker ima več članov zbornice resne pomisleke.
voisla i KbsL
AVSTR5JSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. februarja. Uradno se razglaša:
Avstrijski oddelki so vrgli sinoči sovražnika iz neke naprej potisnjene postojanke jugozahodno od Kozlova ob Stripi. Na obeh straneh povišano delovanje letalcev.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. februarja. Wolffov urad poroča:
Izjalovili so se ruski napadi pred Dvin-skom. Manjše sovražne sunke smo odbili na drugih mestih bojne črte.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 18. febr. Poleti Zeppelinov in leta! pri Rigi so vedno pogostnejši. Na mnogih točkah so metali bombe. Ob cesti pri Baldonu (15 km jugozahodno od teknila) ljut artiljerijski boj. Naši letalci so metali bombe na nemške črte južno od Da-lena (12 km jugovzhodno od Rige). Pri Jakobovem so Nemci razširjali v naših jarkih dušljive pline. V Galiciji so naši letalci dne 16. t. m. metali bombe v Bu-czacz. Ob Dnjestru je sovražnik po dolgi artiljerijski pripravi napadel naše jarke pri Uscieczku, pa je bi! odbit. Severovzhodno od Črnovic je naša težka artiljerija razbila sovražno baterijo.
Petrograd, 19. februarja. Naša težka baterija je pri Jezierni, severozahodno od Tarnopola, prisilila sovražni privezani zrakoplov, da se je spustil na tla. Na ostali fronti artiljerijski in infanterijski ogenj ter običajni patruljski boji.
Z BOJIŠČA OB STRIPI.
Budimpešta. Vojni poročevalec »Az Esta izvaja o položaju ob Stripi: Presenetilo bi vsakega, ki bi imel le vojne izkušnje pred 16 meseci, če bi ga postavili nenadno pred labirint jarkov naše obrambne postojanke. Počez na vse strani, navidez brez vsakega načrta je zgrajen ta labirint jarkov. Dozdaj se je pa pokazalo, kjerkoli so napadli Rusi novo obrambno postojanko, niso uspeli kljub strašnim žrtvam, četudi so priborili mal del kake črte. Vselej so se tako utrudili, da niso mogli držati, kar so pridobili. Rusi so izmislili nato novo taktiko. Počasi so napredovali iz svoje glavne postojanke in so gradili v vedno gostejših vrstab jarke enega poleg drugega, da dosežejo skupno novo postojanko, kadar podero vmesne plasti zemlje med posameznimi jarki. Iz nove postojanke grade na opisan način nove jarke. Polagoma se bližajo na napadalno razdaljo. Mi zasledujemo njih navidezno zvito, a v resnici enostavno delo. Nekaj časa jih ne nadlegujemo, dokler ne zberemo dovolj podatkov za varen naš nastop. Nato pa nastavimo strojnico in zadamo Rusom velike izgube. Te izgube sicer niso vsak dan zelo velike, a v zadnjih dveh tednih so postale le tako velike, da bi tudi ob naskoku Rusi ne izgubili več. Z novo taktiko je pa nam tudi mogoče, da uspešno napademo Ruse, kadar se nam dovolj približajo.
VOJAŠKE PRIPRAVE RUSIJE.
Dunaj. »Morgen« poroča iz Stockhol-ma: Ruski vojni minister je sklenil sestaviti 40 novih pehotnih bataljonov. Izpre-meni se tudi rusko višje poveljstvo.
ODLIKOVANA NAŠA GENERALA.
Dunaj. (Kor. ur.) Cesar je podelil generalu konjenice Karlu baronu pl. Pflan-zer-Baltin v priznanje zmagovitega vodstva njegove armade vojaški zaslužni križ I. razreda z vojno dekoracijo, generalu pehote Francu grofu Mareczi pl. Tagliuno in Tol-gate veliki križ Franc Jožefovega reda.
ČRNOVIŠKI ŽUPAN POVIŠAN.
Dunaj. (Kor. urad.) Cesar je podelil plemstvo črnoviškemu županu dr. Weissel-bergerju.
CAR SE VRNIL V CARSKO SELO.
Petrograd, 22. februarja. (Kor. ur.) Car se je vrnil z bojišča v Carsko Selo.
KOLIKO STRELIVA POTREBUJE RUSIJA.
Hamburg. »Neue Hamburger Zeitung« poroča iz Petrograda: V seji odseka državnega zbora je obvestil ministrski predsednik, da mora Rusija pokriti leta 1916. še dve tretjini streliva v inozemstvu.
Soji eo zaloi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berila, 21. februarja. Wolffov urad poroča:
Odbit je bil angleški napad z ročirmi granatami na našo novo postojanko pri prekopu severno cd Yperna. Sovražnik se je moral zopet umakaiti od nase postojanke pri vdrtini južno od Loosa. Brezuspešno je napadal ob cesti Lens—Arras. Naša letalna brodovja so napadla zadaj ležeče sovražne naprave, med drugimi: Fournes, Poperinghe, Amlens in Luneville; opazoval se je večkrat dober uspeh.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 19. febr. O b 3. p o p o 1 d n e: V Artois so Nemci proti večeru poskušali napasti severno od Blangy, pa smo iih z lahkoto odbili.
Ob 11. uri ponoči: V Artois smo severozahodno od višine 140 razstrelili mino pod nemško naprej potisnjeno postojanko in jo s tem porušili. Med Oise in Aisne je naša artiljerija obstreljevala sovražni pehotni oddelek severno od Viesur-Aisne. Na Lotarinškem obstreljevanje sovražnih postojank. Pri Demevre smo opazovali požar. V zgornji Alzaciji je streljala naša artiljerija proti nemškim jarkom vzhodno od Sep-pois in Largitzen.
Pariška konferenca.
Amsterdam, 21. febr. Prvi skupni vojni svet zaveznikov z udeležbo Italije je določen na 10. marca v Parizu.
Berlin, 21. febr. Iz Pariza se poroča po ovinkih, da je odgoden kongres generalnega štaba četverosporazuma, ki naj bi zboroval 27. februarja, na 6. april.
Zborovanje mednarodne parlamentarne
komisije.
Genf. Prva seja mednarodne parlamentarne komisije, ki se je ustanovila na iniciativo francoskega poslanca Denisco-cfcina, je zborovala prvič 21. t. m. v Parizu. V njej je 25 Francozov in 25 Angležev. Pozneje namerava zborovati v večjih me-
stih, kakor tudi na Angleškem. Bodoči mesec se baje pridruži komisiji še 25 članov dume in 25 članov italijanskega parlamenta.
Angleška želja po mirovnih pogajanjih.
Amsterdam, 21. febr. V spodnji zbor* nicl je stavil Artur Pomsomby dodaten predlog k adresi, v katerem se izraža želja, naj bi Angleška izjavila, na kateri podlagi bi bila pripravljena pogajati se za mir. Pomsomby označuje kot take pogoje izpraznitev osvojenih ozemelj, priznanje narodnostnega načrta, priprava za ustanovitev mednarodnega sodišča, kateremu bi se v bodoče predložili vsi diplomatični spori.
Poziv 19letnih neoženjenih Angležev pod orožje.
London, 22. februarja. (Kor. ur.) Reuter: Vsi neoženjeni 191etni možje so pozvani pod orožje,
Angleži o podmorski vojni.
London, 20. febr. (K. u ) .»Wesfminster Gazette«, list angleškega dvora, piše o nemških grožnjah z novo podmorsko vojno: Jasno je, da hočejo, da naj sedaj sklenemo mir in sicer v času, ki je za Nemce ugoden in pod pogoji, ki so njim primerni; sicer pa naj nobeni očitki vesti, noben zakon, noben ozir na pravice nevtralcev ne ovira nemškega nasilja in grozovitosti. Nemci mislijo, da ima Nemčija pravico dobiti; če bi jo mi pri tem ovirali, bo vse podrla, kar bo le dosegla. To je divjanje zlobnega otroka, Mi se ne damo ustrahovati,
Ententa, Belgija in mir.
Amsterdam, 20. febr. »Nieuwe Rott. Courant« poroča: Zastopniki Rusije, Francije, Angleške in Belgije so podpisali dogovor, ki priznava, da ima Belgija pravico udeležiti se mirovuih pogajanj, pri katerih bo imela enake pravice kakor ostale velesile.
M\ zrocol ipoi no HffešKo.
Poročilo nemške mornarice.
Berlin, 21. februarja. Wolffov urad po*
roča:
Mornariška letala so napadla dne 20. svečana opoldne angleško obal, Z dobrim uspehom so obstreljevala tvoroice v Dealu, kdodvorske in pristaniške naprave kakor tudi plinarno v Lowesioftu. Večkrat je bil zadet glavni kelodvor in plinarna; ena bomba je prebila plinarno. V Dowlsu so metala bombe na dva parnika. Vsa letala so se vrnila v dobrem stanja, dasi so jib obstreljevali in zasledovali sovražni letalci.
Načelnik adm. štaba mornarice.
Angleško poroči,'o o najnovejšem zračnem napadu na Angleško.
Lcndoa, 20. febr. (K. u.) Uradno: Dv* nemški dvokrilni letali sta napadli danes zjutraj Lowestoff. Vrgli sta iz velike višine 17 bomb, nato sta izginili. Poškodovano je postransko poslopie neke gostilne in dve hiši s stanovalci. Dve mornariški povodni letfili sta se dvignili in sta zasledovali napadalce, a uspeli nista. Bombe je metalo neko nemško povodno letalo blizu ladje s svetilnikom pri Kentisnock neko drugo je vrglo šest bomb na \Voelmer. Dve bombi sta porušili strehe hiš, neka druga bomba je padla na streho po'eg neke cerkve. Počile so šipe, k o so peli ljudje ravno zahvalno pesem. Blizu obrežja je padla druga bomba. Ubila je enega mornarja. Skupno sta bila ubita dva moža in en otrok, ra-njena sta dva mornarja. V Doveru sta se dvignili dve angleški letali, ki sta zasledovali napadalce, a jih nista dohiteli.
XXX
Deal in Downs ležita v grofiji Kent, Deal 14 km severno od Dovera. Lowestoff leži v grofiji Suffolk, 15 km južno od Great Yarmoutha; vsi trije kraji ob angleški vzhodni obali.
Turčija v vojski.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 18. februarja. Uradno; Slika o porazu turške armade, ki je imela v bojih za Erzerum zelo velike izgube, postaja vedno jasnejša. Utrdbe v okolici so pokrite z mrliči. Pod našim pritiskom beže ostanki turške armade na vse strani. Naši oddelki jih zasledujejo kljub snežnem viharju; zadnje oddelke so ujeli ali iih pa uničili. V Erzerumu smo zaplenili vse trdnjav-sko topništvo in velik del poljskega topništva, do zdaj 200 topov. Zaplenili smo tudi veliko topniškega streliva, orožja, več dvanajstoric avtomobilov, brezžičnih brzojavnih aparatov in priprave za zgradbo mostov. Število ostalih trofej in ujetnikov v trdnjavi Erzerum se kmalu dožene. Čete kavkaške armade so pripravljene, dasi so se bojevale en mesec v najtežavnejših kraj-nih razmerah z najtrdnejšim naporom, a so imele le malo izgub, na nove napore pod vodstvom svojega vladarja.
Pri Erzerumu.
Lugano, »Corriere della Sera« poroča, da so se umaknili Turki približno 18 km zahodno od Erzeruma.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. februarja. Uradno se razglaša:
Albanski oddelki, ki so jih vodili avstrijski častniki, so prišli na obal Jadranskega morja zahodno od Kavaje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. februarja. Wolffov urad poroča:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
Essad paša še v Draču.
Lugano, 21. februarja. Milanski »Secolo« poroča, da se Essad paša s svojimi Četami ni umaknil iz Drača, marveč skupno z Italijani brani mesto. Essad paša se bo šele tedaj podal na Krf, ko se Drač ne bo več mogel upirati premoči. V tem slučaju se bodo albanske čete umaknile ter pozneje v zvezi s Srbi nadaljevale boj proti osrednjima državama.
Zračni boj pri Strumici.
Lugano, Letala, ki so odletela iz Soluna v Strumico, kjer so metala bombe, so napadli nemški letalci, ko so se vračala. Ranjena sta dva Francoza. Nemec ni bil nobeden poškodovan.
Kralj Nikolaj ujetnik Francije.
Rotterdam. Iz Pariza se poroča, da francoska cenzura nekaj dni sem strogo pazi na francosko časopisje, da niti z besedico ne omenja več črnogorskega kralja in njegove rodbine. Trdi se, da so prepovedali črnogorskemu kralju naravnost sprejemati zastopnike časopisja in da so mu sploh preprečili vsako občevanje. S svojo rodbino živi v neki vili v Lyonu pod državnim nadzo/stvom. Sprejeti sme le one osebe, ki se izkažejo z dovoljenjem zastopnika vlade prideljenega kralju. Ne da se pretirava, se Lahko reče, da postopajo s črnogorskim kraljem skoraj tako, kakor da bi bil državni ujetnik francoske vlade.
Skupščina o posebnem miru.
Bazelj. Petrograjski listi poročajo, da fiamerava te dni razpravljati srbska skupščina, kolikor jo je še, in sicer ne v Franciji, o vprašanju posebnega miru.
Nemci prepeljali svoje čete z balkanskega na neko drugo bojišče.
Lugano, 21. febr. »Gazette del Popo-fo« poroča: Vodstvo ententinih čet je izvedelo, da so Nemci svoje čete z Balkana prepeljali na neko drugo bojišče. Ostalo pa je veliko častnikov, ki bodo vodili bolgarske čete,
XXX
Radoslavov in Žekov v Sofiji,
Soiija, 21. febr, (K. u.) Ministrski pred-. Sednik Radoslavov in generalisimus Žekov sta se vrnila domov.
Bolgarski poslanci pod obtožbo.
Berlin, 21. febr. »Tagl. Rundschau« poroča iz Sofije: Z največjo napetostjo pričakujejo sklepa parlamentarne komisije, ki naj odloči, ali naj se izroči 13 poslancev Genadijeve skupine in agrarne stranke. Dolžijo jih, da so pod pretvezo žitnili kupčij dobili od entente velike vsote denarja za agitacijo v korist entente. Če jih zbornica izroči, jih bo sodilo vojaško sodišče radi veleizdaje. Med obdolženci je tudi vodja stranke stambulistov.
XXX
XXX
RUMUNUA.
To in ono.
BudlmpeSta, 21. febr. »Az Est« javlja iz Bukarešta: Včeraj popoldne je kralj sprejel Filipescuja, ki danes zvečer odpotuje v Petrograd. O namenu njegovega potovanja se širijo različne govorice, pač pa gotovo obišče rusko fronto, da se prepriča o položaju ruske armade.
Ministrski predsednik Bratianu je v soboto sprejel ruskega poslanika. Na ruskem poslaništvu so se zbrali k posvetovanju vsi zastopniki entente, V javnost ni prodrlo prav nič, kaj so govorili in kaj so sklenili. Kralj se je včeraj razgovarjal tudi z zunanjim ministrom.
Tri skupine rumunskih politikov.
Bukarešt, 20. febr. Glasilo konservativne stranke »Steagul« piše: Vsa naša politična javnost se danes loči v tri skupine, ki kažejo prav vse smeri naše zunanje politike. Voditelji teh treh skupin so: Bratianu, Jonescu in Carp. Jonescujeva skupina je za brezpogojni pristop k ententi, vlada je za eventuelno sodelovanje z entento, Carp pa je vedno zvest pristaš zveze z osrednjima silama. Proti tem trem skupinam pa konservativna stranka zavzema stališče, ki izhaja iz sklepov, kakor jih je pod predsedstvom rajnega kralja Karola napravil ministrski svet. Ko se je v kronskem svetu razlagala zveza z osrednjima silama, tedaj so konservativci zagovarjali to stališče, da bo samo nepristranska, nikamor vezana nevtralnost dala vladi sredstvo, da se s častjo prerine sozi velike evropske spore. Teh misli so konservativci še danes, zato zahtevajo politiko proste akcije in obsojajo vse, kar bi v danih razmerah količkaj znalo ovirati svobodno postopanje vlade. Sicer pa je kralj včeraj sprejel Take Jonescuja, ministrski predsednik pa je šel na svoje posestvo Florisa. Ne počuti se prav dobro.
Težave z romunskim žitom.
Bukarešt, 21. februarja. Oficiozni >-Vit-torul« poroča: Dosedaj je prišlo v Rumunijo 4763 nemških in avstrijskih vagonov za izvoz 50.000 voz žita. Dosedaj se je naložilo in izvozilo 2805 vagonov. Osrednji sili sta prosili, da bi smelo več nemških vagonov čez mejo, kakor je bilo določeno. Rumunija je dovolila, da Nemčija tekom treh dni pripelje poljubno število vagonov, potem pa samo v pogodbi določeno število.
Basel, 19. februarja. »Agence Havas« poroča: Dne 16. februarja pogodba za 100 i tisoč vagonov žita za osrednji sili še ni bila podpisana. Rumunija zahteva od Nemčije lokomotive in vozove, ki so bili že naročeni in še nove kompenzacije.
Zanimiva odredba rumusskega vojnega ministra.
h Bukarešta poročajo: Rumunski vojni minister je odredil, da se morajo vsi tisti tujci, ki so ob izbruhu vojne prišli v Rumunijo in se tam izročili državnemu ru-munskemu varstvu, do konca marca ue glede na to, če so v svoji domovini zadostili svoji vojaški dolžnosti ali ne, priti pred rumunske naborne komisije. To morajo storiti vsi inozemci do 40. leta starosti.
Novi ruski ala?ej v Bukareštu.
Bukarešt, 21. febr. (K, u.) Na mesto polkovnika Semenova je za ruskega vojaškega atašeja imenovan polkovnik Tagari-nov.
Rotterdam. »Times« poročajo, d* se
bližajo Erzerumu velika nemška ojačenja. Turki nameravajo velike akcije na Kav. kazu in v Mezopotamiji. Angleški vojaški krogi avare, naj se ne precenjuje ruski uspeh v Erzerumu.
Budimpeita. »A Nap« poroča preko Bukarešta iz Petrograda, da 6e ruska vlada boji razočaranja, ker so bile prve poro-čane Številke pretirane. Poročalo se je prvotno o 1000 zaplenjenih topovih in o 100 tisoč ujetnikih, v resnici so pa zaplenili do 100 starih topov in so ujeli le malo Turkov, ki so se umaknili v najlepšem redu in stoje zdaj 20 km od mesta pripravljeni na zopeten odpor. Erzerumska turška armada se namerava združiti s III. turško armado, da vzravna še obstoječo rusko premoč. Duma namerava grajati, ker se ji ni poročala ob zavzetju Erzeruma resnica.
Erzerum zavzet s silovito razstrelbo.
Bukarešt. Angleška brzojavna agen-fura poroča: Trdnjava Erzerum se je vzela s silovito razstrelbo, povzročeno po ruskem topništvu. Rusi so zaplenili 6, po drugih poročilih pa 70 topov in veliko streliva. Poročilo še navaja, da zbirajo Turki južno in zahodno od mesta velike množice čet.
Velik! knez Nikolaj ▼ Erzerumu.
Petrograd. (Kor. ur.) Vrhovni poveljnik kavkaške armade, veliki knez Nikolaj, je odpotoval v Erzerum.
Haag. Car je imenoval velikega kneza Nikolaja povodom zavzetja Erzeruma za častnega hetmana ruske armade.
Položaj v Egiptu.
Geni. Iz Francije se poroča: Poročila o položaju v Egiptu zelo skrbe francoske merodajne kroge. Domačini Egipčani vsak dan bolj sovražijo Angleže. V Kairu so se že večkrat resno spopadli domačini in Angleži. Angleži nastopajo zelo strogo proti nezadovoljnežem. Več smrtnih obsodb dokazuje, kako resen je položaj. Angleški višji poveljnik general Maxwell je ukazal vsem poveljnikom čet, naj potlačijo brezobzirno vsak poizkus kake pobune in naj takoj nastopijo z orožjem. Govori se, da namerava odstopiti egiptovsko ministrstvo in da postane ministrski predsednik Mohamed Sajd paša.
Dnevne novice.
Najvišjo zahvalo za zasluge za vojno
oskrbo je naznanilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje: c. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji; mestni občini ljubljanski; gospej Mariji Hafner, soprogi župana v Škofji Loki; mag. svetniku Evgenu Lah v Ljubljani; gospej M. Katarini Majhnič,
Erednici uršulinskega samostana v Škofji okij gospej M. Kristini Pezdirc, bivši
Erednici uršulinskega samostana v Ljub-,ani; trgovcu Rihardu Klemenčič, Toplice-Zagorje; gospej Filomeni Pammer v Ljubljani; duhovnemu svetniku Jerneju Ramo-veš v Cerkljah; dež. šolskemu nadzorniku Francu Gaberšek v Ljubljani; okrajnemu Šolskemu nadzorniku Ludviku Stiasny v Krškem; šolskemu ravnatelju Ivanu Tuma v Postojni; prof. nemške gimnazije dr. Josipu Bischof v Ljubljani; voditeljici zasebne vadnice in osemrazredne zasebne dekliške šole šolskega kuratorija v Ljubljani, Jakobini Naglas; vadniški učiteljici Pavli
fl. Renzenberg v Ljubljani; nadučiteljem erdinandu Juvanec v Postojni, Rudolfu Horvat v Trnovem, Antonu Skala v Vipavi, šolski voditeljici zasebne dekliške ljudske Sole sester »Notre Dame« v Trnovem; pro-vizoričnima učiteljicama Amaliji Erker v Koprivniku in Mariji Urbančič; učiteljcama Pavli Zirer v Krškem in Avgusti Kolnik v Radečah; ravnatelju Aleksandru Lunaček v Št. Rupertu; učiteljici Ani Petrovčič v Smledniku; ravnateljici M. Bernardini Wagner v Škofji Loki; ravnateljicama Frančiški Ileršič in Mariji Marovt v Ljubljani; učiteljici Mariji Wessner, učiteljici Emi Raunacher, učiteljici ročnih del M. Karo-lini Biščak — vse tri v Ljubljani. Nadalje; nadučiteljem Viktorju Mihelčič v D. M. v Polju, Dominiku Bric na Dobrovi, Karlu Matajc na Vrhniki, Ivanu Grad v Mostah in Francu Kozjek v Toplicah pri Zagorju; učitelju Ivanu Levstik v Zagorju; učiteljici gospej Frančiški Bezeljak-Bayer v Žalni; ravnateljici Mariji Kavčič v Idriji; učiteljicam Josipini Knez-Martinčič pri Rakeku, Marjeti Bele-Žele v Begunjah pri Cerknici, Viljemini Repič-Leskovic na Uncu; nadučitelju Juliju Slapšak v Radovljici; učiteljici Frančiški Zemljan v Boh Bistrici; učiteljici Mihaeli Gorup v Šmihelu pri Novem mestu; nadučiteljici Mariji Clarici v Novem mestu; učiteljici Karolini Kuchler v Mirni peči; nadučiteljici Avgusti Klan-čar v Kamniku; učiteljicam Albi Rom v Domžalah, Matildi Požene! v Dolskem in Emiliji Gerkman v Mengšu; nadučitelju Matiji Bartl v Semiču; ljudskim šolam v Postojni in Vel. Laščah; dekliški ljudski šoli v Ribnici; meščanski Soli v Krškem; zunanji zasebni uršulinski dekliški ljudski šoli v Škofji Loki; ljudski Sol) v Polhovem gradcu; zasebni ljudski Soli v Vevčah pri Ljubljani,-
+ Narodna in deželna avtonomija. Nemci imajo vel I e načrte, kako bi preuredili Avstrijo. Nemška narodna zveza in krščanski »ocialci zahtevajo, da naj se izpopolni in razširi deželna avtonomija. Kaj jih je spravilo do tega stališča, ni prav znano, a vzbudili so veliko nevoljo pri čeških Nemcih, ki so tam gori v manjšini. »Prager Tagblatt« piše v nedeljo o zagovornikih deželne avtonmije: »Gospodje na Predarl-skem, na Koroškem in Štajerskem si pravijo: kaj so nam mar češki in moravski Nemci! Mi vladamo v svojih zbornicah, delamo v njih kar hočemo, in nihče se ne sme vtikati vmes in zelo dobro se imamo.« Nadalje pravi list, da se pri sedanjih razmerah te pristaše koruznega ideala najbrže ne bo dalo poučiti o čem boljšem.' Toda češki Nemci naj vsaj vedo, kaj naj pričakujejo od vodilnih duhov, od vzajemnosti in tolikrat citirane »ljubezni do celega nemškega naroda«, namreč: nič. Pa tudi na Štajerskem ima vitez Pantz v svoji stranki »Nemški centrum« 4 poslance, to so vsi, ki so za narodno avtonomijo. Kakor se vidi: Nemci niso edini.
—	General Boroevič — častni član slovenske občine. Občinski odbor občine Partinje v Slov. goricah je imenoval poveljnika naše armade ob Soči, generala Boroeviča, za svojega častnega občana.
—	Seje hrvatskega sabora so odgode-ne do 28. februarja.
-j- Ureditev trgovine z jajci. »Wiener Zeitung« objavlja odlok notranjega ministra z dne 20. t. m. o ureditvi trgovine z jajci.
—	Umrl je dne 19. t. m. v Gradcu g. Rajmund S c h w i n g e r, c. kr, sodni nad-svetnik v pokoju in lastnik Franc Josipo-vega reda v 72. letu svoje starosti. Pokojnik je bil svoječasno večletni voditelj državnega pravdništva v Rudolfovem. Zapustil je vdovo in 4 sinove, od katerih služita dva v vojni, eden pa je vodja podružnice Ljubljanske kreditne banke v Splitu. Časten mu spomin.
—	Odlikovanja pri 17. pešpolku. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Alfred Conrath. Pohvalno priznanje je izreklo armadno poveljstvo nadporočniku prov. častniku Francu Pintar.
-f- Instalacijo novih kanonikov graš-kega kapiteljna je izvedel 20. L m. knezo-škof dr. Puchas. Nameščeni so bili stolni dekan baron pl. Oer, kustos stolnice kanonik senior dr. Neubauer in novi kanonik dr. Puchas.
—	G. Rudolf pl. Livnograd, odličen Slovenec, je poslal »Mušketi« krasno pesem »Dalmatiner Landwehr«, katero najnovejša številka tega lista tudi priobčuje.
—	Vojni kurat dr. Anton Jehart se nahaja v vojnem ujetništvu v Sassari na otoku Sardinija. Te dni bo prevzel dušno pastirstvo med našimi ujetniki na otoku Asinara.
—	Pri nadrobni prodaji sena in slame
se smejo v §§ 2. in 3. ministrskega ukaza z dne 10. januarja 1916. 1., drž. zak. št. 12, določene cene preseči za največ 10 odstotkov. Za nadrobno prodajo se smatra, kadar prodajajo upravičeni obrtniki porabnikom v množinah do 20 meterskih stotov. Ta razglas dobi moč z dnem razglasitve, t. j. 19. febr. — Tako razglaša dež, vlada.
Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je podelilo poveljstvo južnozahodne armade finančnim stražnikom Antonu Kalin in Romanu Makarovič na Primorskem.
—	ČČ. duhovščini. »Straža« poroča: Iz verodostojnih krogov izvemo, da bo vlada nakazala tudi duhovnikom primerne doklade, kakor je to storila že državnim uradnikom.
—	Iz davčne službe. Davčni oficijal g. Viljem Wolf je imenovan za davkarja v devetem činovnem razredu.
—	Morilec prestolonaslednika Franca Ferdinanda Princip je zelo bolan. Ima jeti-ko. Morilec je ves potrt, prsa so vpadla, oči so globoko vdrte, je bled in suh ter leži v bolnišnici. Ko je Princip izvedel, da je kralj Peter zapustil Srbijo in da smo mi zasedli deželo, je bil zelo žalosten. Vedno bolj se zaveda svoje velikanske krivde, Smrt Čabrinovlča ga je zelo pretresla.
Umrl Anton Badl. V soboto, dne 19. t. mes., je umrl v Karčevini pri Mariboru znani usnjar, vinotržec in bogataš Anton Badl, star 84 let. Bil je še Mariborčan stare korenine, zmeren in pošten.
—	Požar ▼ Beljaku. Ponoči 17. t. m. je pričela goreti zaradi preveč zakurjene peči lopa avtomobilov v Beljaku. Več avtomobilov je požar uničil, druge poškodoval.
—	Junaške smrti na južnem bojišču je umrl desetnik Jožef Nedeljko, črkosta-vec po poklicu. Delal je pred vojsko v Celovcu. Krogla ga je zadela 14. t. m. v srce.
—	V zagrebških kavarnah se je podražila kava.
—	Zlato poroko sta praznovala dne 12. februarja vpokejeni sodni sluga in posestnik v Novem mestu g. Janez Zorko in njegova soproga Marija. Ker je vojskin čas, se njujin sin Č. g. Anton Zorko, ki je župnik v Zvorniku v Bosni, ni mogel udeležili te sloveanosti "
—	Umrla je g. Antonija Oblak, soproga c. kr. poštnega sluge v Novem mestu, stara 40 let.
—	Jajca v Gradcu. Mesto Gradec nakupuje sveža jajca 14 vin., v apnu ohranjena 12 vin. komad.
—	Zasega jajc. Zasega jajc v mariborskem in ptujskem glavarstvu bo kmalu preklicana in prodaja ter promet zopet popolnoma prosta.
Ljubljanske novice.
lj Nadporočnik 17. pešpolka g. Fran Korent v laškem ujetništvu umrl. V Ljubljano je prišla včeraj pretresljiva vest, da je obče priljubljeni uradnik tukajšnje tobačne tvornice, c. kr. nadporočnik 17. pešpolka v rez. g. Fran Korent v laškem vojnem ujetništvu podlegel rani na nogi, katero je dobil v obrambi ljubljene domovine. Včeraj je sporočila dopisnica »Rdečega križa«, da je umrl že pred tremi meseci v neki laški vojaški bolnici. Ta žalostna vest bo gotovo vsakega globoko .pretresla, kdor je poznal ljubeznivega mladega moža in kdor je kdaj opazoval, s kako iskreno ljubeznijo sta spremljala življenjsko pot nadebudnega sina njegov dobri olče in srčno plemenita njegova mati. S ponosom sta zrla na mladega junaka, ki je z nezlomljivim pogumom prednjačil našim domačim fantom v bojih za čast države na severu in jugu. Bil je 164 krat v ognju na ruskem in na laškem bojišču, vzgleden častnik, ljubljen in spoštovan od vdanega mu moštva. Nepozabljiv bo polku zgodovinski tresnutek, ko je mladi nadporočnik po tretji soški bitki pred našim železnim polkom v slovenščino prestavljal junaškim Kranjcem pohvalo višjega poveljnika. Odlikovan je bil s signum laudis. Le krvavečega, onemoglega junaka je mogel dobiti sovražnik v roke. Mlado njegovo življenje je ugasnilo za domovino, nič manjša kot njegova žrtev pa je brezmejna bolest njegovega gospoda očeta in gospe matere. Vsi žahajemo ž njima, vsi ju spremljamo z največjim sočutjem. Bog ju tolažil Nadporofinika Ko-renta pa hvaležna domovina nikdar pozabila ne bo, med junaki 17. pešpoika se bo vedno odlično, neizbrisno blestel*) njegovo ime.
lj Padel je na laškem bojišču kadet domobr. polka Milan Mravlje.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Niel, gostja, 67 let. — Marijan Zajec, delavkin sin, 19 mesecev. — Josip Marek, poddesetnik delavskega oddelka. — Ivan Cej, vrlnar-begunec, 56 let. — Stanko Plesni-čar, sin železniškega sprevodnika, 1 leto.
—	Mijo Bizjak, delavec-hiralec, 30 let. — Ivan Marinčič, pešec. — Ignacij Knez, čevljar, 63 let. — Ivan Prosen, rejenec, 5 dni.
—	Ivana Bedžuh, delavčeva žena, 38 let.
—	Ivana Nachtigall, delavka, 56 let. — Anton Kastelic, hiralec, 44 let. — Ana Krejči, monterjeva hči, 3 leta. — Apolonija Petrič, zasebnica, 72 let. — Josip Japelj, kurjač na državni železnici, 42 let. — Apolonija Slivšek, delavčeva žena, 21 let. — Ivan Kern, delavec, 63 let, — Josipina Benčina, žena vpokojenega šolskega sluge, 70 let. — Fran Breznikar, hiralec, 28 let. — Mijo Puškarič, premogar, 47 let. — Ivana Lu-keseh, hči zdravnikove vdove, 35 let. — Ivana Kozlevčar, tovarniška delavka, 21 let. — Josip Skalarič, čevljarski pomočnik, 74 let. — Ivan Brezovar, mestni ubožec, 78 let. — Leopoldina Sevšek, trgovčeva hči, 26 mesecev. — Frančiška Gro-belnik, izvoščkova hči, 3 mesece in pol, — Matija Pikel, kavarnar, 56 let.
lj Slovesen pogreb je imel včeraj pred staro cuk»arno 18. t. m. ponesrečeni 71etni šolski učenec Stanko Zoršen. Pokopan je bil na stroške mestne občine. Pogreba so se udeležili učenci vseh ljubljanskih ljudskih šol pod vodstvom svojih učiteljev in s svojimi šolskimi zastavami. Voz, na katerem je ležalo v krasni krsti mlado truplo, so vozili štirje konji. Opazili smo vence kranjskega dež. odbora, mestne občine ljubljanske in pa pokojnikovih součencev, Pogreba se je udeležilo mnogo častnikov, oddelek vojaštva, mestni župan z obč. svetovalci, gkrajni šolski nadzornik Lavtižar in obilo drugega občinstva. Na cestah, po katerih je šel sprevod, je bilo vse polno občinstva.
lj Umrl je Ivo Sladič, bivši trgovski potnik tvrdke Ed. Kavčič.
lj Invalid, o katerem je bi»a včeraj v »Slovencu« notica, naj se oglasi v našem uredništvu.	\
WILSONOVA PREDLOGA ZA OBOROŽEVANJE SPREJETA.
Rotterdam, 21. februarja. Tukajšnji listi javljajo: Odsek severoameriškega kongresa je z 2tretjinsko večino sprejel Wilso-novo predlogo za oboroževanje.
Primorske novice.
Vodstvo tržaškega poštnega ravnateljstva je prevzel g, dr, H e n r i k vitez K a m 1 e r«
t— Konferenca sodalitatis Ss. Cordis Jesu za Trst in okolico se vrši v četrtek 24. februarja 1916 v tržaškem Mar. domu ob pol 11. predpoldne.
Poostrena odredba. Doscdaj so lahko prebivalci odaljenih krajev goriškega glavarstva na podlagi lokalni legitimaccjc potovali v Gorico in v bližnjo okolico Gorice. Sedaj pa je izšla odredba, na podlagi katere bo moral vsak, ki bi hotel iti iz zaledja goriškega okrajnega glavarstva v Gorico ali bližnjo okolico, prositi za dovoljenje višje etapno poveljstvo.
Modra galica je došla. Te dni je došla na Goriško tako željno pričakovana modra galica. Kilogram stane 3 krone.
Med interniranimi ki se nahajajo v Ita. liji je tudi Alojz Miklavič župan iz Ider-skega pri Kobaridu. Med drugim piše da je z več domačini skupaj. Kdor želi izvedeti za naslov naj piše: Alojzija Matevc, Fliichtlingslager, Baracke IX., Zimmer 13, Bruck a/d Leitha.
Umrla je danes v Ljubljani na Mestnem trgu št. 10 gospa Magdalena D r a š -ček, nadučit. vdova in posestnica iz Vrtojbe pri Gorici. Pogreb se vrši v četrtek dne 24. t. m. ob 2. uri pop. N. p. v m.!
— Koncert beguncev z juga v Gradcu je donesel čisti dobiček 1034 kron 64 h.
Srebrno častno svetinjo Rdečega križa je podeljeno gospici Ines Cassagrande v Ajdovščini.
Naši ljudje v Kalabriji. V Apuliji bivajo še nasledniki nekdanjih Hrvatov, ki so menda v 15. stoletju tja pribežali pred Turki in sicer v krajih Larino, Termoli, Cam-pobasso, Acquaviva, Collacr.oce, Monte-mitro, S. Felice Slavo. Zdaj so pa prišli naši Labušnjeci in drugi Kobariški okoličani v sosednjo deželo Kalabrijo. Iv. Lcban s Kamnega, vojak v Pulju, je namreč dobil sporočilo od svoje žene od ondi. Pisala mu je: 19. dec. 1. 1. so nas odpeljali iz Kobar. Kota v avtomobilih v Videm; po dveh dnevih pa naprej. Vozili smo se dva dni in dve noči po železnici; in nastavili so nas v nekem mestu (katerem?) štiri ure za morjem. Vseh nas je 480, žen in otrok. Kje so pa drugi? Ali jih bomo še videli in kdaj, to Bog znal Bog jim daj rešitev 1
Bivši reški poslanec in župan v Italiji. Iz Budimpešte se poroča po vesteh nekega laškega lista, da je bil iz ruskega ujetništva izpuščen italijanaš Rihard Zanella, bivši reški poslanec in župan, kateri je že prišel v Italijo. Rihard Zanella je bil na Reki predsednik avtonomaške stranke in je živel v lepem prijateljstvu z današnjo opozicijo v ogrskem parlamentu. Bil jc zagrizen sovražnik Hrvatov, katere je preganjal kjer je le mogel. Na Reki je izdajal dnevnik »La voce del popolo«, najbolj zagrizen liberalen list, saj je bil sam član
Prostozidarske lože in svobodonaiselccv. ripominjamo še, da je njegova mati, ki še danes živi, Slovenka in ne govori še danes prav nič drugega kakor slovensko, oče jc pa rodom Furlan. O Zanclli pa pojejo Re-čani: »Mati je Kranjica, otac Furlan, Zanella un vero Fiuman.«
Obvezno frankovanje za zavitke v Pulj. C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo z odlokom 7. februarja 1916 št. 2329/P, da je treba plačati pristojbine za vse zavitke, ki so namenjeni v Pulj, takoj pri predaji na pošto.
Na ruskem bojišču je bil težko ranjet in je ranam podlegel Pavel Paternolli iz Gorice, sin znanega trgovca, ki je pred kratkim umrl. Pokojnik je štel komaj 18 let, — V vojaški bolnici na Dunaju je umrl Josip Zdravlje, blagajnik okrajne bolniške blagajne v Gorici.
lj Krojaški mojster v Naklem, Gorenjsko, bi vzel v izučilev krojaške obrti kakega fanta, begunca, ki ima veselje do te obrti. Nadaljne poizvedbe daje »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«.
_ Istrijani, oglasite se za denar za re-kvirirano živino! Vojaška uprava spodaj navedenim Istrijanom ni mogla plačati odškodnine za rekvirirano živino. Pri vsakem imenu je napisana vsota, koliko ima dobiti. Morda so imena tuintam napačno pisana, a po znesku bo vsakdo lahko spoznal, ali je denar njegov. Stokovič Michael 2060 K; Dovolič Martin 1568; Lorenzin Mi-cho 982; Poropat Johann 2457; Mccinovič Francisko 100; Fosca del Trepo 36; Mazan Michael 210; Mazan Michael 1256; Buršič Ivan 1380; Latin Johann 3360; Klimcn Mat-ko 60; Zuccon Anton 840; Rachich Josef 650; Buich Thomas 1127; Kiraz Anton 1050; Zuccon Prumica 90; Buič Ivan 770; Zuccon Mate 120; Zuccon Mate 360; Mi-covillovich Anton 120; Zukon Antonia 60; Privrat Jakob 50; Ussich Maria 1260; Us-sich Biagio 3014; Issich Fosca 930; Issich Pasquale 160; Kaič Martino 1720; Ussich Thomas 4060; Rotta Stefano 100; Vojnič Anton 1757; Zweck Giorgio 2275; Deves-covi Domenico 1245; Giuricin Domeniko 50; Curto Giorgio 1205; Vidotto Nicolo 152; Jurlina Mate 770; Fedcl Fosca 100; Muškovič Mate 6060; Matjaž Maria 120; Calič Lovre 3916; Calič Anton 1540; Go-nan Franz 1096; Schein Marie 60; Krise-nič Antonia 1650; Krisenič Anton 550; Calič Anton 50; Krisenič Ivana 1754; Krise-
nič Kate 900; Zcrlanica Maria 70; Deprato Johann 1545; Sujevič Felice 70; Potbersič Luca 50; Jadreško Ivan 2188« JadreSko Lukus 1790; Jadreško Ivan 370; Cellich Rosa 470; Dikovič Anton 1040; Biban Maria 260; Bočai Marco 100; Buich Michele 4150; Iskra Simon 1130; Costessich Josef 3005; Svick Ivan 1720; Sissan Madalena 1810; Rabak Lucia 599; Poropat Matio 845; Tromba Josef 150; Muggia Jakob 1432; Piemonte Josef 1177; Cernobori Fos-ca 200; Iveša Mate 100; Jelcich Anton 160; Biban Marija 310; Bile Maria 260; Corva Eufemia 110; Spigich Anton 2320; Bacin Štefan 95; Grbin Mate 1050; Klunič Maria 2024; Perkovič Anton 1750; Stur-man Johann 2214; Pokrajac Simon 1910; Vojnič Lucia 674; Kalcič Anton 380; Srao-Ijen Bože 1480; Perusco Anton 1520; Sissa Lucia 40; Costessich Anton 1820; Visco-vich Domeniko 740; Durin Josef 260; Perusco Eufemia 30; Sissan Catherina 160; Spigich Eufemia 205; Perkovič Antonia 120; Krisanaz Eufemia 600; Kuflič Gregor 1199; Veneruzzo Luzia 90; Veneruzzo Jakob 80; Cristofic Luzia 40; Rubinich Eufemia 80; Spigich Martin 670; Mohorič An-drianna 50; Beucič Maria 65; Jukopila Jo-sig 35; Sebelič Fosca 782; Sebelič Anton 1125; Mohorič Anton 90; Mohorič Luzia 75; Mezdaric Mathias 1666; Labod Mateo 90; Bassan Josef 1510; Grbin Ivan 882; Jadreško Ivan 1950; Blaž Lorenzin 710; Jadreško Katherina 1950; Jadreško Marie 160; Jadreško Michael 1600; Vitasovič Mateus 1580; Zuccon Josef 2924; Kaich Josef 3110; Kaich Anton 2135; Zovich Simon 500; Zovich Johanna 940 K. — Vsi naj se sklicujejo na ta oklic in naj svoje sedanje natančne naslove pošljejo na »Hilfs-komitee fiir Fluchtlinge aus dem Siiden«, Dunaj IV., Favoritenstrasse 5, nakar dobijo svoj denar. Nadalje dobi še Dusich Mihael 860 K.
Amerika Id Evropo.
Blokada.
Haag, 20. februarja, (Kor. ur,j »Central News javljajo, da se je ameriški poslanik v Haagu z Wilsonom razgovarjal o sitnostih, ki jih zavezniki napravljajo ameriškim trgovskim in poštnim ladjam, Van Dyk je pri svojem washingtonskem obisku sestavil tudi nek račun, ki ovrže angleško trditev, da ameriško konterbandno blago preko Nizozemske prehaja v Nemčijo.
Oborožene trgovske ladje.
»Kdo je sedaj morski ropar,«
Berin, 20. febr. (K. u.) Pod tem naslovom piše »World«; Nemčija je sklenila oboroženim trgovskim ladjam napovedati vojno in posledice bodo gotovo dalekosež-ne, da usodne za vojujoče in nevtralne. Nemčija je izrekla obtožbo in tudi dokazala, da mnogo angleških trgovskih ladij ni bilo samo oboroženih proti napadom podmorskih čolnov, ampak da so imele na krovu mornariško topništvo, ki so imeli povelje podmorske čolne napasti, kakor hitro bi jih zagledali. Ker imajo vse države podmorske čolne, noben narod ne bo mogel več dolgo tajiti, da so podmorski čolni pravcate vojne ladje kakor križarke in dre-adnoughti. Nemčija ne predlaga nobene iz-premebe v vojnih pravilih, pač pa Angleška, ki pravi, da ladje, oborožene za vojno in s poveljem za napad na podmorske čolne, če to lahko store brez nevarnosti, v resnici niso vojne ladje. Članek pravi: Državni urad je z uspehom ugovarjal teoriji, da ima posest podmorskih čolnov pravico za morilce, zato je sedaj dolžan pobijati misel, da so tisti, ki se pravilno poslužujejo podmorskih čolnov, pomorski roparski roparji, kakor je to rekla Angleška o Nemcih,
Razna poročila.
Vojni svet sporazuma. Pariz. (K. u.) »Matin« poroča: General Porro potuje v Francijo še pred koncem februarja, da se udeleži vojnega sveta sporazuma. Cadorna se pripelje z nekaterimi ministri na Francosko šele koncem marca.
40.000 vojakov sporazuma ujetih na Nizozemskem.
Amsterdam. Na nizozemskih tleh se je nahajalo 1. svečana 40.000 mož sporazuma. Gre za tiste čete, ki so se umaknile na Ni-
zozemsko iz Antwerpna, a da jih je bilo toliko, se je izvedelo šele zdaj. Med ujetniki je 4000 častnikov.
Francoska napoved o koncu vojske. Geni. »Petit Journal« izvaja: Konec vojske se pričakuje spomladi, najkasnejše poleti. Odločile vojske nc bodo bitke v Turčiji, Perziji in v Egiptu, marveč na Francoskem.
Samo v
KISE Central
v deželnem gledališču
Samo tri dni! Senzacijonelni detektivski roman
Zapuščina rodbine
Moore.
Po znanem romanu ameriškega pisatelja A. K. Greene v i dejanjih. — Režiser Emil Leyde, ki je režiral tudi ,,Vojnega krščenca".
Sijajna uprizoritev! - Dunajski umetniki! - Prekrasna fotografija! - Obilica napetih prizorov!
Ta roman je najbolj učinkovita detektivska igra sezije.
OSEBE:
Veronika Moore..........» * »
Edit Moore, njena polsestra gdč. Lili Karoly
z Jamovega gledal. Dunaj Grof Francis Jettris .g. aLarol Palkenberg z Jamovega gledal. Dunaj De'ektlv Brown .... g. šonnenthal
z Jamovega (gledal. Dunaj „ * » Glavna igralka je neka stavljena lepotica dunajske družbe.
..SantflleuB sreča v nesreči"
Izvrstna burka v 2 dejanjih. Sodelujejo najboljši berlinski umetniki.
Sodeluje prvovrstni čsški salonski orkester g. Karola Hašeka iz Prage.
Sadjevec (mošt), jabolka, maslo, krompir, kašo, proso
in druge pridelke kupi
Oton Homan, Radovljica.
V večjo trgovino z mešanim blagom
se sprejme zanesljiva
za takojšnji nastop. Ponudbe je oddati na upravništvo tega lista pod št. 478.
mi.wirnaia.mur umirit imenu
50 H u	' ^am i,llieam>ako Vo-
lili n	šib kurjih očes, bra-
UU 11	davic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Eassa) I„ poštni predal 12'82 Ogrsko
kostanjev orehov jesenov
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdkl-
J. Pogačnik, LJubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej).
Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Po«rcSa sc CvetKo Ivon
lovec 7. bataljona vojna pošta 73. Zadnjikrat se je oglasil 7. sept. 1914. Znanci in prijatelji se prosijo, da morebitne podatke o njem sporoče njegovi soprogi Mariji Cvetko, Globoko št. 58., p. Brežice, Štaj.
Priden In polten
urarskl učenec
se sprejme takoj ali poznele pri
A. Lefinik. urar, Borovlje, Koroško.
Društvo slovenskih profesorjev ▼ Ljubljani naznanja, da je dne 19. t. m. umrl dolgoletni društveni član, velečlelani tovariš,
gospod
Frančišek Brnnet
c. kr. profesor na državni vlijl realki v Ljubljani.
Blagemu pokojniku časten spomin I V LJubljani, dne 21. februarja 1916.
488
Globoko žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žnlostno vest, da je naša iskrenoljubljena sestra, svakinja, teta in stara 111 r>, gospa
Agneza Paulič,
c. kr. vojaškega uradnika vdova, hotelirka, imejiteljica srebrne častne svetinje Rdečega križa z vojno dekoracijo Itd. itd.
v nedeljo dne 20. svečana ob 10. uri zvečer previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 59. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki nepozabne pokojnice se bodo v sredo dne 23. t. m ob •i. uri popoldne v mrtvašnici deželne bolnice v Ljubljani svečano blagoslovili, nato prepeljali v St. Peter na Krasu in tam v četrtek dne 24. svečana ob 10. uri dopoldne položiti v rodbinskem grobu k večnemu počitku.
Ljubljana - Št. Peter, dne 22. svečana 1916.	487
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.	Globoko žalujoči ostali.
Zalivala.
Globoko ginjeni ob takih dokazih tolažilnega sožalja povodom bridk i j^ube nepo^bnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, strica gospoda
FRANC ŠETINA
nadučltelja
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo nnjiskrenejšo zahvalo.
Z asti se zahvaljujemo g. dež, poslancu Alojzi;u Mihelčiču za vodstvo krasnega in ginljivega petja, gospodu nadučitelju Franu Lovšinu za prekrasen nagrobni govor, prečastiti duhovščini, p n. učiteljstvu, c. kr. uradništvu, si. občinskemu odboru, c. kr. žandarmenji, požarni brambi in istotako vsem darovalcem prekrasnih vencev in sploh vsem onim, ki so našega nad vse ljubljenega pokojnika spremili k večnemu počitku.
V Č r d o m I i n dne 21. februarja 1916.
Žalugoča rodbina Šetina.
Tužnim srcem javljamo prežalostno vest, katera nam je še le danes uradno došla, da je naš predobri soprog, oče, sin, brat, stric in svak gospod
Josip Lavrič
v starosti 33 let že dne 19. decembra 1915 v vojaški bolnici v Renčah pri Gorici umrl.
Blagi ranjki priporoča se v prijazni spomin!
Travnik—Podpre s k a, 19. februarja 1916.
489
Zaluloti ostali.
Si ROLrIN "Ročhe
Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Višal«, ki trpi na »rajnem kailju.
Je dobi v
ust/t lekarnah
4 *.//.-
lažje |e obvarovati se boiexni.nego jo zdraviti. Osebe a kroničnim kafarom bronkijev, ki » Sirollnom ozdrave.
Vadu&ljivi,katerim Sirolin ina/no olehča naduho. Skrofuzniofroci.prlkafarih uilnkujeSirolin i ugodnim vspenom na splošni pocufak.

Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk- »Katoliške Tiskarne«.
Odtrovnrni urednik: Jožef Gostlntar. državni ooslanec.