;i
St. 14.
V Gorici, 4. aprila 1878
TeSajVlIt.
„SoLa" izhaja tsak fiotrtek in velja s po§to prejemstna nli v Gone! na dora poSiljana:
vS8 icto   "..... f. 4.r,o
Pol leta    ....... i>.30
Cetvrt leta    ...... 1.20
Pri oznanilili in prav iako pri ,,joo-
glaiuca/j." se placuje za imvtuko tristop-
no yrsto: ________ft-kCr-4o-«e-ti*fcft-l-fcrat- -.......- -......
i " " "   " 3 "
Za f eie Srke po proslora.
SOČA
Posaraezne Stovilke se dobtvajo po 10 soldov v Gorin v tobakaruici v go-spnslri ni'ri blizo „treh kron". — ¦ v Ti>tu v tobaknniiri „Via della ca-M'lmv, 60".
Doj.iM naj se Wagovdljno poliliaio iirciluiStvii .,SoCtv v Gorici Via del Mu-uicipiov Kalistrovi hiSHIl.uadstr. narofc. ititia pa nprfiMiiStvii ,,Soito" v Govici „Via aciiule" h, stv. 429, II. nadstr.
Rokopisi se tie vratajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalccm in drugiin iipproraoinim se narofinina jtniia, ako se ogiaje pri urednistvu.
(¦lasilo Rlorewkrga polttiincga dnistva goriskega za brauibo liarodnib pravic.
Slovonsko politidiio druitvo
w
a
napravi v prihodnjo niMleljo   due 7. aprila t. I. ob 2 urali pepoithip javiii obeni y.bor
v Kobaridu.
I'Mina t<»eku na duevrnm mlu j«« adresa vdunosti |>rt»*»v. eesarju.
Vcljauii mo/jo v Sm'ki dutim so i/ra/ili zVIjo, naj In StMiapravil tttdi \iv* nh S««M ulh't u zlmr v tJKtk nameti. KakotM-ii y v pn;<k!<» ito-dt'Ijit prlvabil v Kvi^ko na ti<nn» vfs'lili Urwev. PudpUaiti udUr jo tt«j /i'lji torn ru'^v Wnpl. ker j»» pr«*v«'r,jiii, da s»* tttdi v Koliaridu v <t-grennnni steviln ilvrn pniuvaUi tvl<' Sm-ke dulint' in da ti:«li iini imduM'w; i\i/<»dtiHJ<> \*»m»ii svevi, da no kolikor pniw-iti Slovcnd tohko SLvrsti Avstrijci.
V Gtorta ,1'. a/>nvf 7*v#.
Odbor ,*Sloge.u
Obl'tii zbor -SIoro" v KvKkcm.
To van; ;eb:lkra>»'n dan zao\a Ilr-la. :»1. ihuitij 1-ST**; Biici >\ ga prav got^v«t d>mvo /'ajaunuijo :u na::i. kt smci ^ dcU'/:U i-:j;!mm^m ii-iv»laA«aja. tt; ii t;t mho tak) v.aplo i/ ?|;on.i::a. K;>k« j«; kilo tako opravljeno. kakor \>i prifr.k^valo saiar^a vladaija: v zeltMiji' ovit, s poiIo!»a:j;a piv>v. ce>arj:i in tcsariie. pa 7. nari:dnir.ii ya>tava!!ti <rUii.i<ui $-!,svo!'»k j<> sprrjp-nv,\l prtste p»-»^rd<p oil »?(>r;^kp str^rd. naz lip? pied cerkvijo je \p-t1(> vihrala vtd.ka >!;-va:t^ka zav*a\a, pa tttdi \o prira/v.i vr>!ji' 't:T»i\«n> --::ih :ij:j-u"» ?;>*a\:<>. Koj po dvth tnah p-^i u-hin sr- ¦> ^I'Vl'ni.'d-ii'ati ljud-stvo; od v>»-h sfrans sn prjfr.'jaki <.'¦*!a krd«h, v Kvi-skisa in ok't'iiri jf v-«> mr^'Mo. ki-.k-.r v xnr.ivljsML-i: btf-verjiHici in Vfvni'a^i ?-> ^i;**: ?«• -n-j,:»i za.o'.a^ami, i/ 5r. Mavra je p.;:-'';.^ v. 0.^^i-td vilv^;' av.-j'.' m^-2ak<?. Ce«v»vci so t-j!: j m>1; si- ^v.r.m duls jvrsikom in ko jiinu vid(di od dniit' sr:a?i! k>>:-akali sktiij:.;* stra-2arjt» a^-trijske. verle Iv>2barae •> - svojitn <"ast;t!jivi:n ktuatoui i.a Celu. b:Ii >t;;»> /ar.-s v sere.' gi::j«M;i. Sploh so bWr. \>»; fdM'.-.k.c iz iv'.ih Brd prav ubdno zasKipau*1 in t;:di u-kdilco Furlano-v ik D^'.-nj^kc zr.puitiji* je h?>!»d.;» na uasrin zl«ora razodrti &vo;« avstrij-ku ttistvo. 0'*t*i-.ie Kanal. Ajba in Anhovo iz .Sotkr doiine &o po-slale k zh«..»a \>aka sv».jo doputicljo. VeW-ast. d:jhf>v-Si"«r.a iz R.-d j«» fcila ii.ivz<;C-t:a malo da r.e v p.di.cm Steviiu in njcj se imamo posebr.o zahvaliti za sijajen uspeh nai'f-ga shoJa.
Koj po treh urah se jf1 prip^ljal vUdni koraisar, g. dvonu fcvotovalec baron Rt>ch!iaih iu ko ji» vesclo pokanje topifev naznaujalo. {!a bcnW z!»orovaiij«? pri-felo. vrela je ogromua mnoiica na zboriste v grajSOin-skem dvoru, katero nam je bil g<^pod oskrbidk Kumar za ta natueu zarcs prav lepo in okubno pripravil. 5fa sredi pripravun odor za govornike, vladnega zastop-nika in za odbor, odni na^proti je laz orjaske vites-ke statue vihrala avst;-ij»ka zastava, krog in krog pa so plapolale slovanske zastave: na obzidje in stebrc so se postavile zive podobe, nadepolna briska mladina, prostorno dvorisce pa je bilo napolnjeno z mozaki vsa-cega stanu in vsake starosti, pa tudi njc^ni spol je Stel lepo Stevilo svojih zastopnic vmez. Stevilo vseh deleznikov smo cenili na obilnih o'JOO.
Xebo, katero nam je cell tedca poprej grozilo 86 .slabim vi-emenom, nam je v ntcdeljo prizaneslo; le od bencske strain, od koder o poletticm tmxk na-yadno prihnj^jo nevibte, podili so se $raosivi gblaki
na br;*ko <M>A^, a m- \ e r j,. u^igal t.-r  ni pustil,
da   1»1   JKl*   l»('!!»',';!M   |',i/|Mil|il.
rn-d-.-duik. pi.d. pnv.te ji« .skrepkim glasoiu in vtH'to bt<N-d-i piwdia\il ouvoiumt insiiriii'o, kati»ra se jc pii>ni..i ud \m>!i !tti kdi«.Klia /lirala im „Slt»«inM VXvt. v ¦.\*>ji>;n MVili-ii. d.i |>ok,i/i> t-; in pntrdi prod vsttll Mi't -in. da JIi.m.1 m' uMbijf in luilt, /\ostid>a Sloven-
1*11   tli'  iVMv "
<i.i\msdk sr sp»minj;», kako je bil cosarjev pri-hml \ Ouri.o \w\o did npiila 1 ^75. itdo i\v).t\a nano-t:<» spravil in kakti j<« u/v takrat K«ii-k« ptvbivalstvo MMJjw i»Sifl»t I.milo >\tj« tictiiuaji'iii) di7a\ljausko zve-••tobii.
IWihlf ya \\\r..\ ilu^iilki prrtivsli c*do Kvropo: (nijt'i t ilno vji!,! :u!jf, k.if.'io so divavuiki u/i» vi'f de--¦i»ib-!u pii-N-ndi'vali. j«* \/Siud;lo ni^kotnr-ko vojno, ki jf ku:».da m- t\w*M iia<ih sevnnih l.ratov iu z ma.»!-o;im;.piu \ tin ki juiHi vpivz<>iiili .liHW,s|iivniinv,-'-Ti'da mmVii u .pi-li Hi^ki-jM »r»i/j.i n/lnnlil jo. ynvisl nkalt'iih di.av. |j:it« r«k l)i pti ra/padti gnjih' Tiirfiji* tudi nit' kaj pmlobd"' in f,*»k>> se j«» ra/nesla niej dtugiuu t?iili ohm lir^.V-i'iia \«Ht, po knt^ri Id Avntrija /a ttckatciv piidobitw v Tnrriji itd«t^pila kos nnAo pr»:ijf na d.- immu Iis^'U S«iCi» sosi-dni Italiji. To v<^t i.izpf;olf:ijo na i .-o-rdji. un kiuj im'jir v ^asopisih in luii;!irab, dok,i/..\i(j.', da Rpirla naU clojtoln po nje bgi \\\ po uamdi oMi nje prrbivalMva iiaravno k Italiji in ubrckuvajp nt»s Slovrn* *, da w ni» zavednmo j.v--;      ivodnosli.
l'o pa p* fciltin razluui'.o vse na dosnem hroRu ..S n,J ziu!t%* Stovcjji-i». \.ih-d ft'sar jo prejrdo ditiStvo ,Slog.i" od ta.'tiib Miani po/i\e, naj si1 v ti»m va^ncm »-a*-u zawiia svojih ilid/wML kator.1 je klio«'io braniti narodnti <" i»t ^liickih Slov^'itw. saj jo narodnovt naj-svoti'jni zakl.id, katorejM y.m poirdovali od svojih pra-d-tltv iu katcri'ga intiranv) ncoskrunjencga ohrauiti svojim potomccm.—
^I'okaziinotniaj', sklopa govnrnik, „v danafinjpm .javwm zboru wb'inu svotii, da zivj na tlesncm bregu bistre Soft* na tl-oic veilili, ftvoji narodnosti in rvo-.b-nai jircsv. vSadarju vdatdb Slovcacrv, kateri ho in lio«'«'jo vi-dtm o-tati zvi^ti A\Mrijei. ihkrono vdani mo-g hin IW'^'in^Wi din.isMji. (Sipn-ufdiljivi klici: Ho^e-:no! Ziviji na- \>r>^\'. (Vsar i t.d ) K\i*fan-ka godba i!:trv:ira rt^ur^ku bimno. t«>|.j'*i zagrome in potein se zopfl razle^ajo grtonoviti zivijoklid.
N*a to pr<>titta\lja predvodtnk kot vladnega za* st*.]snika, gosp. barcua Kcclibacha; Ijndbtvo ga prav «!(\aii»o p-">zdiav!ji.
l*ru i:na bo^edn p. K. K!a\/ar tor popisnje, kako ^e je iz ni»ko-ttir>kc \oj-ke rodila evrop^ka kriza, ka-tora luliko kotica ?«"• <traSno obLno vojfiko. kl bi svoje gorje raztezala tudi daM f-vz evropske meje. Vtako resuem iti nevurnem poloiaji, kakor^en je danaSnji, pravi govornik, m tiste drzave naj mirnejSe ter z naj-bolj>im zaupanjem zrejo v bodof'noht. katere se smejo zana.'ati na zvostobo. na vdanost svojih narodov.
Tudi na<a de^ela je dfd mogo^ne Avstrije. jc inajhotK pa dragoren biser v staroslavni kroni avstrij-ski'h \laiarjev,—Zalibog, ne matijka takih, kateri bi ra<li to naJo prtdjublj'Mio domovino razkosali, kateri neprestano na to preze, da bi ta biser iztrgali iz av-fctrijske krone, ali ga vsaj niocno oSkrbili.
KaSi ?os:edje unkiaj mg'e upirajo u2e dolgo let svoje po2eljive oid v naso poknezeno grofijo, a yzad-njem fasu so zaceli nile tako predrzno govoriti in pi-sariti, da se hna Italija vsaj do Socc raztegniti, dane vtcgne skoditi, ako jim tudi mi Slovenci na desnem bregu rSoceu tu jasno in glasno razodeneino svoje od-kritosreno ninenje o tej stvari.
Brusite si jezike in krhajte si peresa, kolikor hoCete,—mi ostanemo vendar kar snio: p o n os n i ua svojo navodnost in zvesto vdani svojemu vladarju in svoji skupni domovini Avtriji. Pod mogoemm 2ezlom cesarjev iz staroslavne rodbine Habsburske iivimo u^e dolga stoletja, z njo nas ve-2ejo vezi ljubezui in bvale^nosti, vezi, katerihnaj no-bena sila ne raztrz"e.B
Qovornik omenja, da se vladarji iz HabsburSke v hiSa posebuo odlikujejo po 8?ojem prftvlcoljubji, po
svoji poho2nosM In radodarnosti. Kjor se 'solze v po-tokih prelivnjo, tnin je nnfta cesarska rodbinn prva, ki jib lnti bii.sati; kjer no more ubogoljudstvo knko ve-fi» pot robe omagati, n. pr. kakn cevkvo sezidati, ceste izdolati, liolniAidco napvaviti i.t.d., tarn pvipomagajo ladodarno, ako le za potrebo zvedo, visokodnSni udje naArt pieblage eesarslce rodbine. Z eno bescdo sreo naSoga prosy, vladarja in njegove najvifie rodbine ob-soga z miako ljubeznijo vse narodo, vse stanove, vbo dvuzine cole mogocne Avstrije.
MoZje! praSa govornik, in kedo .se prednne Btrgatl iiak Slovene** iu desnetn bregu SoCe b tcga preblace-ga „»ia; povejte, kedo? (klici: Nikdar, nobedenl) 0 no, ne noheden ne! Nnj skili zavidni aoR»d kolikor lion-, po nasi lepi de;>oli, ali tudi le po kosit na desnem biogn Son», preveijoni sum, da imS mogofinl co-s»r no bo z I e p a odotopll avnjn Rtaro drdino, Svojih naj/.vestojsih podlo?,nikov, Kvdnrnaspa lwCo '/> hud ft piidubiti, moril se bo poprej z avstiijsko ueuuulrohljl-vo itiur'-jn, kateta no hloni hiiiiio na lira brill regimen-tih, v uiociiih trdnjavah, v pufikahin kanonlb, ampak So veliko boljo na zvestobi nje krepkih narodov,"
tiovornik prafiii daljo, nli je pa nafta navduSenoat za Avsttijo opraviftena? Saj tozimo vednu v „8oftl" in v dnigih slovenskih ciisuikili, da se narodna ona-kopravuost. pri nan zadosta ne spofiluje, marivefi da se prezirnjo nnftn najsvctejSe pravice; saj vldimo, da mora n. pr. posten Uric v svojih najvalnejsjh opravU lib pri gori&ki okrajni in okrozm sodniji z uradnikl oh&vuti, kateri ne razumejo njegovegajezika; sajsmo zaratl tega prosili za posebno soduijo v KviSkum,— pa jo. vlada ne mara dovoliti,—saj to2i poses tnik, da ga dt-2avi:i davki tako hudo tlucijo, da si no more veC pomagati;—saj jc cela de2ela dolgo let spenjak vse svoje nade po Predelski Seleznici—kot veSitelji'i iz svojih tciav in nadlog, pa je driavni zbor ni hotel duvoliti.—
Vse to jo ^alibog res —a odvrniti nam vtegne srea le od onih moi, kateri so zatasno na krmilu, a n kakor no od preljubljenega nam vladarja» kakoif nam ne more zadusiti ljubezui do skupne domovine, Avstrije.
Narodna enakopravnost je po avstrijskih postavah priznana in <e se zdaj ne zvrSuje—-upajmo, da se bode. Slovenci in Slovani v Avstrijf bomo tako dolgo tr* kali in t(dkli, doklcr se nam duri na stezaj ne odpre* jo. Xa svetu je vse spremenljivo, kar je danca od spo-dej. pride jntri u2e lahko navrhintako smemo upatl tudi avsttijski Slovatti, da prideino v nedavnem tasii ua po vrSjp.
Veliki davki so sad konstitucijonalne svobode in ni se nadejati, da se kedaj znizajo, pafi pa moramo zahtevati, da se pravicnejSe razdcl6. Sicer so tudi v drugih drzavah davki veliki in posebno Italija se odli« kuje po takih davkih, kateri sicer posestuiku nekoliko prizanaSajo, pri tem pa reveia straSno tlacijo. Na* se da^ne postave so vsaj siromaku milostne.
Kar se tifie predelske 2eleznice, omenja govornik, je »e vedno mogoce, da jo dobimo, ako ostanemo pod Avstrijo, v katere najvecem interc&i bibila; Itolija bi je nam gotovo nikdar ne privoStMla,
Kakor si bodi, oziri na pomanjkljivosti in napake v drzavnem gospo<larstvu, nam v sedanjem resnem in nevarnem politicnem polozaji ne morejo in ne smejo omajati driavljanske zvestobe,
Moijel sklepa govornik, v teh <iastitljivih prosto* rih, kder zdaj zbornjeino, je 2ivel pred sto leti verl in plemenit moi z imenon Rudolf grofCoroni* n i; odlikoval se je posebno v tem, da je iskreno lju-bil svojo domovino in svojo slavno cesarico Marijo Tc-rezijo: v dokaz,nam je, da je s6 skrbno marljivostjo nabiral zgodovinske dogodke naSe ljube deiele in jih po tibku objavil in da je svoj navduSen patriotizem izlil v venec latinskih pesni, ter ga poklonil svoji mo-gofini vladarici. Zdi se mi, da vejc dahes tega veljaka piemeniti duh nad nami in da njegovo .iskreno domo-Ijubje preSinja tudi ua§a srea.
Vsaj smo se tukaj na tisoCe zbrali, da z nav-duSenim sreem razodeuemo svojo iskreno domoljubje in da izlijcmo «5ute evoje neomahljive vdaiwaU v adw*
so alipismo, katero hocemo polozlti na podnozje ino-gocnega prestola avstrijskega, naj nas* presv. vladar pozve, in naj pozvedd naSi mnogi nasprotniki, pa tudi nasi sosedje unkraj meje, da Slovenci na desnem bre-gn Soce smo in hocemo vedno ostati zvesto vdani si-novi mogocne Avstrije. (Gromovito pritrjevanje.)
Gospod I. N. ToroS, zupan medanski, pravi. da govorice ob odstopu dela nase dezele na desnem bregu Soce hudo fcdijo drzavljanske cute vseh tukajsnjih pre-bivalcev. Tak odstop bi pomenjal naso narodno smrt, pa tudi materjalno bi nas ugonobil.
,Le mislite si drzavno mejo obSofii, pa italijan-sko financno strazo na tej, avstriisko na uni strani moats. Brie note se svojim sladkim pridelkom cez most: .Fermol" „nalt!" mu zadoni od te in od une strani na uSesi, ,placaj colnino in po tern vozi naprej". A colnina je tako velika, da raji svoj vox domov obrnes, kakor tirjan denar posiejes.*
„Kaj pocnemo Brici po tern se svojim vinskim pridelkom, mari ga popeljemo v Furlanijo, kder sami no vedo, kam bi svojo irnino specali? ali nize v Ita-lijo, kder imajo sami viua v obilosti? — Spij ga ali xl|| ga, iiveti moras in davke moras tudi plaiati, vzc-mi kjcr hocea. In kako bi so nasemu sadju godilo V Italija ga iota sama zadosti, raorali bi je tedaj tudi tanaprej proti sevcru prodajati. Pa koliko nadleinosti bi nam zopet finanfoa kontrola na meji prizadcla. In ni morda mogoce, da bi Avstrija v interesu svojihsad-jerejeev tudi na§e sadje 3 colom obloiila? Kaj potem, briski posestniki? Kam bi se obinill se svojimi pridelki, kateri so zdaj nas ponos, a ob encm tudi edini pogoj nasega zivljenja?"
,0 ne, ne, bratjel do tegane sme, ne morepri-ti. Avstrija po svoji vesti ne more pahniti od sebc toliko zvestih sinov, ki uze cela stoletja z ljubeziiijo opravljajo vse drzavljanake dolznosti, pokorno placu-jejo tezke davke, z navdusenjem prelivajo kri za dr-zavo, kedar koli jo sovrazuiki napadajo, iskreno lju-bijo svojega cesarja in njegovo najviso rodbino." (Nav-duSeni klici: Zizijo! 2ivijo naS presv. cesarI i. t. d.)
,K«»r smo uze pred leti dokazali, da smo nepre-makljiva skala na avstrijski meji, mora biti uaSazvc-itoba in vdanost gotovo znana presv. cesarjn; zatorej menim, da ne bo nigdar in pod nobenim pogojem pri-tolil v odstop naiib pokrajin, v naso gotovo narodno wnrt in materjalno pogubo,*
„Prosimo tcrej Nj. V., da nam blagovoli dati za nalo neoraahljivo zvestobo do avstrijske vladarske hiSe tolazljiv odgovor, da se vmirijonasa globoko vialjena in vznemirjena srea, da bomo zamogli tudi zanaprej tu na Mki meji povzdigati svoj navduSen glas: Ztvi-jp presv. naS eesar Fr. J. I. in cela mogocna rodbina HabsburSka! (Neprenehljivi zlvijoklici.)
Predsednik: 2 ozirom na to, kar ste posneli iz danasnjih govorov, predlaga odbor sledeco adreso do presv. cesarja: (bere)
nVa§e Yelicamtvo/¦
nV danasnjem pievaznempoliticnem polozaji, ko se na diplomatics tehtnici ziblje osoda raznih evrop-slrih narodov in deiel, dvigamo Slovenci na desnem bregu So6e svoj glas do mogocnega prestola Va§ega c. k. apost. Velifiaustva zatrjevaje, da se vatevamo med najzvestejSe drzavljane, da smo z odkritosrtno Ijubez-nijo vdani svojemn mogoCnemu Yladarju in Njegovi najviii rodbini in da bi nas ne mogel noben dogodek na sveta tako silno uzaliti, nego ie bi nas nemila osoda iztrgala iz sedanje drzavne zveze.
zelimo sicer iskreno, da bi se na slavo drzave pomnozilo stevilo zvestega slovanskega prebivalstva v Avstriji po pridobitvah v Orijentu,—a sami bi nika-kor ne hoteli biti kupna cena za katero koli novo deielo.
Stoletja uze veze in b^ati zelena Soia prebivalce goriSke dezele, Slovenci na obeh bregovih smo od sta-rodavnih iasov zdruzeni v skupne okraje in duhovnije, ebcujemo in trgujemo med seboj, smo si drug drugemu koristni in potrebni; Gorica namje vsem skupaj pri-jazno srediSfie, v katerem se sredotoCijo vsi nasi naj-vaznejii dusevni in materjalni interest.
In ta lepa, harmoniina skupina—na§a ozja do-movina—jfe gotovo krapen in dragocen biser v staro-slavni kroni avstrijski katerega so mogocni predniki VaSega Velicanstva z enako ijubeznijo in skrbnostjo tarovali, kakor vse druget tudi najvete bisere. Za to se trdno zanaSamo, da bode tudi V. c. k. a. V. z ozirom na neomejeno vdanost in nevpogljivo drzavljansko zvestobo vsega tukajanjega prebivalstva s ofietovskim oCesom nad tern culo, da se biser goriSke grofije nig-dar ne okrhne, ampak da ostane vselej eel, bliSfiec kinfi mogofine krone avstrijskih vladarjev.
Bog zivi, Bog varuj in blagoslovi VaSe Veliian-stvo!"
• JL" ZOpet ni biI° navdaSenih 2ivfoklicev ni konca m kraja; pregromeli so celo cesarsko himno, katero so vrli kviscanski godci mej tem zasvirali.
Predsednik precita sledeci telegram, ki je doSel med zborovanjem: „Politicno dtuStvo pEdinost" v Tr-8tu zbrano v obfinem zboru pozdravlja sestro nSIogott zborujoio v Kviskem in se vjema popolnoma sL skle-pom. Zivila ,Sioga« t (Slava .Edinosti* fivilal seras-lega po «boriici.)
Tudi najmlajsa fitahuca Bo v§ka je poslalada-na§njemu zboru presrcea pozdrav. (Klici: Zirila!)
Predsednik naznanja, da so bile v pretekli pon-deljek uze na potu dtputacije k napovedanrniu zboru v Kviskem iz vseh ob€in na desuem bregu Sofe od Predela do Kanala, pa da jib je odbor tdegra6cuo ustavil. Da bodo imeli prebivalci Sotke doline prilez-nejSo priliko, izraziti svoje mnenje oziroma svoje ^ute, napoved&l je odbor drug javni obLni zbor, kateri bo v prihodojo nedeljo v Kobariilu zenakim programom. kakor dana§nji.
Zdaj uastopi gosp. vlahii zastopnik, baron Retjh-bach in pozualo se mu j>, da je gloloko ginj.n, ko je blizo tako-le gnvoril: Uorko se Yam zakvuljrijem v imeuu vlade, za ]ep dan, katerega .«te ilaues napravilit pokazali ste zopet kaj ste Slovenci, VaSa zvt»t-»!ta<lo skupne domoviue Avstrije je znana, \iada s>teje na Vas.
Novdusenost muozice je pri tt»h be.se«iah v-kip«da do vrhunca, z brczkouC-rtinii zivijoklici je uazt'tavljala gosp. vladnemu za^topniku v priznanje za njegoiu sicer priprosto pa tcm toplcj.so zihvalo.
Predsednik sklene na to zltorovauji* zahvaljevaje ae za tako ogromno dtleiitev in za lep red pri ;:bo-rovanji ter priporofevaje, naj Slovenci na desi.eu. bregu Soce tudi zanaprej zveato hvanijo in viaoko r-po-§tujcjo naroda kwjdrazje svetinje.
nIlofiemo1 hoiemu!" je odntevalo od vseh strani in na to se je mej veseltm sviranjpm godbe in gro-meujom topicev razkropila navdusetia nmoztcn.
Zborovanje je trajalo poMnigo uro.
Ae kaj 0 tem zartimivent shodu omenimo v pri-hodnji Stevilki.
Kako pravico ima Avstrijn do Bosne in Hereegovine ?
Ker se zdaj moeno 0 tem govori, da bode Avstrija Bosno in Ilercegoviuo zasedla, prasali bodo nasi citatelji, kako pravico ima Avstrija do teh deze.1V — Pomniti je trcba, da je za.sedi*l te dve dezeli hervaS-ko-serbski narod med leti 020—030 po Kr. Ilervati so osnovali mogoCuo kraljestvo, ki je obsegalo Bosno do Verbasa (sedanje tur&ko Ilervasko), severno Her-cegovino in severno Dalmacijo in del hcrva&krga Pri-morja od Senja navzdol, Ko so potem hervaiki kralji izumerli, izvolili sosiHervati 1.1102 ogerskega kralja Kolomana za svojega vladarju. Tako je bila zdruzena Dalmavija, Bosna in ITercegovina z ogerskim kralje-stvom. Pozneje so vladali ogerski kralji Bosno s po-moejo namestni.ia ali bana, katerega so v XV. stofetiji za kralja povzdignili, da bi laze branil bvojo de2elo pred turskimi napadi. In tudi nemski cesar Friderik IV. je povzdignil zahlumskega Zudana v vojvodo 1. 1440 in od tedaj se imenuje njegova de2ela Hercego-vina ali Vojvodina.
Ko so potem ogerski kralji 1. 1526 izmcrli, bili so njih nasledniki avstrijski vladarjt in ti so podedo-vali torej tudi pravice do Bosne in Uercegovine. Ali ta pravica se nij mogla izverSevati, ker so bili med tem Turki bosniSkega kralja umorili in obe dezeli pod svojo oblast spravili. Skozi ti dve dezeli hodili so potem Turki skoro vsako leto na Slovensko ropat, morit in po2ie»t.
Med tem si je pa Avstrija vedno prizadevala tur§ke napade z orozjem v rokah odbijati in §e celo odvzeti jim zopet osvojene dezele. Velikokrat so bila avstrijska prizadevanja sreCna in prigodilo se je, da so avstrijske vojske zopet posedle vse one dezele, ki so nekdaj k Ogerskeniu spadale in Se vee drugih. Tako so bili Avstrijci zlasti srecni potem, ko so bili 1. 1683 s poljsko pomocjo ze drugikrat Turka spredi Dunaja zapodili. Takrat so zmagovali avstrijski gene-rali zaporedoma in turski Slovani so ze priCakovali reSilne ore. Znano jim je bilo prerokovanje, da bode prisel od zahoda cuden junak z nenavadnim sprtm-stvom, ki je bode otel. To je porabil feldmarSallajte-nant Pkcolomini, oblekel sebe in svoje vojake prav nenavadno in udaril 1. 1688—89 z 10.000 mozmi cez Savo. Vse ljudstvo mu je vrelo nasproti in ga po-zdravilo kot reSitelja. Z lahka je torej posedel Bosno, Hercegovino in stiro Serbijo ter uderl dalefi v Alba-nijo. Albanci so bili celo pripravljeni katoliSko vero sprejeti. Ali nesrefo jehotela, aa je Piceolomini umerl. njegov naslednik Strasserje bilnezmozen svoje naloge in dal se je pri Kacjanku zasaCiti in pobiti. Tako je bila Bosna in Hercegovina za Avstrijo zgnbljcna in vsled karlovSkega miru (1699) ostali ste obe dezeli pod Turkom.
V vojski zoper Turke 1. 1716—1718 slo je 15 tisuS avstrijskih vojakov Cez Donavo v Bosno, kjer so bili od ljudstva navduSeno sprejeti. Vsled pozarov-skega miru 1. 1718 ostal je vehk del Bosne pri Avstriji, kakor tudi vsa Serbija do Nisa in mala Vala-hija do Alute. Bosna je bila HervaSkemu pridruzena in dobila enako upravo, kakor ta. Bosniska milica se je jako hrabro bojevala na avstrijski strani v naslednji turski vojski 1. 1737-39. Ali Avstrija je bila tedaj nesredna in morala je v belgrajskem miru (1739) vse pridobjjene dezele zopet Turciji odstopiti.
Tudi 1, H98 je dobil slkvci Lavdon se svojim
desuim krilora velik kos Bosne, ki se je ie smatral kot avstiijska dezela. Toda mir v SviStovem odstopil je vse pridobitve Turcyi in 1. 1790 so zapustili zad-nji avstrijski vojaki Bosuo. In potem je ostala Bosna s Hercegovino do danes turSka de2ela.
Ali ne Ie Avstrija si je prizadevala Bosno pri-dobiti, ampak tudi Bosnjaki sami napenjali so veckrat vse zile, da bi pod Avstrijo priSli. To prizadevanje je bilo posebno veliko za Casa cesarja Rudolfa II. v letik 131>4—1606. Tega leta po.Mjejo Hercegovinci ?.e drugif frauLiSkana Dorainika Andriasevica k nadvoj-vodi Ferdinaudu Stajerskemu (poznejemu cesarjn) [in ob encm dva diuga poslanca k ccsarju Rudolfu'v Prago, naj povedo, da so pripravljeni Avstriji udati se in uaj pro^ijo pomoci v to sverho. Oba, nadvoj-yoda in cesar sta pohvalila prizadevanje Hercegovincev in Serbov v stari Serbiji in Albaniji ter jim odgovo-rila prav prijazuo v ituiijanskih listih na njih slovan-ske ptoSnje. Zlasti patrijarh Janez v Ipeku d^Ioval je na to, da bi prisli njfgovi rojaki pod Avstrijo. Tako m imeli tlaeetii Slovani vse tipanje pod Avstrijo priti, ko bi ne bilo njih piizadevauje kljubu vm*j tajao^ti prezgndaj na dan pnAlo.
Dva kotarska |demenita4a, ki bta posredovala pri razg<jv,irjanji med slovauskimi in atstrijskinu i«»-slanci in ki sta inicla vse vaznp listine v rokah, ho-Ula bta se biMte.^kemu senatu s tem posebno priku-piti, d.i sf<i potlala vse dokumente v Iicnftbe z na-znanijf.m. kaj se pripravlja v stari Serbiji in Herce-govini. 15e:i">ki s.-nat je stvar tieinudoma naznauil tnrftkemii suit aim in {Hitem j • bilo, si* w ila. vsi-h po-gnj.'inj kon«:c. Avstrijski vladarji so imeli zaradi tega gotovo i? vtdike sitno-iti pti stiltanu.
Kdur zeli%natanjrneje po/nati llttiue. ki no se takrat menjevale med Slovani in avstrijskimt vladarji, naj v/ame v roke knjigo: Blavisehe Itibliothek, izdal Miklusich, I. zv. s-tr. ^8—300.
Dopisi.
Iz Gorice 2. aprilasmo pn-jeli slederi dopi<:Da je Gorica prijazuo pa lepo mesto, to u*e vsakdo vp. a da m: ravno v ^avstrij-ki Niz/i- mar^ikaj pngrcsa, •¦"Har bi za dekortim mesta trebalo, ne bode oWe znano. (llavno svojo skrb obra^t na^ mestni /astop v t<», da iztrelii vse. kar kolikaj diri po slovenski m-roilnosti, ne zmene* se za to, da ravno (ioiica zivi vecinoma od fdovenskih zuljev in da ie, bi zgubHa—-kar upamo, da ne bo—de»ni brtg S(»tpf lahko polovi-ca gor'Kkih trgovcev in obrtnikov pobese Li!.i in ko* pita. Pa da predaleC ne zabiedem, hodem ob krat-kem povedati, kar me tezi iu sercu.
Pred ne davnim casom smo imeli v Gorici na-Celnika mesttdh straznikov ali policajev Slovenca in tudiveLdrtigih takibstra2nikovje bilo s!over#kegarodu. Ti so se dobro razmr.eli z vetino sloven^kega (judatva, ki prihaja ob terioik dneb v Gorico, kar je tudi neob-bodno potrebno, ce ?e pomi&li. da bi morala biti glav-na ualoga inestnim ^tt'aznikoni'osketb^vatiterJStio poli-cijo; na tergih bodi na zelenjadnem, ali zivjiibkem, bodi na trgti za seuo ali derva, je ogromna veCina prodajalcev Slovencev. In kako bo med njimi za red skevbel in sploh teiino poticijo oskerboval, kdor ne zna, ne razume njihovega jezika. A kaj na&m mestnim oCetom mari za vse to ? Slovence proC! to je njih pa-rola, ker si morda uuslijo, kaj porecejo naii sosedje unkraj meje. ce pozvedo. da jemljemo v slu2bo Ur podpiramo take ljudi, kateri so najzvestejM Avstrijci? Toda pustimo jih, naj mislljo, kar hocejo; istina je, da imamo zdaj n.ijve<: takih policajev, ki ne razume-jo be»edice sloven«kega jezika. Opaznvali smo vefkrat in serce uasjebolelo viileti in »]&iti, kako posamez* ni teh mestnih junakov ob terzoih dneh surovo rav-najo z na»imi hribovci, kateri na Korenju Goricanom derva prodaj;jo. Man so terazi, kakor: Bbezi tarn, hudiCsv gorjdii in mostro di ?klaf- primerni v ustih takih, ki imajo biti varahi javnega reda in javne do-stojnosti? Jviz menim, da ne; a vklel in sliSat sem vendar veikrat, da se nasi mestni stra2niki v svoji neotesanosti kar nic ne zentrajo.
Pa tudi iz stalisca enakopravnoosti bi lahko na-§im pohcajem eno nausesa zagodel: Berza voznja je po mestu prepovedaua in ce policaj zapazi nbozega fiakerja, ki zaaluii morda 50 kr. vee, ako hitro vozi, koj mu je za petami; a onih aristokratiCnih ekvipaz na dveh in na 5t»*ih kolcbih, z dvema in Stirimi cili-mi konji, ki samo za bravuro po najobljudnej§ih uli-cah dirjajo, da je ubogi plebejec v najveCi nevarno&ti. posebno pa zveccr po glediicuih predstavah,—za te se mestni policaji ne zmvnijo; pa tudijezdeca ne vidijo, ki se derzne skozi realkin, samo peScem odmenjen pre-hod, ravno takrat, ko hodijo naSe gospe se svojimi otroSifi sctsti se v mestni vert.
Se marsikaj bi imel ocitati, posebno glede doma-cih in tujih bera^ev in potepinov—paje morda boljs>, da molcim: saj je vse le bob v steuo.—
U Trsta, 2. aprila.  (Izv. dop.)   (OWSai zbor tfruStva »EdinostK, — Dokaz  italijanske po2eljivo»ti
po slovenski zemlji. — Razno.)   Redni  letni  obfini J stalne nagodbe   so po porofiilih   iz Peste  zopet
zbor nasega polit. dru§tva „Edinost% ki je zboroval
v nedeljo v tr^aSki fiitalnici, bil je dobro obiskan. Bilo
je navzocnih cez 60 udov. Predsedovai je g.Nubergoj,
zapisoval g. Dolinar in navzoc je bil tudi vladni ko-
misar, g. Vidic. Tajnik Dolinar je poroSa! o delovauji
druStva v preSlem letu;  iz tega poroCila se razvidi,
da je hnelo druStvo marsikak uspeh, jin da je marsi-
kako nevihto odvrnilo,  ki je pretila okolici in sploh
svoj upliv na vse strani razshilo. 0 prvi tofki dnev-
nega reda,  porocal je odbornik D-,   omenil je kako
tendencijozno je sestavljen nov nacrt  §olske postave
za Trst in okolico,   posebno pa §. 8,  vsled katerega
bi bile mestnemu stareSinstvu vrata odprta v dvori&e
najsvetejSih pravic  slovenskega naroda v okolici tr-
iaSki, ker vsled tega §, magistral lehko s casoma po
viej okolici vpelje v ljudske Sole italijanski kot pod-
ufini jezik in tako izbacne materinicino iz Sol slovan-
ske okolice.   Ker pa to ne gre ne po temeljnera za-
konu in tudi po obcnih Solskih postavah ne, je treba,
da se precej ustavljamo tej krivieni postavi in se o-
brnemo do vlade. naj \o ona zavrne.   Po torn prctita
porocevalec nacrt petiiije na minister&tvo,  katcra se
po se precej iivahni debati eprejnie z dodatki  gasp.
Nabergoja.   <> drugi toiki:  protest proti  poviksanju
davkov — sklene zbor.  da ima   nov otlbor napraviti
dotitui protest in ga predbziti  prib. obfriem zboru.
K posameznitn prrdlognm oglasi m»  kmet Gerdol in
slika v jako gladki  besedi  hlovan&i  napredek,   slo-
vansko vzajcninost in zve*toI»o Slovrucev, nata govor
naslanjaje se, pwllatfa DoIimipc, da se daiie.-* v Kvi§-
kem zboiujofo sestiKo gorisko ^Slogo- pozdravi He-
grafirno in tenia pozdravu dostavi, da h« tudi  oMni
zbor druitva .Edinoat" vjema se sklepi zbora „Slogea
v KvKkcni.   Ta prrdlng bil j<* fnoglasnn   in  navdu-
Seno sprejet in odposlal ae je prcfrj doti&ii telegram
v (iortro.   Knmtfwt ho se vr.-ib* volitve. Izvuljeiii m> :
za predseduska: g. Xaherg«ij. za iijegovega nanifhtnika:
Dolener,  za tajnika: Dolinar.  za detiarnicarja:  (ler-
|at»ec\ za odbomiki:   Iv. (iotjup.  Piimnzic. J. Purif,
J.  Trobt-f. NadliSek.   Konefno  se zahvaljujc  oboni
zbor |ioil|»io4bt»dtiiku Nabergoju  za  izvratuo vodstvo
dru&tva v prc'lem letu in za kn pko  in  mozato pu-
stopanje v ilr*. zboru in mil zaklire ttikratiu PZivin!"
V udhorovi danaSnji sejf w je skteuita,  da *e skliCc*
5. niaja olu'ni zb«»r  ^Edinosti" v Sknlr-nj   (.Servola).
0 juko zanimivetu d.ievuem redu vam hoCein poro&ti
Te dni j»» tukaj zapleuila polu-ija v.cko italijan-»ko bro&nro „II coi.tinp orienUle dell' Italia'1 z doda-nim zem»je\idom: .Ven»?,ia (iiulia". Ta broSura do-kaznje, da se Itoltja ia/|-rofetira do konca julijhkih alp. torej do Postojn«», in kar tain dukazitjp, narisano je tudi na karti. Ta bro<uia je izMa v Hsmu. lulijani torej ttiui dokazujejo, kako optaviceni so prutr.stt, kateri m delajo pi a? zdaj po gorifkih in triaSkih Slovencth proti tende ncam itaitjan^kih r»govileiev, katei i imajo tudi v Tr*tu in Gorki svojc privrr-ence in Se celo na jako i.plhnih mestib. A bogme, te dezele bodo poprej «ee druge.wkar je le v Evropi mogoce; ¦amo italijanske ne. Caa bi bil. da bi vlada eukrat pszila na moean glas uptjoLfga * puS&ivi.
t'mil je o:si teden tuk. ruski kouzul in rnski driavni aovetnik, pi. Hirsch; pogreb je bil sijajen. yiol je bil jako uCcn. a p*vmalo Slovan; Itusija :ma Se dosti pwvefi iinovnikov tudi ivunaj avoje deiele, ki nijio pravi in zavedni Ru»«i.
Zopet par samomoicv ?e je zgodilo v Trbtn; usmitd se ji* en begat z.iieb»ik, pa en ogen-ki vojak, tadnji na svoji postrljl se *vftjo pu*ko. Toso2aloBtni dokazi propada moral* v tseb krogib.
brez liispeha ostali. — Madjari se tudi   ^astran \ finaninih color iu kavo in raj^ ne m.iraju vdati. Ruski poobla§6enec Ign&tiev se jemudil na Dunaji od 26. do 31. marcija.   Cesar ga je sprejel 27. marcija, potem pa jc imel dolge po-govore z Andrassy-jcm  in z drugimi dr^avniki. — Casopisi pripovedujejo sploh, da se je Ignatieva xnisija ponesrefiila, ker ni mogel pregovoriti An-drassy-ja  do kakih gotovih obljub.   Vendar pa «e pozdeva, da vtegne ostati Avstrija neutralna t slucaji rnsko-angleske vojske, katera se lahko vsak dan vnarae,  ker so strunc med dotiCnima vladama uSe strasno napete. — Zanimive so be-sede, katere je nekda lgnati;sv govoril pred svo-jiin odhodom z Dunaja:  It u s i j a je priprav-Ijcna Avstriji dati nepopisan list papirja, daza-pise na-nj svoje io\)o. — Kaj bodo  na Dunaji zapisali na ta prazni papir?  profinjo „Novicea, ker se Dosne in Uerccgovine na vso moc branijo. A n g 1 c 5 k i minister Lord 1) e r b y jo od-¦topil, k<;r mu ui bilo prav, da se skliLcjo reserve. Ta odstop jc jako vojevitega pomena. Av-strijski poslanik na angleskem dvoru, gvof D e u s t, je v siluili opravkih bitro na Dunaj   odpotoval. Kusija se na vse kriplje dalje oboro^uje ter kopii'i okoil (-arigrada velikanske zaloge 2i-veza in municije.
h Drenopolja porofajo, da je zdaj v severuom llalkauu i:UU)00 \\w>. ruske vojske, v jiigii Ualkana pa 200.000 wo2. Kako in s kom bnilo Anglezi to vojsko iz Holgarije pretepli ?— Iz Carigrada se .Times-u" poroJia. da so zdaj sultan, ministri in porta llusom popol-neui prijazni, (\\ Uusi zasedeje Oarigrad, ne bi jim Turki nW vec branili.—
Politieni pregledL
Zopet se je v drzavnem zboru oglasil goriski zastopnik grof Coronini, ter je v dc-belo uro trajajocem govoru s tehtntmi razlogi pobijal pogubni sistein d u a I i z m a. Obzalujemo, da nam prostor ne dopuSta, iz govora kaj po-sneti, ne da bi se zlagaii s irentralizmom, ki ga nas poslanec po svojera prepricanji zagovarja, atnpak da bi nasi citatelji pozvedeli. kako ple-meniti nazori navdajajo mo^a v njegovem neu-trudljivem prizadevanji za prospeh javne stvari. Zagrizeni nasprotniki Slovanstva se v svojih orga-nih zelo hudujejo nad idealno pravicoljubnostjo Co-roninijevo. ker priznavajo samo tak centralizem. kateri preziraje vse dntge naroduosti v Avstriji, zavaraje nadvlado, ce ne samovlado, nemskemu elementu. Da zivi v Avstriji 15 miljonpv Slova-nov, to jih malo briga. — Nekateri Casniki pa trde, da obsega Coroninijcv govor ministerski program in da borao v kratkem videli vrlega grofa na Leln novega ministerstva.
Zacasna nagodba z Ogersko je podaljiana za dva meseca,   A ministerski dogovori zarad
Razne vesti.
Kobariska fcitalnica uapravi 7. aprila zvefier vsled obciu'ga zbora ff.SlogcM, ki se bode z euakim pnv .i )iu tukaj vr.sil, kakor v KviSkcm, besedojH bliii »',',ii prograinoin: 1. Dotuoviid, pojc zbor: 2. Ka-govor; H. Slavjwka, pojo muSaii zbor; 4. Deklamaci-ja; 5. Ptici, poje incSan zbar; 0. Uskdk, fialoigra v 1. dejanji; 7. U boj I poje zbor.—Vstopuinak besedi 20 kr.—
K tej besedi vse narodno obCinstvo vljudno vabi
Odbor.
KviSdanska godba je kaj praktlCno oanovana; preteklo nedeljo po obenem zboru amo iraeli priliko to opazovati. Naj prej vam pravvbrano zagodejn, potem pa premeufi glaskc ter zapojo, da jo vesclje po-slusati jih. To so vam fantje z fare, da sme KvtSko na nje ponosno bit!.—
Mnogo orozja vozijo zopet na Grsko Bkozi Trst. Samili puik je sio 2800 zabojev po 25 puSk v v»akem. Zraven tega pa gre tudi mnogo sabelj, revol-veijev, druzega orozja in streliva.
Samomor. Sinoei ob 91/2 uri 80 naSli v vrtu neke hiie v „Yia Cipressi" na drevesu obesenega I. G. iz Kronberga. Obupal je nekda zastran vecaih prepi-rov s6 soprogo, kar dokazuje listek, ki ga je imel pri sebi in na kateram je zapisano „zdaj bo§ zadovoljna."
Dober zadetek. VCeraj predpoldne je priSel nek 15 leten mladenec, S. G. iz Kaoala, v Gorici v Bozzini-jev magazin, da bi kupil nekaj blaga. Ko se je lacunar nekoliko Casa z drugimi stvai mi raotil, po-rabi fant ugodno priliko, pobere iz miznice 48 gl. v bankovcih ter se spusti v divji dir proti Solkanu.--A fakin je bil naglo na nogah za njim, ga dojde ter iz-roci policijskim strazam. Denar so mu pobrali in zdaj se hladi v temi.—
Koliko je vseh ljudij na svetu? To je sicer jako te2ko doloCiti, ker po drugih diielah se ne stejejo prcbivalci tako pogostoraa, kakor pri nas. Vendar so ucenjaki preraCuuili, da vtegne vseh prebi-valcev na svetu biti okoli 1424 milijonov. Odteh pride na Evropo 309 milijonov, na Azijo 824 m., na Afriko 199, na Araeriko 86 in na Avstralijo 43/4 milijone. Katolifanov je 210 milijonov, protestantov 110, pra-voslavnih 86 in drugih kristijanov 16 milijonov. Med nekristijani je 160 milijonov mohamedanccv in 7 m. judov, vsi drugi so §e malikovavci.
NajveCe mesto na svetu je London na Angles* kern s 3.490000 prebivalci. Zarijim je v Evropi Paria z 1.989000 pr.; potem Berolin 967000 (z bliinjimi krajl pa 1045000); Dunaj 661000 (z bliSnjtori krajl
1002000); Petrograd 670000 in Carigrad 600000 pre-bivalcev.
Deaka slavnega madjarakega patvijota fajfa je bila te dni v BupupeSti za 500 gold, prodana, a kaj mislite, da jo je ukupil iz rodoljubja kak Madjar? kaj §e! Nemec je poStel onih 500 gold.
Brag nos. V Parizn se je pripetila nesrefia, da sta tercila skupaj dva voza pomestne konjske ie-leznlce ^Tramway* in pri tej priliki je bil poSkodovan nos lepe Parizjanke, ter dotiena Tranwajska druzba je morala placati za poSkodovanje not=a mt manj nego 5000 frankov, to je okoli 2000 gld. naSega deiara.
Posnemanja vredno. Dalmatiuski nKarodni list" v Zadru pozivlje v dlauku, naj vse dalmatinske obcine v peticijah do drzavnega zbora zahtevajo, da su v srednjib Solah v Dalmaciji uvede hrvatskl narod-no-dalmatinski jezik,—Tudi un Slovonci bi moral! te kardiualne terjatvc naSega programa slovenskega veckrat na podoben na^in ponavljati, ne opeSevati in ne Lakati, teS: saj zdaj niCesa ne dosezemo.   81. N.
Nova Turdija. Po mirovni pogodbi sklenjenl v sv. Stefanu bodo razmerenaTarSkem tako-le:Ber-b i j a pridobi 104 geograflcnib stirjaskih milj z 316.000 prebivalci, Oevuogora 58 stirjaskih milj s 40.000 prebivalci, Humunsko DobruCo,obsegajofio 119Stir* jaskih milj in 194.000 prebivalcev, Ruaija Besarabi-jo se 188(3 milj in 180.000 prcbivalci. Bulgarija bo obsegala 2r>02Q milj z 3.822000 prebivalci. Tur-Lija zgtibi po tein takem 2983Q milj in 4,457.000 prebivalcev. Nova politi&ia razdelitev na balkanskom polotoku bi bila po vsem tern taka: Neodvism dor-*«¦/». K11 v. :i 11 s k 0 z 2203Q milj in 4,700,000 pre-bivalci, Serbija s 955Q milj in 1,570.000 prebivalci; Cernogora se DWD mdj in 165.000 prebivalci, med temi kukih 10.000 Mohnmedancev. Tribut-na derSam Jiulyarija. Ta obsega, kakor u4e reCeno, 2502 Q milj h :i,822.ooo prebivalci, mad kaUriml 1,430.000 Mohainudanuov. EeropaH Turdija, Njej o« btiiiicjo sledet'e dezcle: llumelija, ktobyega 210O milj in 990.000 prebivalcev, ftpir, Tosalija in ostauek Macedouije t 7U8Q milj in 1.275*000 prebivalcev, Albauija z 992Q «WJ to 1,690.000 prebivalci; Bosun in Hercegovina z 1160(3 milj in 1,200.000 prebivalci, Kreta se 150 Q milj in 270.000 prebivalci, med temi okoli 40.000 Mohame-dttiicev, vecinoma gerske naroduosti.
Vojaka in denar. Racunijo, da je Rusijo stala vojska po 82 milijonov rubljev na mesne. Vojska je trajala osera meseccv. Ko bi vojska z Anglezi vnela se, utegoila bi celo vei let trajati. Zato se bosta oba dela premislila, predno zacueta.
Kako se pacijo razna jedila in pljade.
Lepo se razvija kemija, a i njo, *ali Bog, tudi marsikaj nepoStenega, ker malopridueSi zlorabijo to uccuost predrzno za naj grSa sleparstva. Zato se mi zdi potrebno, da naSim bralccm podam nektera po-jasnila in povem, kako se slepari z raznimi jedili,da se vedo varovati sleparjev, ki jim za poSteni denar prodajnjo popafiene in zdravju skodljive tvarine.
PaC naj potrebnifie jediio za bogatega kakor za reveia je vsakdanji kruh. Ce so nedolini otrociCivbo-ge matere laini, vpijejo po kruhu; siromak prosi za koSfiek kruha, ki mu potolafl hudo lakoto. Kedo bi pa6 mogel le misliti, da se nahajajo tako brezvesfcnl ljudje,ki celo ta bozji darpafiijo I Dal celo pri kruhu ificejo sleparskega dobiCka. Tako je dokazano po na-tan6nih kemijskih preiskavah, danekteri ie mokopa-Cijo. Na BelgiSkem se uahaja ve« mlinov, ki se pecajo izkljueijivo s tern, da meljejo nek pesek, ki je zmlet bel kakor fina moka pSenidua, in da pomeSanega med pravo moko tudi se tak<i izuijen mokar ne more spo-znati. Da moraa biti kruh iz take moke zelo gkodyiv cloveSkemii zdravju, kedo bi pac mogel dvomiti! Na NemSkem so zasadili mlinarje, kiso mleli nekiapnen kamen. Koliko je takih sleparjev, vidirao izsledecega: V Wiesbadnu so zasacili mlinarja, ki je rzeni moki primefiaval te moke ter so gaobsodili na eno letoza-pora in velikansko denarno globo. Druzega so vjeh y Kievi, ki je moki gipsa fino zmletega primeSaval. Fej te bodi 1 Groza in jeea presine dloveka, ko bere 0 takih sleparijak! Vlada v Dttsseldorfa je pustila po pn-sezenem kemikarju preiskovati moko v raznih mlimh in obiavlja v svaiilo Ijudstvu, da so se naSIe moke, kterim je po 100/0 gipsa, apna i.td. primeiamh. Posebno iz Holandskega se izvaza mnogo take sleparske moke. Le veliko drugih tvarin primeSavajo moki, pa eiovek mora postati strasten, ako sliSi, da n. pr, mej drugim tudi zmlete kosti primeSavajo, Hvala Bogu, da ni se v naSe pokrajine priSel oni gnjusm  sleparski
U 'Razun kruha je paC meso veleimenitno jediio. Ne raaram govoriti, da se najdejo brezvestni meBarji, ki ved6, daje bilo flvfoce bolno, pa ga pri vsem tern ku-pijo, se ?• da, po nizkiceni, pa drago i*««^va40, Ta-
kc clovek neve, odkod pride bolezen, zakaj si je pokvaril zelodec Ltd. Velike sleparije se nahajajo v nekterih mesnieah, ki napravljajo klobase. V ce ijube klobase se vsaktero meso, zdravo ali nezdravo, nabase. Na Nemskem so zasacili mesarje, ki so v tako Slovene kJobasice pridevali skrobnemoke(§tirke)do25Q/0! Po-sebno maslo se hudo paft. Njemu pridevajo moke, gipsi, boraksa,celogoluna!Sicerneverjetno,pa istinito dokazanoje,davLondouu tudi Timesnega blata neza-metavajo kot primes k maslu. V Ameriki se nabajajo velike delniSke druzl>einfabrike,ktereizdelujejoumet-no maslo ni zdravju skodljivo, a dokaj je slabSe in manjse vrednosti in prodaja se za pravo maslo, to pa je goljnfija. V Westfalnu je poslala gospa svojo knna-rico po masla, ktero je pa bilo nentitno. Preiskati ga je dala vladnemn keraikarju, ki je Sel v prodajal-nico, in nasel dve kibli masla, v kterem ni bilo niti Tiaj manjSe drobtinice naravnoga masla (iz mleka),am-pak nasel je, da je bila zmes razpuScenega govejega, kostrunjega, svinskega in konjskega loja. Kako raz-Sirjeno je sleparstvo z maslom po NemSkem, nam po-jasni sledeCi dokaz. V Uamberguje strokovnjak—pri-aezenec pri sodniji izjavil, da ni v celem mestu mogel najti ne enega poStenega masla, ampak, da je moral sara razpustiti nekuliko opresnega butra, da je zamo-gel tu k sodniji prinesti tudi poskuSnjo pravcga masla.                                                    V
Jako imenitna je dandanas kava. Se take revna mamica jo hoce piti. Ko sc je nasitil bogatas naj bolj-3ih jedi, mora postrezcek prinesti mu kave, ali pa gre v kavarno, kder pii iasi fcerneca politizira s svojimi pajdazi. Uccnjak spije sklcdico 5rne kavc, al:o ima rabiti pozno noc za vaino studije. Kaj velja kava pri njeznem spolu, to pa5 vsak oeanec ve. Kaj bi storile gospe in gospice, ko bi ne bilo kave, scveda mlecue. kje bi se zbirale na „plau§ ?u
Kava je sedaj pa tudi zivez na dezeli in revefc si napravi zajuterk in veLerico s kavo, v ktero nalo-mi kos kruba. Nekteri sodijo sicer, da kava lc draft cutnice in da nima nikakorsne redilnosti v sebi. Ven-dar je dokazano, da je v pravi meri zavzita tudi zdrav-ju vgodna in za ljudsko hrano jake veljave. Na Ba-denskem so se nekdaj ljudje 2iveli le od krompirja, kar pa je marsikdaj mrzlice provzroailo. Ko so pajeli ljudje tudi kavo piti, ki jib zgreje in pospe§i prebav-ljanje ielodea, niso vee podvrzeni mrzlici. — Tako v uradnem porocilu Badenskem o veljavi kave.—To naj bi pvemislili vsi oni na§i drzavni poslanci, ki so lotos glasovali za povisanje colnine na kavo. Za vbogo Ijud-Stvo je kava zdaj jako vazen zlvef in za vboge na-menjeni iiveiL naj bi bil pad dober kup. Jaz sam nisem poseben Castitelj kave, anjen pomen za ljudsko hrano znam ceniti.
(Prihod. dalje.)
'___________           P . . . e.
Listnicattrednistva. Resnicoljub iz 6. Prih.
Iiistnica opraTniltva. G. J. Obr. iz Divace pre-jeli 4 gl. aa 1. 1878, drngo vse placeno. — Q. T. Koc.izPri-TaSine za 1. 1877 placeno.
Dunajska borza.	
	4 April
Enotni drz. dolg v bankovcih  .   .   .   .	60 gl. 30   kr.
Enotni drz. dolg r srebra   .....	64 „ 45    „
Zlata renta..........	72 „ - ;;
1860 drz. posojilo    ........	no „ -   „
Akeije narodne banke...... Kreditae akeije  .........	794  „ —     ,,
	207 ,, 50    „
London ............	122 „ 35    „
Srebro............	106  „  65     „
Napol............. C. kr. cekini  .   .   .   ,......	I »  ™k »
Driavne marke.........	
OzfiaaiI(
Jemljem si Cast slavnemu obdinstvu aazaa-niti, da se pri podpisanemu nahaja bogata zalo-ga voska, svec in tor5 iz slavnoznane tovarne Reali Gavazzi-a v Benetkah. Bila je odlikova-na od cesarja avstrijskega, ^i-aaSiska JoMa, od kralja bavarskega, Maksimiliana II., od kralja pruskega, Friderika Viljelma in od umrlega fran-coskega cesarja, Napoleuna III. Obdarovana je bila pri razstavi v Londonu I. 1862, pri obert-nijski razstavi v Parmi, pri razstavi v Torino, v Milanu, v Luki in slednjid pii razstavi v Filadelfiji
Gg. narocnikom se bo postreglo z vso skerb-Ijivostjo in natanfinostjo in pray ugodno ceno. Gena je:   I. Tersta 2 gL 40 sold. H.        „  2   n   20    „
Podpisani se tedaj zanasa, da bo v krat-kem pofiasten s pray obilmnii narocili.
Jakob Palla v Korminn.
Oznanilo
predastiti duhovseini.
Kdor ^eli prav Iepih Bspomiiiov za pervo sv. Obhajilo* se slovenskimi napisi?. naj se oberne do
I i Brewer r ^k^-i n kwku 0
Cena je leptm potlobam primerno nizka
„PRILI€M raiPOVILV.
'     NOVO!      NOVO!      NOVO!
rili"
it it:.'
;?:KBR<i.«i?.i;i.v
Xoii.
hole (n»j «e no iram«r.ji» t««r<» puswne rumeao uie po oscm-tmiMii r*'-.i. i'.t .;>? : »¦ I¦: ri»ai>, oair.»m« tl* <>»tan« f»«U>, tlaieiai* !l^^K^.V<'• I'*'!:'>•»! ^" l|2 tucct» ille   .        «l. I.i"
l.'»       "     n«.i«>v    .     „¦!•¦!    Teh -•: W.i,(.t »!..!¦'..   U:-t>
itji     „    H.c-it   .   „   .T.-.     btj. mi  i>* v*i •,-,  ..«;  L.«t
1 anjemavac   .   .   .    „ ¦ -.75 L    jcr»»ce v*laj»itiui -.:..:.*» i
I iiymmvec ** juho  „   t      'it nUl. h ••c.ituBi v.vti
I ill. » l* prikuliu .   „      T.~»
6 poilkUdniktiT /» mu» (t«». t M       I JAKi» r.l.K'.ANUA   ii
x «oim «lm:elom i^tir:itct uretwriu* p!i«iiSi»; IE I;r   j .iki., :.;•<
in R rrlic) nament» 22 %\A. W f*attl« 9 g!.
— Resnicao SUKBKU.NE ZEt'NK 1'W. ! •» c k- kovn--.i skuiene, natancnu rejuU-nne in tui'u« iil<-(¦<¦ * .iUM..::-. {-.' I areb. cilinilerc* at Teriif.. nam %\.U. •.ami Ri. t; r,"f I „ •nkurc* * kri«t. »tckl«m » gl. !>..(>„ «!.•>>> ^/ ; t „ remontoir-ui'» * krUt. »t«kl'»m (nav.ja .ii- pri ''""'" riocici lire* klju.-u) nntrt- (,'f. ¦-. *.»:u,. tfl. I.'.V) »r; '* t xlata ura sta tiame & etuijom nam. j*l. 'J1* »*!im y(S. 17 7.i i''tu. i.eb«rno urno vrri/ice »\ gi-t. .'¦.'.»        !» x'A. 7    .
Najnovejsa specijaliteta! Plinove lampp, ki se preiiavijo, <i,r(;/, <<*-,, ^,-t
:*) iu lire* cilimlra) z aparutoiii sret (vn»U ap^raE n.»n],i »a:u To lamp? sc piMUvljapi lahko na n»i/r>', ali of..i,ij,i na <i>l, « stropje. Uudruta /« vsakega in i*. vnuki kraj I.ampa in na strriu          ¦   -
.       .    puiUtro.    ,    ,.
Lep»i plameu kakor pri premu^o%em plinu, t'cnrji od petrolija.
Ol^lrne ccnike po'iljamu za^tonj, IiU^j pa le pr..ti plm'il:* ali powetjii.    l>ol)iva ne SA.Mo pri
JbSxpoi*tliau.««  I iottollioi
Wien, Margarefcheastrasse 13.
trop „    „   ¦1.73"'    ""'l l'tmi'* r"!,it'' "J v'"'"i :
¦j  l-:.::.. kak.i   *.:
¦i 5«"/.» III,
	i « & o ° a			^ ¦' ' «-»                il
	.S "* a			9Z~U9            ,1
	B «, S»		^w"** ,,5	"*  t-a-'a                  i|
			os*S o*	•   x^     -2                      il
				
	JbgO 5 -»g8	"20Js ^ -s8 s R-sJ		
II        • 1 ° li-H 1 -r-l	'So g u »      f*.  B * i ^.rs P»gr3	f      Mi! d '.'i -*•   «> *<     o  f fcT *-«    ffiie'ir.-j  t^ O Pn *i ef ei c i   «i		«    -.1:2 ||1    ©Il
r	'3(5'cv5	<!	<-> w w -4   ^a	3   °» |^r'l  S ,S  S   1
1 Pi	? s 5 —	14	«f s r § rl ©j r< «     -T To * * * 'a	
	S u^ e	i<	.'C^'	<?>u.S*d .+*:-!
1 N p	? *« o ^'5*B    -" « © a SIS'43 e jS o.SL® » N g L B  p. se "Si		. . . . g *  *  *  '.5 1    1! &       «s a             S r «  c R r B fe «   n «  a * ftjra 1     a*5"5 "its 8	^ mm ""i-i    s ,„j   _j r_. i 5   ..S i L*         w 'SS'-I .s-S * 'i?^ -L  C3 s 1 S  i •*    .~i    =»                      .1 ill-r:    5    il s 1 = * '. B      c3     j
	.sL3			es^si.             1
	sS'3		t- is •-" .Si S* S3* r^ * ^"5                 ' a	
	*«A ?			a      T L                           1
	^i.^		«-^^-?i5 CD *¦ N5iL                1	
Poziv.
Naj boljie §tajarske bruSe v razli^ni Teli-kosti, kakor tudi eepe (fasspippen) z najboljsega lesa z gobo (kork) in cinastim klucem prodaja prar po ngodni ceni Jozef Demscherjcva vdova t 2eleznikib (Eisnern, Oberkrain).
iiiiziiaiiilo.
primerne jedi in pijace izbirati je zadeva prav velike vaznosti posebno tam, kjer se vsa-ka neprevidnost v tern obziru pokaze, kadar prelaraujc ne gre po navudnem pravilu. Ako se to zanemaii, nasranejo dolgutrajnc. zclodene bo-lezni.
Ker se take neprevidnosti tndi pri najvcci pazljivosti ne dajo popolnoma od>traiiiti. se Jiam_ /iii priiuenio opo/oriti na mho o«i \Mi >trani ]t:iti-rj-n«» sn-(Nt\:i. To j«' dr. Miillcr-jev, na Dunaji. sodnijsko preiskovani, tako imenovani Prapsi'rrativ-Rnlsanif ki sc posi-I.uij priporoca pr«>ti ki'i-fu, ki dflo\aiijc zYludi-a vn'di, vsako stkutno in kronirno vrn-»ji» v zclodcn i»» frevah iidsirani. nii'taiij.-, drM^>" /latei.ifo itd. naglo •^zdravi.
Kilor se pu uiorji \o/.i, ji* za-nj ta 1^1 itn vsr»a prtp(»niri«vanja vtvdcn, ki»r od^fr.mi nag-in'iije k iimiski holc/iii.
Lahoratorij id  cmtralni   thpnt za razpos:* IJanjr: J.   zl.   filler,   hi; tnuc.tr   Kronstaclt, S'tfh> nttiiriii n.
V tioriri ccliiio nahaja se pri Irkarmc'arju Ivont<;tii-i! v ItaNt'dii, v Juki pri A. F. Ciutt-lianit et Coup.
Oznanilo.
Podpisani ima yjilogo vmmViu'Ii svr«' iz tovarni! za svim'c g. Alojziju Jtadft'-ja v (aoi'ici. Svr-re iz tc t'lvarnc s.» bilo 'uilli-kovanc si.« «.rel»! ruo svelinju its t'.isttiini «li-plomoiJi na svetovni raz-f;ni v V.<r./u hta Is,"ifj in na Iliitiuji Itta 1^T:», ravnn tako pri razstavah v (toriri, Mnuuko\ein in v Trstu I eta 1«71.
Te svece iniajo prcdnost, da so iz ei-stega voska oil vrhe], pa pro.sfe v«*ako di-«ge tvarine, so zhoij^atic, da se vee ne kidajn in ne onesnazijo altarju. kakor jioprej. tliTia tern svecam je 2 gl. m sid. kilo njijI-oljSe prvt* ver-'te, 2 „ ;i:^ ^ dri:^ wate. Plartije se ob kouni lota.
Prefast.ita dtihovM?ina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drugih prodajalcev. ki prudajajo svrce, namesane z drtigimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami.
V Sezani ima zalogo
novi >tai-u«iar I VAX GOLIKYSCiK.
Ti^karniea dnizbe sv. Muluira v Celoveit
je iz.iala in z;\!«»z;la:
Aiit. 3Iart. Sloinseka
ZBRANI SPISI
Draga knjiga:
Basni. prilike in povesti.
Zbral in vredil M. Lendovsek.  katelu-t v Ptnji. Cona bros. iztis 1 _'I. 'Jo kr.. tvvxUi \i-«au 1 gl.30kr.
3W Perva  knjiga te  zbirke: A. M. Slomsekove Pesmi se tsuli se dobiva brosiran iztis po GO kr. terdo vezaa po 1 gUi. V zalo2lt tiskiiraioo drail-ij sv. Molior.i so se dobi:
Anton Janezicev slovensko - nemski slovar.
Drtigi popravljen: in pomnozeni natis. Broliran gW. 2. 20  kr.,  terdo vezan  gld. 2. 50 kr.
Jfaroeila aprejeniajo vse bukvarnice. V Ljubljani Bamberg&Kteinmavr in M. Gerber. V Terstu F. H. Schimpff V Gorici Wokulat. V 3Iariboru A. Ferlinc. V Celji J. Geiger V Ptujem W". Blanke. V Uadgoni J. "Weitzinger T Kororaestu C. Tandler. Y Gradcu Leuscbuer &LubenskT m II. Moser.
i^T* Kdor pa znesek franko poSlje tiskarnici ilrnibe sv Mobora v Cciovcc (najcenoje po uakazniei [Postanweisung]) dobi tndi knjigo franko poslano.
I?«»?atelj in od|OYOfni ir«4mk: MT(M FABUANL — fisto; M4IUW ˇ «ori«*