Fošiartna plačana.
Sle?. 56.
¥ Ljubljani, v petek dne 21. maja 1920.
Posamezna šisviiKa 60 vin.
Leto IIL
	H
	
1	
1	A
Oglasi: i* t e« x SO lE«8rats«S8 s tolp 15* raali SO vinar J sv, »tisi 1-20 S, pMlano, sosmrtutB* ta reXl*we S K. Vež&ratise objave popust.	Izhaja ob ponedeljkih, zreish ia pttfeik. UprraUtvo „Dom«rfeM"T M*x* aS3®» 8. Ure*nlfctve „D«mortn«'\ agttUo*i6<nr» o- 1«, *•»	Bueisiaa: Rs Mto ,SMUTi»" (tratrat u fefes) sp&ss&it 8 k bferttotae • S, 18 SL oalclebu 38 i iMkm ktrrttu ■uafa« i K, tetrtietao 3 5, 5»bsa S K, eatetetse 12 K.
		
(Izvirna poročila »Domovine".)
Uspešno posredo?anje posl. Brezigarja.
POVERJENIK REMEC DOBI UKAZ, DA TAKOJ UKINE OMEJEVANJE ZBORO-
VALNE SVOBODE.
g ar je dosegel popoln uspeh. Minister notranjih zadev, Davidovič, je obljubil, da bodo omejitve takoj ukinjene. Kakor izvem, je nalog deželni vladi že izdan, da takoj ukine vsako omejitev zbo-rcvalne svobode ter da namesto teh omejitev zopet stopijo v veljavo obstoječi predpisi zboroval-nega zakona.
Beograd, 21.maja. (Izvir. por. »Domovine.") Po nalogu načelstva JDS je prišel semkaj poslanec Milko Brezigar, da na merodajnin mestih posreduje zaradi postopanja ljubljanske vlade, ki je sicer ob priliki boljševiškega pckreta upravičeno omejila svobodo zborovanj, sedaj pa to omejevanje še vedno umetno in samo na korist strankarske politike SLS vzdržuje. Posl. Brezi-
Uradniški prejemki s 1. junijem povišani.
Beograd, 21.maja. (Izvir. por. »Domovine" )
V	klubu Demokratske zajeanice so se vršile zadnje dni razprave o najnujnejših stvareh, ki bi jih imela rešiti vlada. Poudarjala se je zlasti važnost stanovanjskega vprašanja, prehrane, sestave pokrajinskih vlad ter uradniškega vprašanja. Navzočni prizadeti ministri so obljubili, da bodo čim preje storili odločne korake v teh zadevah. V zmislu tega naloga je finančni: mini-
VLADA SE PREDSTAVI PARLAMENTU PRIHODNJO SREDO.
Beograd, 21.maja. (izvir. por. »Domovine".)
V	sredo, dne 26. t. m., bo podala vlada v Narodnem predstavništvu svojo izjavo, v kateri bo pozvala parlament, da se posveti z največjo vnemo skončanju važnih predlog, ki se nahajajo na programu Narodnega predstavništva. Finančni odbor in odbor za volitve pričneta z delom takoj. Finančni odbor je pozvan na sejo že za jutri. Razpravljal bo najpreje o dvanajstinah.
KAKO BODO SESTAVLJENE POKRAJINSKE VLADE?
Beograd, 21. maja. (Izvir. por. »Domovine".)
V	včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o sestavi pokrajinskih vlad. Sprejeto je bilo načelo, da imajo biti pokrajinske vlade sestavljene po istih načelih kot osrednja vlada. Ako ima predsedstvo ena stranka, dobi poverje-ništvo za notranje zadeve druga stranka. Razdelitev ostalih resortov se ima tudi razdeliti po beograjskem ključu. V zmislu tega sklepa bo torej pri pokrajinski vladi v Ljubljani predsednik pripadal SLS, poverjeništvo: za notranje zadeve pa JDS. Minister notranjih zadev Ljuba Davidovič je dobil nalog, da izdela v najkrajšem času predloge za sestavo pokrajinskih vlad.
MINISTRI NA POTOVANJU.
Beograd, 21. maja. (Izvir. por. »Domovine".) Povodom binkoštnih praznikov odpotujejo nekateri ministri v svoje domače kraje. Minister za šume in rude Kovačevič ter minister pošt se odpeljeta z Zagreb, minister za socijalno politiko dr. Kukovec v Celje, minister železnic dr. Korošec pa v Maribor.
POLJAKI SE UMIKAJO.
LDU. Varšava, 19. maja. Frontno poročilo sz dne 18. t. m.: Južno od Dvine so se naše čete po dolgem boju pod pritiskom sovražne premoči umaknile na novo obrambno črto.
ster Kosta Stojanovič z njemu lastno energijo takoj pristopil k reševanju uradniškega vprašanja ter že v včerajšnji seji ministrskega sveta stavil predlog, da se s 1. junijem zvišajo uradniški prejemki za 25 % dosedanjega iznosa. Predlog finančnega ministra je bil od ministrskega sveta sprejet in že prihodnje dni izide tozadevna naredba.
AMERIŠKI JUGOSLOVANI IN WILSON.
LDU Belgrad, 19. maja. Iz Washingtona prihaja vest, da je deputacija 11 jugoslovenskih organizacij izročila predsedniku Wilsonu izčrpen memorandum o jadranskem vprašanju, ki mu je bil predložen v imenu 800.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so stalno naseljeni1 v severoame-riških Zedinjenih državah. V spomenici so navedeni dokazi o pravu države SHS na sporne kraje, bodisi glede politične, kulturne in gospodarske strani. Spomenica poudarja, da slone italijanske pretenzije na strategičnih razlogih, vsled katerih hočejo Italijani podjarmiti za vsako ceno 400.000 ljudi celokupnega števila 1 % milijona Slovencev, ki so bili kot taki vedno ločeni od ostalih jugoslovenskih plemen, pa so kljub temu ohranili svoj jezik in literaturo in so tudi danes najprepričanejši in navdanejši Jugoslovani. Italijani se hočejo polastiti rudnikov, premogovnikov in gozdov bogatih krajev, polastiti se kontrole nad komunikacijskimi sredstvi, ki imajo svoj izhod na morje, da bi s to kontrolo zmanjšali Jugoslovenom vrednost njihovih komunikacij. Deputacijo je zaradi bo-lehnosti predsednika Wilsona sprejel sekcijski ko-mornik. Deputacija je predložila prepis spomenice tudi državnemu departementu, kjer jo je sprejel državni tajnik minister Frank Polk in njegov namestnik minister Lang. Na obeh mestih je deputacija dobila vtis, da bodo merodajni čini-telji Zedinjenih držav vztrajali do konca na svojem stališču.
VEST O DEMISIJI DR. BREJCA.
Beograd, 21.maja. (izvir. por. »Domovine".) V političnih krogih se zatrjuje, da bo ljubljanski deželni predsednik dr. Brejc, ki je kompromitiran vsled dosedanjega postopanja v raznih političnih zadevah, podal demisijo. (Po našem mnenju je to izključeno, ker Brejc — kakor tudi drugi klerikalci — ne pozna niti politične dostojnosti, niti politične morale. Ako bi kaj dal na parlamentarne manire, bi že moral demisijonirati, čim je nastopila koncentracijska vlada. Klerikalni predsedniki in poverjeniki pa imajo lepo lastnost, da se drže vladnih mest kakor klopi. Šele ko dobe brco, se žalostno poslavljajo. Op. ured.)
MRTVAŠKI-SALONSKI VOZ KLERIKALNIH MINISTROV.
Maribor, 20. maja. (Izvir. por. »Domovine".) Včeraj sta se semkaj pripeljala s salonskim vozom iz Beograda bivša klerikalna ministra Jankovič in Roškar. Po obstoječih predpisih imajo le aktivni ministri pravico do uporabe lastnega salonskega voza. Železniški minister Korošec pa je oči-vidno zatisnil eno, ali celo obe očesi ter svojim klubovim tovarišem dal, ne oziraje se rta predpise, poseben salonski voz, dasi zadeva ni še popolnoma pojasnjena, na kak način sta prišla Roškar in Jankovič do salonskega voza. Samo eno je gotovo, da je prišel njihov salonski voz na ozemlje južne železnice brez vsakega uradnega nakazila, tako, da sta se gospoda ministra vozila od Siska do Maribora na način, da nihče ne ve, kdo bo vožnjo plačal. Železnica Roškarju in Jankoviču, navzlic temu, da so manjkali dokazi upravičenosti njihovega potovanja, ni delala nobenih neprilik. Bržčas si je bila svesta, da se v salonskem vozu vozita dva mrliča, ki morata biti čim hitreje oddana namembni postaji.
JUGOSLOVANSKI POLK SE VRAČA IZ SIBIRIJE.
LDU Ljubljana, 20. maja. Delegat prvega jugoslovetiskega polka podporočnik g. Bogdan Pogačnik se je vrnil iz Beograda in prinesel glede repatriacije naših sibirskih dobrovoljcev te-le podatke, ki jih je dobil pri načelniku zunanjega ministrstva, g. Dimitrijeviču: Zunanje ministrstvo je prejelo 11. maja britansko noto z obvestilom, da odhaja s parnikom »Trasos M on tez" v domovino 1000 jugoslovenskih in 1000 rumunskih vojakov. Parnik »Trasos Montez" je bil pripravljen za odhod iz Vladivostoka pričetkom maja. Iz note se da sklepati, da je transport našega sibirskega polka že na potu v domovino. Akcijo vodi liga narodov.
15 ČEŠKIH ŠOL NA DUNAJU.
Dunaj, 20. maja. (Izvir. por. »Domovine".) Dunajska občina je dala za češke šole na Dunaju 15 poslopij na razpolago. Šole bodo otvorjene že v sredo po binkoštnih praznikih. Vodstvo prevzame Komenskega društvo. Šole bodo kljub privatnemu značaju društva imele pravico javnosti. S tem se je dolgoletni boj dunajskih Čehov za češke šole na Dunaju v zmislu saintgerinanske pogodbe rešil s popolno zmago češke manjšine.
Praga, 20. maja. (Izvir. por. »Domovine".) Čehoslovaška je obvestila svojega v Parizu se mudečega zunanjega ministra dr. Beneša o vedno hujši srahovladi Poljakov v tešinskem ozemlju. Dr. Beneš bo še ta teden protestiral proti nasil-stvu Poljakov in zahteval čim prejšnjo izvedbo ljudskega glasovanja. Zahteval bo tudi pomno-žitev tamkajšnjih ententinih čet.
KRIZA JUŽNE ŽELEZNICE.
LDU. Dunaj, 19. maj a. Na današnji seji narodne skupščine je pri posvetovanju o proračunski točki »promet" navajal poročevalec Schiegl, da je na podlagi dogovorov z entento upati, da bo južna železnica obratovala še dalje.
AKO HOČETE BITI NAGLO POUČENI O VSEH DOGODKIH, BERITE, KUPUJTE IN NAROČAJTE TUDI PONEDELJKOVO »DOMOVINO" TER ONO OD SREDE. TRIKRAT NA TEDEN POŠILJANA STANE »DOMOVINA" NA MESEC LE 3 K IN JE NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. »DOMOVINA" PRINAŠA IZVIRNA POROČILA CELO PREJE KOT DNEVNIKI.
Naš največji sovražnik,
V Rimu ostane vse pri starem. Razmere v I ta liji so tako žalostne, da nihče noče prevzeti odgovornosti za dogodke, ki se bodo najbrže kmalu vršili v lej deželi bede in revščine in tako sestavi novo vlado zopet Nitti, ki so ga njegovi nasprotniki znali vreči v parlamentu, potem so pa prišli v največjo zadrego, ker njegovega mesta nihče ni hotel prevzeti.
Na ta način ostane vse pri starem — tudi jadransko vprašanje, ki bi morda bilo že rešeno, da ni prišlo tako nenadoma in nepričakovano do te italijanske ministrske krize. Italijanska vlada sedaj — ker se ni spremenila — gotovo ne bo menjala niti svojega jadranskega vprašanja, naša mirovna delegacija ima pa menda tudi že taka navodila, da se bo sporazum dosegel. Zato lahko računamo s' tem, da bo v najkrajšem času rešen jadranski spor in da bodo meje naše države določene tudi na zapadu, kakor so že določene povsod drugod in življenje nam bo v marsikaterem oziru olajšano, četudi se nam stori pri določanju zapadnet meje velika krivica.
Zavedamo se dobro, da bo ta meja samo začasna, ker ni Jugoslovana, ki bi bil zato, da mi za vselej žrtvujemo italijanski požrešnosti najboljše, najzavednejše, najnaprednejše in najprid-nejše Jugoslovane, ki živijo na Goriškem in na tržaškem Krasu! Kakor je po Srbiji toliko let odmeval klic: „Kosovo!" tudi bo sedaj odmeval po vsi Jugoslaviji klic: „Soča!" Oči vseh nas bodo uprte na naše neodrešeno ozemlje, misli vseh nas bodo vedno obrnjene tja, kjer najboljši del našega naroda vzdihuje pod tujčevo peto. Osvoboditev tega dela našega naroda, to bo veliki zunanjepolitični cilj naše mlade in krepke države, ki ima vse pogoje za lep razvoj, medtem ko ima Italija vse pogoje za — propadanje.
Sedaj "se bomo vdali, ker vemo, da drugače ne moremo. Ampak pripravili bomo vse za oni dan, ko bodo razmere ugodnejše in ko bomo mogli govoriti drugače in tudi dati našim besedam potreben povdarek, naslonjen na našo mlado moč!
Naša sreča je, da je ta del našega naroda, ki pride v italijansko suženjstvo, tako zaveden in krepak. V tem je naša tolažba in naše upanje, ker vemo, da se Italijanom nikdar ne posreči poitali-jančiti ta narod. To ljudstvo ostane trdno- in zvesto, med svobodno Jugoslavijo in med zasedenim ozemljem ostanejo trdne srčne vezi, ki jih Italijani nikdar ne pretrgajo. Zato bo Italija tam gospodovala samo na zunaj, na znotraj, v srcih naših ne-odrešenih bratov bo pa gospodovala Jugoslavija, njih mati edina. In na boljšem je oni, ki vlada na znotraj, v srcih, kot oni, ki vlada samo na zunaj in mora vedno trepetati za krivično pridobljeno posest.
Italijanski narod se je dolgo boril za svoje ujedinjenje in končno ne samo da se je ves ujedi-nil, temveč je začel posezati celo po tujem, kar se mu je sedaj tudi posrečilo. Ampak v tej „sreči" tiči tudi kal njegove nesreče, ker s svojo požre-.šnostjo so si nakopali Italijani smrtno sovraštvo mladega, krepkega jugoslovanskega naroda, ki tudi prej ali slej doseže svoj cilj, da se osvobodi in ujedini in je pripravljen v tem svojem stremljenju napovedati boj tudi Rimu — kraljevskemu in papeškemu!
Napačno bi bilo gledati našega smrtnega sovražnika samo v kraljevskem Rimu, ker Vatikan nam ni nič bolj naklonjen in rimski papež, ki se ponaša, da je božji namestnik na zemlji, nas sovraži ravnotako, kot najzagrizenejši italijanski im-perijalist. Kmalu po italijanski okupaciji našega Primorja je ta rimski „božji namestnik" oropal slovensko tržaško škofijo slovenskega škofa in poslal na njegovo mesto zagrizenega Italijana. Sedaj je poslal na Reko svojega posebnega vikarja, tudi zagrizenega Italijana, da bi tudi na Reki v cerkvi uveljavil rimski (italijanski — nacionalni) duh.
Naših brezdomovinskih klerikalcev vse to nič ne moti, oni papeža že opravičujejo, ker so njegovi ponižni hlapci in zato je tudi boj proti kle-rikalizmu čisto nacionalni boj, boj proti hlapcem tujega, rimskega duha. Nikdar tega ne sinemo pozabiti, da je središče klerikalizma v Rimu, kjer ne poznajo pravice, temveč samo krivico, in sicer v enaki meri v Vatikanu, kakor v kvirinalu!
Naš smrtni sovražnik je Rim, odtam ne moremo pričakovati nič dobrega in naj to prihaja iz kraljevega ali papeževega Rima, ker „božji namestnik na zemlji" je ravno tak italijanski nacionalist kot vsak Italijan. Ta papeški Rim ne organizira zastonj pri nas klerikalizma! On že
ve, zakaj to dela in kako korist utegne imeti od tega italijanski nacionalizem!
Zato bo treba gledati na prste vsakemu Italijanu, ki pride k nam, v enaki meri pa tudi hlapcem Vatikana, ki govorijo sicer naš jezik, ampak našo narodnost so vedno in povsod ponujali in prodajah, kjer so le mogli, ker njihova politika se vodi iz Rima, kjer je samo sovraštvo do vsega našega!
Priti mora in tudi pride čas, ko bo ta Rim, ta največji naš sovražnik, trepetal pred nami, ko bomo zahtevali našo pravico! Do tedaj pa po trpimo.!
Občni zbor HmetijBhe družbe za Kranjsko.
Včeraj dopoldne se je vršilo v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani nadaljevanje dne 30. decembra 1. 1. prekinjenega občnega zbora Kmetijske družbe za Kranjsko. Zastopani ste bili 102 podružnici s 190 delegati. Zborovanje je bilo v splošnem mirno. Klerikalni člani so prišli! pod vodstvom župnikov, ki so tudi zanje govorili, samostojni kmetje so zavzeli prostore ob oknih.
Zborovanje je otvoril družbin podpredsednik, prelat Kalan, ki je konstatiral sklepčnost in naznanil odstop zadnjič izvoljenega predsednika Iskre. Sledile so volitve predsednika, podpredsednika in petih odbornikov. Župnik Orehek je predlagal, naj se volijo vsi naenkrat, čemur so člani Samostojne kmetijske stranke ob velikem hrupu ugovarjali in zahtevali, da naj se predvsem še enkrat prekontrolirajo vsa pooblastila, da se prepreči, da bi glasoval kdo, ki ni upravičen. Opozarjali so zlasti, da je na današnjem občnem zboru navzočih več pristašev SLS., ki leta 1919. niso bili izvoljeni in zato tudi nimajo pravice glasovanja. Klerikalna večina se za vse te upravičene ugovore ni zmenila, ampak prešla kar na volitve.
Za predsednika je bil izvoljen sedanji poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan (130 glasov), za podpredsednika prelat Andrej Kalan (131 glasov), za odbornike Janez Lovrač, Janez Hladnik, Janez Štrcin, Franc Černe in Miha Dimnik s 132 glasovi. Kandidati Samiosltojne kmetijske stranke so dobili: predsednik Pire 66, podpred-
sednik Demšar 64, ostali odborniki pa 65 glasov. Tekom glasovanja je prišlo ponovno do jako ostrih prerekanj, ker so samostojni kmetje nekaterim članom odrekali pravico do glasovanja. Vihar ogorčenja je nastal med njimi zlasti v trenutku, ko so razkrili, daje član Jože Pavli glasoval za umrlega člana Franceta Pavlija iz Sv. Križa pri Litiji. Zastopniki samostojnih kmetov so zahtevali, da naj se slučaj nemudoma ugotovi in tudi protokoli ra in protestirali z vso odločnostjo proti taki nezaslišani slepariji. Klerikalci so bili očividno silno poparjeni, Jože Pavli pa jo je hotel pobrisati iz dvorane, kar pa se mu ni posrečilo. Priznati je moral na licu mesta, da je glasoval za Franceta Pavlija.
Novoizvoljeni predsednik Jan se je zahvalil za izvolitev in obljubil nepristranost.
Nato je bila društvena udnina za leto 1920. zvišana na 16 K, od katerih pripadejo 4 K podružnicam, 12 K pa osrednji družbi. Predlog, da naj občni zbor pooblasti glavni odbor, da določi že do jeseni udnino za prihodnje leto, so samo stojni kmetje pobijali in zahtevali, da naj se počaka s tem do novega občnega zbora, ki se ga bodo lahko udeležili tudi že delegati Štajerske, Prekmurja in Koroške. Ugovor je bil vzet na znanje.
Za tem so bile sprejete nekatere izpremembe družbenih pravil, ki so bile potrebne vsled nastalih novih razmer in ker razširi družba svoje delovanje na vso Slovenijo. Velik hrup je nastal v dvorani, ko je glavni odbor predlagal, da naj se vrše podružnični občni zbori do novega občnega zbora družbe po stanju članstva z dne 30. junija. Pristaši Samostojne kmetijske stranke so odločno pobijali ta klerikalni manever, s katerim hočejo klerikalci pomnožiti število svojih pristašev, in so zahtevali, da se vrše podružnični občni zbori v zmislu družbenih pravil po stanju 31. marca. Zahtevali so tudi, da se vrši o predlogu glavnega odbora poimensko glasovanje in naglašaii potrebo 2/3 večine. Pri nato sledečem glasovanju je bilo za predlog glavnega odbora oddanih 76, za predlog samostojnih kmetov pa 50 glasov. Predsednik Jan ugotavlja, da je bil predlog glavnega odbora sprejet le z večino glasov.
S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik Jan zaključil zborovanje.
Besede ljubljanskega kiiezoškofa dr. L B. Jegliča
vojakom!
Pod tem naslovom je prinesel „Slovenec", glavno glasilo SLS. dne 11. avgusta 1914., št. 181 na uvodnem mestu, s posebno debelimi in kričečimi črkami in z nepopisnim ponosom agitačni govor škofa Jegliča, s katerim je bodril slovenske vojake na vojno. Predno se podrobneje bavimo s tem zgodovinskim dogodkom, se nam zdi naj-umestnejše, da dobesedno ponatisnemo uvodnik v gorej omenjenem „Slovencu", ker je izven vsakega dvoma, da je v njem podan škofov govor dobesedno tako, kot ga je v resnici govoril. Članek se glasi tako-le: ,,V usodepolriih zadnjih dneh je daroval pre-vzvišeni ljubljanski knezoškof vojakom sv. mašo, ter je po sv.maši vojake tako-le nagovoril:
Slovenski krščanski možje, zbrani ste, da precl odhodom na bojno polje pred Bogom vsevednem, neskončno svetem in pravičnem zaprisežete ne-omahljivo zvestobo svojemu presvitlemu cesarju, svoji prelepi avstrijski domovini, in sicer zvestobo do zadnjega zdihljaja, zvestobo do smrti. Zato v tem nenavadno resnem trenutku nekoliko vzpodbud Ijivih besedi v luči krščanske resnice. Več let je presvitli cesar t' svoji krščanski ljubezni vojsko zaustavljal, zavedajoč se svoje odgovornosti pred božjim sodnikom za blagor in življenje svojih narodov. Toda ravno ta ljubezen je njega sedaj kar naravnost prisilila, da sovražnikom svojim, našim in božjim napove pravično vojsko.
Možje! Kliče Vas cesar, da v imenu božjem z orožjem v roki kaznujete hudodelstvo umorstva našega prestolonaslednika in njegove soproge, kakor se je v peklenski hudobiji zasnovalo in podpiralo v srbskem kraljestvu.
Možje, kliče Vas cesar, da z orožjem, v roki maščujete skrajno krivično, že večstoletno prizadevanje, razkosati in uničiti krasno našo Avstrijo pod žezlom naše starodavne habsburške cesarske rodovine, da maščujete zvijačno zaplenjenje naše mladine na izdajstvo domovine in cesarja, da, na črno, sramotno izdajalstvo!
Možje! Kliče Vas cesar, da z orožjem v roki branite katoliško Avstrijo, katoliško našo cesarsko
rodovino zoper zaklete sovražnike samega Jezusa, pričujočega v zakrameniu ljubezni. Vam je li znano, od kedaj se naše cesarstvo, se presvetli vladar prav posebno sovraži, od kedaj so napori zoper cesarstvo in cesarsko rodovino posebno brezobzirni in posebno divji postali? Od septembra leta 1912., od onega slavnega kongresa na cesarskem Dunaju, ko smo se s cesarsko hišo na čelu klanjali svojemu Jezusu, svojemu gospodu in Bogu: Zato v boj zoper sovražnike božje, zoper sovražnike katoliške Avstrije, zoper sovražnike katoliške habsburške hiše.
Možje, kako vzvišen, kako svet, kako Bogu do-padljiv je boj, v katerega ste poklicani! Z Vami je pravica, z Vami je Bog, gospodar vojskinih trum!...
Možje, ne bojte se! Zapustili, ste svoje družine; bridkost srca, opravičeno bridkost srca ste možato premagali, ker Vas kličejo višje in svetejše dolžnosti. Za dom ne skrbite preveč! V krščanski ljubezni je vse tako vrejeno, da delo ne bo zastalo; mi duhovni, deželni odbor in cesarska vlada si bomo s pomočjo raznih društev prizadevali pomagati Vašim družinam; možje, rte bojte se! Trpljenje, težko trpljenje Vas čaka, težak križ Vam je naložen. Pa saj ste krščanski možje, pa gledate Kristusa, ki je s svojim svetim križem odrešil svet. Vsak dan zadenite težki križ na rame, in sicer tako, da Vam zaleže za Vašo dušo, zaleže za Vašo večnost. Zato vsak dan zjutraj in v kaki nenavadni bridkosti vzdihnite: „0 presladko srce Jezusovo, vse bridkosti in križe današnjega dneva Ti darujem za Tvoje svete namene in v spravo za razžalitve, katere Ti v presvetem zakramentu trpiš." Samo to vzdihnite, in vsako trpljenje Vam zaleže za večnost.
Možje, ne bojte se! Morebiti nekatere od Vas na bojnem polju čaka smrt. O junaška smrt, o sveta smrt! O mučeniška smrt! Pa, kaj pravim smrt: ne, ne, ne čaka Vas smrt, ampak čaka Vas posmrtno življenje, preblaženo nebeško življenje, po katerem koprnimo vsi. Da bo morebitna smrt tako zaslužna, vzdihnite vsak dan k Bogu, rekoč: „0,
moj Bog, iz Tvoje roke rad sprejmem tudi smrt kakršnokoli, kjerkoli in kadarkoli."• Taka žrtev celo vice izbriše.
Možje! V srednjem veku se je po Evropi razlegal klic: „Tako hoče Bog" in tisoči so zapustili dom ter šli osvajat Jeruzalem iz rok nevernikov. Klic: Jako hoče Bog" je dvignil tudi Vas v svet boj za predobrega cesarja, v kaznovalni boj zoper brezvestne hudodelce. Torej naprej: z Vami je Bog; naprej z izvrstnimi vojskovodji; naprej k slavni zmagi!...
Možje, vzdihnite: „Pod Tvoje varstvo pribe-žimo, o sveta božja Porodnica, ne zavrzi naše prošnje v naših potrebah; temveč reši nas vselej in vseh nevarnosti!"
Sedaj pa prisezite, prisezite pred Bogom zvestobo, popotno zvestobo, da s tako sveto prisego posvetite svoj boj, da s tako vneto prisego počastite Boga, da s tako sveto prisego zagotovite
zmago. Amen amen, amen!
* * *
To so krasne apostolske besede, ki naj bi spremljale vse slovenske vojake v pravičnem boju. Priobčujemo jih, ker nam patrijotična dolžnost veleva, da se splošno razglase."
~~yinišhi dogodi pred sodiščem.
Novemberska narodna revolucija 1. 1918. je naš, v veliki večini strogo v avstrijsko-klerikalnem duhu vzgojeni narod popolnoma presenetila. Od duhovščine tekom vojne do skrajnosti proti rodnim bratom Srbom nahujskani narod se ni mogel lahko vživeti v nove razmere, najmanj pa še v onih krajih, kjer duhovščina v teh usodepolnih trenutkih ni vršila one naloge, ki bi bila potrebna. Probujeni narodni delavci, prežeti že poprej idej narodnega ujedinjenja, so sicer stopili takoj na plan in naznanjali narodu osvoboditev izpod tisočletnega tujega jarma, toda marsikje jih ljudstvo ni razumelo, gotovi ljudje pa tudi niso hoteli razumeti. Seme, zasajeno od klerikalnih mogotcev, je žalibog že premočno pognalo in rodilo po raznih krajih jako slabe sadove.
Podobne razmere so vladale v onem času v vmiškem okraju na Belokranjskem. Tudi tamkaj se je ljudstvo izpočetka radovalo svobode, toda polagoma so prišli zopet na površje zli duhovi, ki so se čutili prevarani in otrovali zato domačine zopet s starim strupom. Drugače vsaj si ne moremo razlagati velikonočnih dogodkov lanskega leta na Vinici, o katerih se je razpravljalo v sredo in četrtek pred ljubljanskim deželnim sodiščem in ki so podali ne samo jasno sliko delovanja narodnih in klerikalnih krogov v onih dnevih, ampak tudi pogubonosne posledice farovške vzgoje.
Kmalu po; državnem prevratu se je pričela širiti po viniški fari protidržavna gonja, naperjena v prvi vrsti zoper brate Srbe in vladajočo junaško našo sedanjo dinastijo Karagjorgjevičev. Naglašamo pri tej priliki, da se z one strani, ki je šla poprej sicer čez drn in strn v boj za gnilo, nam sovražno habsburško dinastijo, ni ukrenilo čisto nič proti temu. Nasprotno; to razpoloženje se je čisto mirno trpelo in deloma celo podpiralo. Vsi opomini narodnih krogov so bili zaman. Od gotovih krogov nahujskano ljudstvo, ki je bilo istočasno jako nezadovoljno tudi z domačim občinskim gospodarstvom, ki je bilo vse prej kakor v redu, je v tem svojem razpoloženju priredilo na velikonočni ponedeljek lanskega leta na Vinici pod vodstvom nekaterih oseb izgrede, ki so se iz prvotno najbrže proti slabemu občinskemu gospodarstvu namenjenih demonstracij, razvili deloma tudi v protidržavne in protidinastične in našle svoj odmev pred sodiščem.
Obtoženih je bilo 11 kmetov in pa 721etni župnik Jurij Koenig, in sicer zaradi javnega nasilstva, ščuvanja zoper oblasti in razžaljenja vladajočega kralja in regenta.
Dogodki sami so se vršili sledeče: Na velikonočni ponedeljek, dne "ti. aprila 1919., se je na trgu po maši zbralo ljudstvo, ki je pod vodstvom Ivana Kobeta odšlo k takratnemu županu Mihe-liču in zahtevalo od njega pojasnila glede železniškega projekta Črnomelj-Ogulin. Po potrebnih pojasnilih so zahtevali od njega tudi izročitev žiga, ki se je uporabljal za žigosanje bankovcev. Ko je župan demonstrantom povedal, da se nahaja pri Maliču, so ga prijeli od odvedli s seboj. Izvolili so si tudi svojega gerenta. Istega dne so se vršili v trgu izgredi pred trgovino Jurija Šterka, kjer so padali klici: „Doli ž njim, da ga sodimo! Ven z blagom! Na zborovanju se je huj-skalo proti Srbom in slišati je bilo razne protidinastične vzklike.
Pri zasliševanju so obtoženci odločno zanikali vsako krivdo. Razprava je trajala dva dni in
spravila tekom zasliševanja prič za nekatere obtožence mnogo obtežilnega materiala na dan.
Včeraj ob dveh popoldne je sodni dvor razglasil obsodbo, glasom katere so bili obsojeni obtoženci: Ivan Kobe zaradi javnega nasilstva in ščuvanja proti državni oblasti na dva meseca težke ječe, Peter Žugelj zaradi javnega nasilstva na tri tedne težke ječe, Florijan Malešič zaradi razžaljenja prestolonaslednika regenta na eno leto strogega zapora, Peter Baljkovec zaradi razžaljenja kralja Petra na tri leta strogega zapora. Predsednik sodišča je pri tej priliki s povzdignjenim glasom pripomnil: „Naša dolžnost je, da izkažemo svoje spoštovanje gospodarju, ki nas je osvobodil." Ostali obtoženci so bili oproščeni. Glede župnika Koeniga je predsednik sodišča izjavil, da za enomesečni preiskovalni zapor nima pravice zahtevati nobene odškodnine. Malo ima tudi on na vesti.
Gospodarstvo.
g. Vojna odškodnina, ki jo bo morala plačati Nemčija zaveznikom, bo znašala 120 milijard zlatih mark, ki jih bo morala plačati Nemčija v 331etnih obrokih. To bo še Nemčija trpela na posledicah vojne! Desetletja bodo morali njeni državljani delati samo za vojno odškodnino. Pri tem se mora pomisliti, da pomeni 120 milijard zlatih mark vsaj desetkrat toliko papirnatih. Nemčija bi bila navzlic temu, da je premagana, sposobna dvigniti se v par letih gospodarsko, ampak to breme jo bo dolgo, dolgo tiščalo k tlom, da ne bo mogla niti dihati in težki časi stojijo pred njo.
g. Vrednost denarja. Predsednik hrvatske zveze industrijalcev, znani strokovnjak v narodnogospodarskih vprašanjih, g. S. D. Aleksander, pravi, da so samo delo, varčevanje, pravilna izvozna in uvozna trgovina oni činitelji, ki nas lahko okrepijo gospodarsko doma in omogočijo s časom, da pride naš denar do mednarodne vrednosti. Velikansko napako so storili naši vodilni finančni krogi s tem, da zahtevajo pri izvozni carini, kakor tudi pri izvozu samemu naših predmetov tuj denar, ker to je dovedlo do tega, da našega denarja nihče ne išče in ne rabi in naravno je, da vrednost takega denarja ne more rasti. Pri gospodarski obnovi države bi morale sodelovati sporazumno vse gospodarske panoge: Trgovina, obrt, industrija in poljedelstvo, ker samo na ta način se dajo doseči uspehi.
g. Letina v Ameriki. Letos pšenica v Združenih državah severnoameriških ne bo tako dobro rodila kot lani, ko je bila žetev izredno obilna, pa vseeno se bo tudi letošnja žetev še vedno lahko imenovala dobro. Sicer pa na prehrano Evrope ameriška žetev ne vpliva ravno odločilno, ker največ žita pride iz Avstralije in iz držav ob La Plati, kjer se nahajajo tudt sedaj velikanske zaloge žita, ki jih pa ni mogoče prepeljati v Evropo, ker primanjkuje parnikov. Pomanjkanje parnikov in slab, neurejen železniški promet sploh — skratka, prometne težave so eden od prvih vzrokov draginje, posebno če pride k temu še premalo volje za delo. V Evropi je samo nekaj držav, med njimi tudi naša, ki z ozirom na živila niso odvisne od inozemstva. Od velikih sil niti ena ne pridela dovolj žita. Za nas je to zelo ugodno, ker najboljše je danes v onih državah, ki same pridelajo dovolj žita.
g. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani, je prejela od neke avstrijske tvrdke obsežno ponudbo za dobava d i n a most roj e v za! istoimenski in menjalni tok, motorjev, parnih strojev, centrifugalnih brizgalnic, bakrene žice, aluminijev kabljev, električnih žepnih svetilk, Standard-baterij ter akumulatorjev za avtomobile, električnih likal-nikov, svinčenih cevi ter pločevine, aluminijaste pločevine „Baka"-cina, acetilenskih gorilcev, raznih kotlov za parne stroje, diselnovih motorjev, ilokomobil, električnih sušilcev za zelenjavo ter električnih kompresorjev. Poibližne podatke zamore podati imenovana podružnica, na katero naj se interesenti obrnejo.
g. Nakupovalna in razpečevalna zadruga za klavno živino, r, z. z o. z. v Ljubljani, ima svoj ustanovni občni zbor na binkoštni ponedeljek dne 24. maja t.l. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Mestnega doma. Vabljeni so> vsi mesarji, posebno iz Ljubljane ini okolice.
g. Strojno olje iz Poljske. Stranke, ki so vložile svoječasno pri odseku za prehrano prošnje za odkazilo strojnega olja, dobe nakaznice pri imenovanem odseku proti predložitvi pristojbine 8 K. oziroma 2 dinara za kolek.
g. Vinogradi bodo letos cele tri tedne poprej dozoreli kot po navadi, ker je tudi na njih vplivala zgodnja spomlad in ugodno vreme. V splošnem se obeta lep in dober pridelek.
g. Praktični Nemci. Nemci rabijo bombaža, ampak ker ga v Ameriki za svoj slab denar ne dobijo, se je združilo nekolika nemških tovarnarjev, nakupili so 68 umetnin (slik) in jih spravili v Ameriko, kjer jih zamenjajo za bombaž ali pa prodajo za dobre amerikanske dolarje in potem kupijo bombaž. Nemec je pač praktičen in si zna pomagati, mi pa izvažamo našo volno, mesto da bi ustanavljali tovarne za sukno, v katerih bi se naša volna doma predelovala v sukno, ki ga tako rabimo.
Politični pregled.
Včeraj in predvčerajšnjim se je obravnavala pred ljubljanskim deželnim sodiščem
znana viniška afera,
ki jo je zakrivila hujskarija brezvestnih klerikalcev. Lansko leto, v aprilu, je prišlo v Vinici do izgredov izrecno protidržavnega značaja in zani-. čevalo in žalilo se je celo našega sivolasega kralja, ki nam je —- kakor je to dobro omenil pri včerajšnji razpravi predsednik senata g. Vedernjak — prinesel svobodo. Oni, ki so se pregrešili proti kralju in državi, so dobili težke, ali zaslužene kazni, ki jih bodo morda spametovale, da drugič ne bodo več hodili na lim klerikalnim agitatorjem, ki so se kar cedili udanosti do krvavih Habsburžanov, v svSbodni Jugoslaviji, kjer sedi na prestolu naša narodna dinastija, so pa na enkrat postali republikanci, samo da bi delali zdražbo in na ta način služili rimskemu papežu, ki mu je — kot Italijanu — naša svoboda trn v peti.
Zaradi binkoštnih praznikov je
zasedanje narodnega predstavništva odgodeno,
redne seje se bodo vršile takoj po hinkoštih in ker so sedaj zastopane v vladi vse večje stranke, je pričakovati, da bo naš parlament res delal. Veliko sicer ni pričakovati, od njega, ker so v vladi zastopane najrazličnejše struje, ampak volilni red za narodno predstavništvo, oziroma za ustavo-tvorno skupščino, naj izdela ta začasni parlament in ljudstvo mu bo hvaležno. Mi smo še vedno država brez ustave in skrajni čas je že, da se reši to vprašanje. Mogoče je to samo po izvršenih volitvah, ker ustave nam ne morejo dati od stranic imenovani člani narodnega predstavništva, temveč samo od ljudstva izvoljeni poslanci. Do tedaj bomo it imeli tudi meje določene in' lahko se bo pristopilo k ureditvi države in k raznim reformam, ki jih tako nujno rabimo.
Atentat prejšnje Protič-Koroščeve vlade na agrarno reformo je do vedel do tega, da je
odstopil predsednik bosanske vlade,
ki noče ostati na tem mestu, odkar je Proti-Ko-roščeva vlada odpravila odredbe prejšnje demo-kiatične vlade v korist bosanskih kmetov, ki še vedno tlačanijo turškim begom kot v srednjem veku. Demokrati so dobili vsaj to zadoščenje, da je dobil ravno ministrstvo za agrarno reformo v skupni vladi demokrat dr. Križman, ki bo že gledal na prste radikalcem in klerikalcem, da ne bi svojih protikmetskih in protiljudskih načrtov še nadalje izvajali.
V par dnevih pride baje v obisk klerikalcem
Stojan Protič,
poprejšnji ministrski predsednik in sedanji minister za konstituanto. Pravi, da se hoče poučiti o naših upravnih razmerah. Dobro, to mu ne bo škodilo, posebno ako bo hotel razumeti, da oni radikalni carinski uradniki, ki po njegovem receptu pašujejo na Slovenskem, naše uprave čisto nič ne zboljšujejo, temveč ji samo škodujejo. Naši klerikalci so prav veseli tega obiska, ker upajo, da bo g. Protič izdelal tako ustavo, ki bo izročala Slovenijo klerikalcem na milost in nemilost. G. Protič že lahko izdela tako in sploh kakršno hoče ustavo, ampak vprašanje je veliko, ako dobi v novem, od ljudstva izvoljenem parlamentu večino za svoj načrt.
Okoli reke Dnjepra se še vedno bijejo
bitke med Poljaki in Rusi,
in sicer sedaj zopet pred vratmi nesrečnega mesta Kijeva, ki je že tolikokrat menjal gospodarja, po katerega ulicah je teklo že toliko krvi! Poljska ofenziva ne samo da je ustavljena, temveč so se morale poljske čete deloma celo umakniti, in sicer
A
ravno pri Kijevu, kjeY se sedaj vrše boji za predmestja. Bil bi pač že skrajni čas, da že enkrat preneha to prelivanje krvi med brati, ki dela Slo-vanstvu tako sramoto!
Enaka sramota za Slovanstvo so
dogodki v Tešinu,
kjer ima ljudsko glasovanje odločiti, ali pripade mesto z okolico Češkoslovaški ali Poljski in tam se bijejo ljuti spopadi med pristaši ene in druge države — vse pred očmi antantine komisije, ki bo dobila na ta način res lepe pojme o medsebojnih odnošajih med posameznimi slovanskimi narodi. Te dni so n. pr. poljski delavci napadli „Šlezijski dom", sedež Čehom prijazne stranke in francoski vojaki so morali čuvati poslopje, v katerem se nahaja češkoslovaško zastopstvo!
Pri nas trajajo ministrske krize navadno zelo dolgo, ker pri nekaterih naših ljudeh je pač trma zelo velika, med tem ko so
Čehoslovaki politično bolj zreli,
ker njihova vlada, ki se je zaradi izida volitev spremenila, je že sestavljena, četudi so stale na poti sestave nove vlade takorekoč nepremagljive ovire, ki so se mogle odstraniti samo na ta način, da se združijo vse češke stranke proti Nemcem in Madžarjem. To se je tudi zgodilo in ministrski predsednik Tusar je zbral v novi vladi zastopnike vseh čeških strank, četudi se one po svojih programih med sabo močno razlikujejo. Dokler češkoslovaški narod vodijo taki uvidevni možje, bo njegova država močna in bo procvitala.
V našem zapadnem sosedstvu so se pričakovale od odstopa Nittijeve vlade razne izpremembe in vendar ostane
v Italiji vse po starem,
ker sestavi novo vlado zopet Nitti, ampak v jeseni mislijo razpisati zopet nove volitve, ker v parlamentu ni zanesljive večine in se je vedno bati iz-nenadenj, kakršno so doživeli pred kratkim, ko je vlada čisto nepričakovano dobila v parlamentu — nezaupnico.
Evropskim velikim silam delajo vedno večje skrbi
nagajivi Turki,
ki nikakor niso zadovoljni z mirovno pogodbo, kakor jim je bila predložena v Parizu v podpis. Turška vlada v Carigradu premišljuje, ali bi pogodbo podpisala tako, kakršna je, ali ne. Medtem je pa Kemal-paša v Mali Aziji postavil posebno vlado, ki carigraiske vlade sploh ne priznava in pravi, da je za njo biez vsake vrednosti vsak ukrep carigrajske vlade. Razen tega se javlja še znani Enver-paša, ki se hoče združiti s sovjetsko Rusijo proti zaveznikom! Še ni končana vojna in na vzhodu bodo morali zavezniki premagati še marsikatero oviro, predno bo svet tak, kakršnega bi oni hoteli imeti in lahko se jim še vsi računi pokvarijo.
Novosti.
n. Prihodnja številka .,Domovine" izide zaradi binkoštnih praznikov še-le v sredo, 26. t. m. n. Poletno porotno zasedanje v Ljubljani se
prične dne 25. t. m. in bo trajalo do 6. junija. Obravnavali se bodo večinoma slučaji tatvin, ropov, en umor in en detomor.
n. Z jugoslovanskimi klobasami in mesom je hotel agitirati neki Josef Sattler po Koroškem za Nemško Avstrijo. Klobase in drugo blago je nakradel v tovarni salam na Viču in se hotel z
blagom odpeljati na Koroško-, kar pa se mu je ponesrečilo. Mesto na agitacijo na Koroško je bil odposlan na ,,letovišče'' v luknjo.
n. 2000 naših stavbenih delavcev odpotuje v kratkem v Francijo, ker pri nas ne morejo dobiti dela.
n. Oboroženi tržni uradniki. Vsled neprestano ponavljajočih se napadov na tržne uradnike na Dunaju so ti zaprosili magistrat za oborožitev.
r. Tekma med človekom in konjem. Na dirkališču pri Monakovem se je vršila te dni tekma med nekim konjem, in nekim tekačem. Konj je imel v istem času preteči tisoč metrov, kakor človek 500. Na splošno presenečenje je zmagal tekač. Pretekel je pol kilometra v eni minuti 53 sekund, dočim je,konj zaostal za nič manj kakor 200 metrov. V zvezi s tem posebnim dvo>-bojem so se vršile precej visoke stave, pri katerih je bilo videti jako poparjene obraze. Kajti nikomur se ni niti sanjalo o zmožnosti tekača.
n. Velike goljufije na dunajskem poštnem uradu so odkrili pred par dnevi. Preiskava je dognala, da so se vršile že par let dobro organizirane tatvine pošiljk z živili. Dosedaj so zaprli že 29 poštnih uslužbencev.
n. Pri demonstracijah proti draginji kruha v Madridu na Španskem je prišlo do spopada, med orožniki iji dempnstranti. Na; obeh straneh je bilo več oseb mrtvih in ranjenih.
n. Znani zgodovinar prof. Fournier je v starosti 70 let pred par dnevi umrl na Dunaju. Njegovo najznamenitejšo delo je tri zvezke obsegajoči spis o Napoleonu I., ki je bil prestavljen v razne jezike.
■n. Nesrečen slučaj aretacije se je pripetil pred kratkim nizozemski policiji. Dunajski profesor Wenckenbach je napravil namreč na Nizozemsko propagandno potovanje za stradajoči Dunaj. Imel je s seboj več slik, ki so predstavljale bedo v Avstriji. Slike so šle popolnoma neovirano skozi carinsko revizijo, vendar pa se je nizozemskih oblasti pozneje polastila, neka čudna: skrb in bojazen. Ko je Wenckenbaeh dva dni po svojem prihodu pri nekem odličnem tovarišu v Utrechtu kosil, je stopil nenadoma v sobo orožnik in ga aretiral radi bol j.še viške agitacije. Stvar se je pozneje takoj pojasnila. Oblasti so se vljudno opravičile in obžalovale svojoi pomoto in profesorja takoj izpustile.
n. 20 odstokov mrtvorojenih. V prvem tednu meseca maja je bilo v Gradcu rojenih 79 otrok; od teh je prišlo 16 mrtvih na svet, torej več kakor petina rojenčkoiv. V teh odstotkih so izražene posledice vojne, kakor tudi vedno večjega stradanja tamošnjega uboinega ljudstva. V rednih časih so bili le 3 do 4 odstotki mrtvorojenih.
n. Pametni odgovor. Zloglasni nemški šul-ferajn, ki je skupno s Sudmarko dolga desetletja potujčeva.1 naš narod, je te dni praznoval 401et-nico obstoja. Jubilej se je praznoval z velikimi slovesnostmi zlasti na Dunaju, kjer so razboriti nemški dijaki kazali svojo narodnost z zastavami, trakovi in kapami. Priredili so: po mestu obhod in se ustavili tudi pred magistratom, kjer so zahtevali od župana, da mora takoj razobesiti zastavo, kar pa je ta odklonil z utemeljitvijo, da radi navadne strankarske prireditve «e bo raz-obešal zastav.. „Arbeiter-Zeitung" pripominja še k temu : „Ker je Avstrija razptdla in je' Nemška Avstrija sedaj je'zikovno enotna država, zato za-more delovanje šulferajna v tei državi obstojati samo v pobiranju prispevkov, s katerimi naj bi se podpirate nemške šole v ino'zemstvu, 'za kar pa se mi ne moremo navduševati". Zanimivo pri-
znanje, ki pa je prišlo seveda prepozno. Kajti časi, ko je šlo šulferajnsko raznarodovalno cvetje bujno v klasje, se ne bodo nikdar več, vrnili.
n. Dva višja bivša avstrijska stalna oficirja,
in sicer podpolkovnik Štefan Duič in stotnik Gojmir Glogovac, ki je bil tekom vojne odlikovan z redom Marije Terezije, sta izstopila iz naše vojske in se preselila na Dunaj, kamor ju je gotovo že dolgo vleklo srce. NTaša armada gotovo ne bo za njima žalovala.
»i. Dve človeški življenje zaradi 20 kron. Pretresljiv dogodek se je izvršil v soboto na Dunaju. Dve 171etni deklici, ki sta bili zaposleni v neki tamošnji trgovini, sta bili osumljeni, da sta ukradli bankovec za 20 kron. To ju je tako uža-lostilo, da sta odšli iz trgovine irr pustili tamkaj listek, da sta vsled sramote sklenili iti prostovoljno v smrt. Ostali nastavljenci trgovine so ju šli takoj iskat, toda deklici sta jim že izginili izpred oči. Nesrečni deklici sta skočili v Donavo in utonili, še preden jima je kdo mogel prihiteti na pomoč.
Za smeh in kratek čas.
Komu se godi slabo?
Kako se godi vašim bratom?
Starejši je oženjen, drugima dvema pa se godi prav dobro.
Profesorska.
Profesor se sprehaja s svojim slugo ob Nilu. Naenkrat ga zagrabi krokodil. -.Janez", zavpije profesor, ki mu je samo.še glava gledala iz krokodilovega žrela, „Janez, teci domu in povej moji ženi, da me h kosilu ne bo."
Pred sodiščem. Sodnik (kmetiču): „Če ne znate pisati, naredite križ."
Kmetic: „V imenu Očeta in Sina in sv. Duha amen."
Pri zdravniku. Doktor: „Zdaj; mi pa povejte, mati, katera noga vas boli?"
Ženica: „Oh, tega pa ne vem; doma v postelji je, tista, ki leži pri zidu."
POLJSKI TEROR V TEŠINSKEM OZEMLJU.
Praga, 20. maja. (Izvir. por. „Domovine".) „Pravo Lidu" piše, da bo rezultat ljudskega glasovanja v tešinskem ozemlju sledeči: Za pripadnost k Čehoslovaški bo glasovalo 120.000 Čeho-slovakov, 60.000 Nemcev in 80.000 Poljakov!, skupno torej 260.000 glasov, dočim bodo dobili Poljaki samo 180.000 izključno poljskih glasov.
ALBANCI PROTI ITALIJANOM.
LDU. Beograd, 19. maja. Iz Skadra poročajo,, da so arnavtske čete s svojim energičnim nastopom prisilile Italijane, da so evakuirali vse ozemlje Miriditov. Italijani so morali v naglici oditi iz Kolša ter so potovali do Oroše celih osem dni. Med potjo so Italijani odšli proti Pliništu. Italijani so bili napadeni tudi pri mestu Uremsu, kjer so bili prisiljeni, rabiti topništvo. Medtem, ko se je bil boj pri Uremsu, je drug arnavtski oddelek napadel Italijane pri Pliništu in jih prisilil, da so se predali. Ko so Arnavti odvzeli Italijanom puške in mezge, vso municijo ter zalogo cpretne, so jih izpustili.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI I
Stritarjeva ulicažtev.2. Podružnice g Splitu, Trstu, Celoucu, Sarajeuu, Gorici, Cslja, Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura g Ptiija. I
rtrs K 50,000.000 -
Telefon it. 261.
Sprejem«
trlags na §«n|l2ice i« tekoSi rai&m
proti ugodneitiu obrestovanju.
Knpnja in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstna kredite. = Brzojavni naslov s ,, Banka".
<3e(nl6k& glavnica«
K 30,000.000
Jadranska' kuka Podružnica Ljubljana
Rezervei okrog |
K 10,000.009 j
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemni Vloge na knjižiee. — Vloge na tekoči in žiro-račnn prot.i najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz-svojega.
Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne
papirje itd.
Eskentlra: Menic,e, devize, vrednostne papirje itd.
Izoaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Oaje predujme: na vrednostne papirje in oa blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 287.