Plečnikov učenec, grafik in ilegalec
Nemogoče si je zamisliti, kako bi med NOB lahko brez tl-skane besede tako hitro širili ideje osvobodilnega boja In vizije slovenskega naroda o novi jugoslovanski skupnosti, kl naj bi nastala na ruševinah stare; kako bl bllo mogoče brez tlskane besede tako hitro oblikovati idejno in akcijsko enotnost prebi-valstva; kako bi bilo mogoče seznanjati Ijudi tako hltro in objektivno o vseh dogajanjih doma In v- svetu ter z informira-njem o uspehih in dosežkih osvobodilnega boja še bolj spodbu-jati in usmerjati Ijudi k novim akdjam!
Kako gleda danes na vsa ta dejstva in na tiste viharne dni človek, ki se je v NOB vklju dl že na samem začetku in to prav z delovanjem na področju gra-fične in dokumentne tehnike. To je arhitekt Vlasto Kopač, Plečnikov uče-nec, ki je bil tesno povezan z eno naših osrednjih ilegalnih tiskarn, to je s Ti-skarno Toneta Tom šiča ali TTT, kot so jo tudi imenovali. Od samega začetka je bil njen edini risar za vse njene po-trebe. Bil je tisti, ki je opremil in ilu-striral vse ovitke in notranjost izdanih brošur, časopisov in letakov pri TIT.
Njegovo prav tako pomembno delo, kot sam pripoveduje, pa je bilo pona-rejanje okupatorskih dokumentov. Precizno je risal vse vrste žigov in do-kumentov, katere je potem dokončno izdelala cinkografija. Okupatorjevi do-kumenti in žigi so bili ponarejeni do vseh podrobnosti, tako da jih nihče ni mogel ločiti od pravih. Vse to pa je nastajalo v risalnici dokumentne te-hnike KPS, to je v delovnem laborato-riju, od maja 1942 do februarja 1943 v podstre i-nem bunkerju nad tiskarno Toneta Tomšiča, in to z zelo preprosti-mi sredstvi, kot lahko preberemo v nekaterih zapiskih o tem obdobju.
Dokumentna tehnika
Besedo prepuščamo kar vam, tova-riš Kopač, da dopolnite in razvijete te začetne misli!
Res je, v grafični kot v dokumentni tehniki smo začeli zelo preprosto, po-sebej kar zadeva sredstva. Centralno tehniko KPS pa tudi sektor doku-mentne tehnike je organiziral Tone Tomšič, vodil in prevzel pa jo je leta 1941 Dušan Kraigher, kasneje pa Mi-lan Škerlavaj-Petrač. Moja temeljna naloga je bila dokumentna tehnika; njen pomen je narasel, ko so Italijani obdali Ljubljano z bodečo žico. Tedaj je bilo nujno potrebno omogočiti na-šim aktivistom, da so se gibali po me-stu ter prihajali in odhajali skozi zapo-re. Za to pa so bili potrebni dokumen-ti. Lahko trdim, da je bila prav doku-mentna tehnika poleg VOS OF najbolj konspirativno področje ilegalnega bo-ja, saj so bili prav dobro ponarejeni dokumenti za varnost ilegalcev bistve-nega pomena. Z njimi so se gibali po Ljubljani, z njimi so lahko tudi najbolj iskani ilegalci odhajali iz Ljubljane.
Težave so nastale, ko so Italijani po-sumili, da imajo uporniki najbrž pona-rejene izkaznice in so tako leta 1943 izdali nove osebne izkaznice z vodnim tiskom, ki ga je zelo težko izdelati in ponarediti, vendar smo s skupnimi mfočmi rešili tudi ta problem. Osebne izkaznice z vodnim tiskom smo potem skrivoma tiskali v Mostah pri bratih Tuma. -
Gotovo so morali biti delavci doku-mentne tehnike izredno požrtvovalni ljudje?
Ne samo požrtvovalni, temveč so morali imeti tudi posebno močno ra-zvit čut odgovornosti. Ob najmanjši napaki je lahko šlo za življenje. To delo je bilo natančno in odgovorno. Če go-vorim zase, lahko povem, da sem mno-gokrat po vso noč prebedel za mizo, kajti pogosto je moralo biti delo ne samo brezhibno, temveč opravljeno tudi do točno določenega roka. Treba je bilo na primer zrisati okupatorjev dokument, žig ali izkaznico, potem pa so jo naslednji členi dokumentne te-
hnike lahko prefotografirali, kliširali in dokončno izdelali za uporabo.
Akcija »Milijon lir«
Se posebej mi je ostala živo v spomi-nu akcija »Milijon lir« iz leta 1942. Na-ša centralna tehnika je vso stvar v ce-
Enaodmnoglh ilustracl/ Vlaata Kopača, kl/lh/e htdelal v llegalni Uskarni med vojno
loti odlično pripravila in izpeljala. Vsi smo se zavedali, da mora biti ta ček izdelan do popolnosti. Že najmanjša stvar, vsaka pikica, ki bi manjkala ali bi bila odveč, bi lahko postala usodna. Denar, ki ga je naša OF dvignila na ta ček v Banca dltalia, je bil namenjen za potrebe našega narodnoosvobodilne-ga boja.
Do kdaj ste ostali v Ljubljani?
Risarjev za dokumentno tehniko KPS je že ves čas primanjkovalo. Ne-kaj jih je odšlo na osvobojeno ozemlje, tako da kmalu v samem mestu ni bilo nikogar več. Zato sem tudi ostal v
Ljubljani. Oktobra 1943 so me aretirali in januarja 1944 odpeljali v Dachau.
Ze maja 1942 sem začel delati v pod-strešnem bunkerju, pod katerim so za-čeli pripravljati tudi bunker za tiskar-no. Tega tedaj še nisem vedel. Za ti-skarno sem začel delati takoj, ko je bilo vse nared, to je od začetka delova-nja same tiskame junija 1942 pa tja do konca njenega delovanja. Ob delu za tiskarno in dokumentno tehniko sem preživljal praktično dan in noč, na zrak sem odhajal samo enkrat na dan, na teden ali celo vsakih štirinajst dni. Zbolel sem na pljučih, zato sem fe-bruaria 1943 zapustiliia bunker in od-šel v Siško s tiskarjem Janezorp Štrek-ljem. Samo naključju se moram zahva-liti, da me Italijani niso ujeli že tistega dne, ko so 28. februarja 1943 vdrli v knjigovezriico. Ravno tega dne sem se namreč iz Ši žke namenil v tiskarno, na poti pa me je srečal tiskar TTT Srečko PleLko-Fix, ki je iz tiskarne pobegnil skozi okno moje risalnice, ter me ob-vestil o vsej stvari.
Kaj vse ste delali za tiskarno Tone Tomšič?
Kot risar sem ilustriral in opremljal ilegalni tisk, ki je nastajal v TTT, pa tudi v drugih tiskarnah, predvsem De-lo, ki so ga tiskale Podmornica in TTT. Risal sem tudi glave in vinjete za veči-no ilegalne ciklostirane literature v . Ljubljani, kot so bili Slovenski poro-čevalec, Ljudska pravica, Naša žena, Mladina, Narod v ječi ter številne bro-šure in letake. Ilustriral in opremil sem tudi miniaturno izdajo revolucio-narnih pesmi, ki so jih razmnožili v Železniški direkciji.
Dobro skrita tehnika
Tovariš Kopač, povejte nam kaj več o samem nastanku tiskarne Tone Tomšič!
To tiskarno so postavili prav pri glavni policiji, takratni kvesturi. Ta za-misel je bila zelo smela in drzna. O njej ' se je Petrač predhodno posvetoval tu-di s tovarišem Kardeljem. Dvorišči ti-skarne in policije je ločila le dvoriščna stena, ki so jo sezidali kasneje, da bi lažje prikrili gradbena dela za tiskamo v poslopju. Dvoriščne prostore na Šu-bičevi ulici 3 so najprej vzeli v najem in v njih so namestili legalno knjigo-veznico Gabrijela Škerla, ki je bil že od leta 1941 povezan s CT (centralno te-hniko) KPS.
Knjigoveznico so potem prezidali z' vmesno steno in tako dobili nadzemni bunker za tiskarno. Gradbena dela je opravil gradbeni oddelek CK KPS v okviru gradbenega podjetja Staneta , Sefica, komunista, ki je imelo svoje prostore poleg knjigoveznice. To se pravi, da smo imeli ob sebi nekakšno kamuflažno zaledje, saj je bilo poleg legalne knjigoveznice in gradbenega
podjetja še predstavništvo in skladišče italijanske firme »Italba«, ki jo je vodil Lojze Matelič, prav tako naš človek. Tako so legalna podjetja dobro krila Uegalno tiskarno. V takih razmerah sta bila dovoz tiskarskega materiala in gi-banje sodelavcev CT KPS manj nevar-na in razmerorria dobro krita.
Ste imeli še kakšne druge varnost-ne ukrepe?
Najprej naj povem, da je bila tiskar-na le 180 cm širok prostor, v katerega se je dalo splaziti skozi lino v steni, na katero je bila prislonjena prostorna polica. Robovi police so pokrivali črte tajnih vrat. V tem bunkerju smo imeli tiskarski stroj Tigel in ker se je že prve
Tisk Ima pomembno vlogo pri obve-ščanju in oblikovanju zavesti Ijudi, ta njegova vloga pa je še posebej poudar-jena v nekalerlh posebnih okollščinah In trenutkih, med katere sodita prav go-tovo tudi vojno stanje in politična giba-nja. Zato ni nič čudnega, da je o velikem pomenu medvojnega tiska Borls Kidrlč leta 1944 na prvi oovlnarski konferenci poudaril-. »Zavedamo se, da v vaeh letih osvobodilnega boja naših uspehov ne bi bilo, če ne bi bilo našega tiska!«
dni tiskarskega obratovanja slišal mo-čan ropot stroja, smo okrog njega po-stavili leseno kabino, ki je irnela dvoj-no steno, napolnjeno s stekleno volno. Poleg tega so bile v tiskarni tudi sig-nalne naprave, ki so bile speljane tako, da so se prižgale, ko je takratni šef knjigoveznice Anton Baggia vključil električni štedilnik, na katerem se je grelo lepilo. Za tiskarno Tone Tomšič so delali seveda tudi delavci knjigo-veznice, vzdrževali so zveze, skrbeli za našo prehrano. Niko Stare-Miha je odvažal tiskano gradivo na triciklu. V tiskarni pa sta tiskala strojnik Srečko Pleško-Fix in stavec Ivan Štrekelj-Florjan, po njegovem odhodu sredi fe-bruarja 1943 pa stavec Rudi Burič-Buro.
Priznanje
Tiskamo Tone Tomšič so postavili predvsem za tiskanje brošur, razvila pa se je v najboljo ilegalno tiskarno, ki ni dosegala največjih uspehov le z na-kladami in številom tiskov, ampak se je tudi s kakovostjo izdelkov lahko merila z javnimi tiskarnami.
2e leta 1942 je tovariš Tito v pismu Edvardu Kardelju dal vse priznanje slovenskemu ilegalnemu tisku, ko je zapisal: »Z vašimi publikacijami smo zares zadovoljni, tako po tehnični kot po politični plati, naši agitpropovci vam kratko malo zavidajo tehnično popolnost vaših publikacij.«
Konec tiskarne TTT
Ln kako so Italijani prišli tiskarni na sled?
»V hiši Šubičeva 3 so in vanjo priha-jajo komunisti«; to izdajalsko sporoči-lo na listku je napotilo policijo, da je 28. februarja 1943 preiskala knjigovez-nico. Tiskarne takrat ni odkrila, pač pa je našla neki tipkopis, Slovenski poro-čevalec in odpadni papir z odtisi ti-skarne, kar ji je bilo dovolj za aretacijo vseh delavcev knjigoveznice. Tiskarja Buro in Fix sta tedaj pobegnila skozi skriven izhod in skozi okno moje risal-nice. Šele po približno dveh tednih je policiji uspelo iztisniti iz aretiranih to-liko sumljivih znamenj, da je ob po-novni preiskavi 10. marca 1943 odkrila tudi tiskarno.   •
Pritlične zgradbe na Šubičevi 3 da-nes ni več, pač pa je tam spominska plošča, ki opozarja mimoidoče na deja-nja in čase, ko si je beseda zasužnjene-ga, vendar nepokorjenega naroda uti-rala pot v svobodni svet.
Viljana Lukas
DOGOVORI / 9