LETO XXV
1987
ŽELEZAR
JULIJ
Št. 6
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
PREDVIDENA USTAVITEV PROIZVODNJE SUROVEGA ŽELEZA
Delavski svet delovne organizacije je na svoji zadnji seji dne 2.6.1987 sprejel tudi sklep o proučitvi možnosti za ustavitev proizvodnje surovega železa na plavžu. Na podlagi tega sklepa smo se odpravili na plavž, da kaj več izvemo o tem, kaj mislijo v tej temeljni organizaciji o tem, da bi ustavili proizvodnjo železa na plavžu, pa tudi o tem, kako poteka njihovo delo. V obrat smo prišli ravno takrat, ko so vlivali. Posadka na peči je trdo delala ob veliki vročini in prahu. Dodatno je k poslabšanju delovnih pogojev vplival tudi izredno soparen dan. Poslikali smo cel delovni proces, potem pa, ko je bilo delo končano, smo zaprosili za besedo tovariša Ožbolta Drobnaka in Antona Černošo, drugega in prvega prebodarja na plavžu.
Ožbolt Drobnak po opravljenem
prebodu in čiščenju livnega kanala Anton Čemoša ob livnem loncu
Elektroplavž in aglomeracija
Drobnak Ožbolt, kije na plavžu že 17 let in ima skupne delovne dobe 31 let, je o delu na plavžu dejal: »Vseskozi že opravljam dela prebodarja na plavžu. To delo je zelo naporno, saj je huda vročina, plin in polno prahu. Zdaj še ni tako hudo, ker sta letošnji maj in junij bolj hladna, huje bo julija in avgusta, predvsem pa trpimo takrat, ko je soparno. Kadar piha, se da vlivanje lažje preživeti, saj človek laže diha. Pri mojem delu je najbolj naporno takrat, kadar nastajajo problemi pri zapiranju odprtine na plavžu; včasih tudi dve uri skupaj zapiramo to odprtino, zgodilo pa se je tudi že, da je teklo pod peč. Pri takih problemih se človek res »peče v plašču«, pri tem pa najbolj trpijo oči. V času svojega dela na plavžu sem imel tudi delovno nesrečo; opeklo meje po nogi in potrebna je bila plastična operacija.« Glede možnosti, da bi ustavili proizvodnjo surovega železa na plavžu, pa je Ožbolt Drobnak dejal: »Ne moremo pomagati, če se bo plavž zaprl; šel bom delat, kamor mi bodo ponudili. Mislim, da bo za vse delavce poskrbljeno, da bodo dobili delo. Sem že prestar, da bi si iskal kaj novega. Tu, na plavžu smo navajeni težkega dela, zato bomo poprijeli za vsako delo. Kljub temu mi ni vseeno, da se plavž ustavlja, saj sem se tega dela in tega obrata v vseh teh letih navadil.«
Čemoša Anton je na plavžu zaposlen 18 let in že 7 let je na tej izmeni; o svojem delu na plavžu je dejal: »Tu, na plavžu je pač tako, da smo pozimi najbolj izpostavljeni prepihu, tako da te iz ene strani greje peč, na drugi strani pa te zebe od prepiha. Poleti pa je vse preveč vroče. Najhujše
(Nadaljevanje na 2. strani)
AVTOMATSKA FORMARSKA LINIJA USPEŠNO DELA
Odpravili smo se v livarno nodulame in specialne litine, da si na licu mesta ogledamo, kako poteka proizvodnja na avtomatski formarski liniji. Ta nova linija predstavlja v tem trenutku za Železarno izjemno pomemben objekt, saj od nje vsi veliko pričakujemo. O tem, kako poteka proizvodnja na tej liniji, smo povprašali Bogdana Kočarja, ki vodi proizvodnjo na tej liniji. Dejal je: »Na tej liniji smo začeli vlivati v 35 okvirjev v 12 urah. Zdaj pa vlijemo v 200 okvirjev na 12 ur. Pri polni proizvodnji bomo vlivali okoli 250 okvirjev na izmeno. Na dveh izmenah naj bi torej delali 500 okvirjev. Trenutno linija prične z delom ob 6. uri in mora nehati obratovati med 18. in 19. uro, ker potem izvaja Metalna še nedokončana dela. Na eni
PREDVIDENA USTAVITEV PROIZVODNJE SUROVEGA ŽELEZA
(Nadaljevanje s 1. strani)
je popravilo žlebov in luknje v poletni vročini. Toda človek se v takih težkih delovnih pogojih utrdi in navadi delati. Doma imam kmetijo, tako moram težko delati tako v službi kot doma. Včasih je problem tudi nočna izmena, in sicer: drugi gredo spat, mi pa na delo. Podobno je ob praznikih. Mislim, da smo glede na težko delo premalo plačani, toda kljub temu delamo.« Glede verjetnosti, da se bo plavž ustavil, pa je dejal: »Mislim, da ob ustavitvi plavža za delo ne bo problema, saj smo težkega dela navajeni. Verjetno tako težkega dela, kot ga opravljamo sedaj, ne bomo v Železarni več dobili. Prijeli bomo torej za vsako delo. Za delavce se bo že našlo delo, težje pa bo verjetno za tiste iz pisarn.«
Takrat se je končala izmena. Prepoteni ter prašni delavci so odšli v umivalnico, mi pa smo se odpravili v pisarno vodstva TOZD, da se pogovorimo o predvideni ustavitvi proizvodnje surovega železa na plavžu. O tem je direktor TOZD Jože Kramer, dipl. ing., dejal:
»Osnovni vzrok za ustavitev plavža je ekonomski vidik poslovanja, poleg tega so problem tudi tehnične kondicije agregatov. Od ekonomskih vzrokov gre predvsem za problem trženja in cen proizvodov. Zaradi raznih vzrokov je v naši državi zmanjšana poraba grodlja na 25 % letne kapacitete plavža - na 12.000 ton. Kar se energije tiče, plavž porabi 40 % energije Železarne, kar znaša 32.000 kW/h. Zaradi enakomernega odvzema je plavž zelo ugodno vplival na strukturo porabe električne energije, vendar pa zaradi rasti cen energije proizvodnja ne more biti rentabilna. Plavž je bil zgrajen pred več kot 30. leti. V preteklosti so strokovnjaki na plavžu in delavci dosegli ugodne rezultate pri izboljšanju proizvodnje in zmanjšanju porabe energije na enoto proizvoda. V jugoslovanskem merilu lahko rečemo, daje bil to plavž, kije dolga leta najbolje delal, kar priča tudi visoka kvaliteta našega grodlja. Kljub temu, da so v preteklosti hoteli, da bi v proizvodnji lahko uporabili tudi odpadne produkte, kot so npr. piritni ogorki, rdeče blato iz Kidričevega, itd., da bi izboljšali rentabilnost proizvodnje, to ni uspelo. Prizadevanja so šla v drugo smer, predvsem v večjo realizacijo proizvodnje. Lahko rečemo, da plavža ne bomo ustavili zaradi notranjih vzrokov, pač pa predvsem zaradi tega, ker današnji čas ne omogoča takšne proizvodnje. Cena energije ter oskrba z ostalimi surovinami za plavž so postale predrage, tako da kljub znani fleksibilnosti plavž tega ni zmožen prenesi.
Ljudje kar težko verjamejo, da sedaj, ko dobro delamo, ko je oskrba in tudi kvaliteta naše proizvodnje ni problematična in dosegamo dobre količine, razmišljamo o ustavitvi proizvodnje. Ljudje premalo poznajo ekonomske vzroke za takšno možnost. Kakor je odločitev težka, pa ljudje nočejo začasnih rešitev, tako kot je bilo v preteklosti, ampak hočejo dokončno rešitev. Glede nadomestne proizvodnje v okviru plavža pa mislim to, da se bi hale plavža lahko uporabljale za druge vzporedne dejavnosti Železarne in za razširitev prostorov Livarne I. Mislim, da zaradi dotrajanosti naprav in njihove ustreznosti ne pride v poštev proizvodnja kakšnih ferolegur.
V TOZD Plavž je zaposlenih 112 delavcev, poleg tega je na to proizvodnjo vezanih še 159 delavcev iz drugih TOZD in DSSS. V vseh sredinah
Kramer Jože, dipl. ing.	Sedlar Bojan
se bo tako pojavil višek delavcev, potrebno jih bo preusmeriti na druga dela. Kar se tiče delavcev na plavžu, so ti že v preteklosti ob večjih remontih delali v drugih obratih; kljub temu jim ni vseeno, kaj bodo delali na novih delovnih mestih. Obstaja bojazen da bodo morali delati na slabših delih, bojijo se tudi za svoje range, saj marsikdo zaseda delovno mesto, za katerega nima ustrezne izobrazbe. Poseben problem predstavlja kategorija starejših delavcev, ki nimajo več toliko energije, da bi se ponovno morali uveljavljati na drugih delovnih mestih.
Kljub temu, da pri zaposlenih obstaja precejšnja navezanost na ta obrat, mislim, da prihaja sedaj obdobje, ko je treba agresivno nastopiti za preusmerjanje proizvodnega programa, katerega cilj je zagotavljanje socialne varnosti za naše delavce kot tudi za bodoče generacije. Zato smatram, daje ta pobuda za ustavitev proizvodnje plavža pravočasna in da bo v teh nekaj mesecih (več kot pol leta) potrebno storiti marsikaj za rešitev problematike ob ustavitvi plavža.
Predsednik delavskega sveta TOZD Elektro-plavž, tovariš Sedlar Bojan, vodi organ, ki bo moral sprejeti dokončen sklep o ustavitvi proizvodnje grodlja. O delovanju samoupravnih organov v TOZD-u ter o predvideni ustavitvi je dejal: »Kljub težkim delovnim pogojem in izmenskemu delu je delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij dobro potekalo. Delovne sredine so bile od nekdaj homogene in pripadnost delovnemu kolektivu elektroplavža je bila vedno velika. Tako so se po vsaki večji ustavitvi delavci vedno vrnili nazaj na plavž, čeprav jim je bila v drugih obratih dana možnost za lažji kruh.
Glede predvidene ustavitve proizvodnje grodlja mislim, daje najvažneje, da se v zvezi z razporejanjem delavcev temeljito pripravi, kar so dolžne storiti strokovne službe; z ljudmi se bo potrebno poprej pogovarjati in upoštevati njihove interese. V delu služb, ki bodo sodelovale pri prerazporejanju delavcev, zahtevamo konstruktivni in human odnos do naših delavcev. Nobene ovire ni, da se ne bi moglo na čim manj boleč način opraviti te razporeditve. Za čim bolje opravljeno delo v zvezi z razporejanjem delavcev in ostalimi stvarmi, kijih bo zahtevalo dejstvo, da se bo ukinila proizvodnja grodlja, se je torej potrebno že danes temeljito pripraviti. Tako bodo tudi samoupravni organi lahko opravili svoje delo, tako kot jim nalagajo samoupravni akti. -
AVTOMATSKA FORMARSKA LINIJA USPEŠNO DELA
(Nadaljevanje s 1. strani)
izmeni delajo na AFL 3 vzdrževalci, in to elektrikar, hidravlikar in ključavničar. Dva livarja vlivata na livnem stroju in po dva strojnika skrbita za pravilno delovanje stroja. Povprečna starost delavcev, ki delajo na AFL, je okoli 25 let. Vsi verjamemo, da bodo ti mladi ljudje sposobni obvladovati ta zahtevni delovni proces.
Težave pri obratovanju linije izhajajo predvsem iz tega, da imamo opravka s popolnoma novim strojem, na katerega se moramo vsi skupaj navaditi. Veliko se pričakuje od ljudi, ki delajo na tem stroju. Ti ljudje morajo biti sposobni, da bodo vsako napako v čim krajšem času našli in odpravili. Za boljšo delovanje linije je potrebno tudi usklajeno delo, od priprave peska do taljenja. To je predpogoj, da bo linija dajala še več.«
V času, ko sem se pogovarjal na AFL, je linija delovala brez zastoja. V komandni kabini je vladalo sicer sproščeno vzdušje, vendar je vsak budno spremljal, kaj se dogaja na mnogih aparaturah. Vsi so bili zadovoljni, daje linija stekala tako, kot je treba, in da so na ta dan vlili v 5. urah že v 100 komadov okvirjev. Človek je ob tej novi liniji resnično prevzet od moderne tehnike, o kateri so lahko livarji do nedavnega samo sanjali. Kljub temu je linija v največji meri odvisna od ljudi, ki z njo upravljajo. Zato na tem mestu želimo sodelavcem, ki delajo na tem zahtevnem delu našega delovnega procesa, ali ki ustvarjajo pogoje za nemoteno delovanje te avtomatske formarske linije, obilo uspehov pri delu.
NOV STROJ V MEHANSKI OBDELAVI
V TOZD Mehanska obdelava so pred časom nabavili nov horizontalni vrtalno-rezkalni stroj imenovan tudi »borvverk«. Zanimalo nas je, kako ta stroj deluje. Zato smo se odpravili v ta obrat in povprašali obratovodjo obdelovalnice valjev, tovariša Franca Logarja: »Horizontalni vrtalno-rezkalni stroj tovarne Ivo Lola Ribar iz Beograda je bil nabavljen konec decembra 1986. Montaža je bila opravljena v januarju 1987. Od 29. januarja t. 1. pa stroj obratuje na tri izmene zelo uspešno. Zaradi pomanjkanja sredstev pri nabavi osnovnega stroja nismo takoj naročili težke delovne mize in dodatnih vpenjalnih plošč. Plošče so že odlite pri nas v livarni in jih nameravamo sami obdelati in montirati. Nabava mize pa se bo zavlekla približno za eno leto.
Osnovni tehnični podatki stroja so: premer delovnega vretena 180 mm, vertikalni hod 3000 mm in vzdolžni hod 7000 mm. Stroj je grajen v povečani natančnosti in je pri postavitvi bila dosežena predvidena natančnost delovanja. Na stroju je vgrajena elektronska merilna naprava firma HEIDENHAIN, kar daje stroju veliko preciznost obratovanja. Stroj je namenjen za obdelavo velikih valjev, kjer je veliko frezanja, in predvsem za periferno vrtanje valjev. Zaradi velikega delovnega gabarita je na stroju omogočena obdelava različnih velikih konstrukcij in predvideva se, da bi se na njem opravljala tudi razna dela za TOZD Vzdrževanje. Zaradi tega je izdelana velika površina vpenjalnih plošč tako, da vpenjalno polje meri 6 x 8 m. Ta stroj pomeni izpopolnitev kapacitet na vrtalno-fre-zalnih strojih in nam bo omogočal odpravo ozkih grl v tej proizvodnji.
Zmanjšana zaloga starega zcleza v »Samcu«
Mnogi, ki vsak dan opazujejo našo zalogo starega železa v »Samcu«, se sprašujejo, zakaj je ta tako skopnela. Zato, da to zvemo, smo za razgovor prosili tov. Stokavnik Slavko iz poslovnice I v področju nabave Sektorja za trženje, kije dala naslednje pojasnilo: »Zalogo starega železa smo načrtno zmanjšali zaradi manjše proizvodnje v jeklarni. Zato nismo 2 meseca - v aprilu in maju - nabavljali starega železa. Trenutna zaloga naj bi po dogovoru znašala med 8.000 in 8.500 ton, saj jeklarna mesečno rabi 9.000 ton starega železa za svojo okrnjeno proizvodnjo. Takšno stanje zaloge starega železa naj bi trajalo v poletnih mesecih. Ko bo proizvodnja v jeklarni povečana na 12.000 ton mesečno, z usposobitvijo konti naprave za normalno delo, se bo zaloga starega železa zvišala na 10.000 ton. V zimskih mesecih pa bomo morali to zalogo še povečati zaradi problemov, ki v tem času nastajajo zaradi transporta.
Za opazovalca, ki gleda zalogo starega železa, sicer izgleda »Šamac« skoraj prazen; vendar je treba poudariti, da večino starega železa predstavljajo bloomsi iz Bolgarije, ki jih je potrebno razrezati in imajo veliko težo.
Iz skupščine društva inženirjev in tehnikov
Člani Društva inženirjev in tehnikov so se zbrali na letni skupščini, da bi spregovorili o svojem enoletnem delu. Predsednik društva, tov. Butinar Milan, je v poročilu navedel aktivnosti v zadnjem letu in nanizal problematiko društva.
Ob močnem povečanju članstva, včlanjenih je že 270 članov, je skupščina ugotavljala, da je ob 40 prisotnih članih, ki so se udeležili skupščine, zaskrbljujoča ugotovitev, da je premalo zainteresiranosti za delo v društvu. Kritično so spregovorili o pomenu društva inženirjev in tehnikov, v katerem bi lahko in moral aktivno delovati predvsem naš strokovni kader. Iz obširne razprave, v kateri so spregovorili o kadrovski politiki v železarni predvsem glede mladih strokovnjakov, o tem, kako se izvajajo pogodbena dela pri nas, o možnem tehnološkem razvoju v naši DO, je ostalo veliko odprtih vprašanj. Za njihovo spremljanje in reševanje se zato pojavlja potreba, da delo društva polno zaživi in najde novo obliko dela. Ena izmed takšnih, kije bila posebej izpostavljena, je, čim večje motiviranje širšega kroga delavcev ŽŠ, ki bi aktivneje spremljali in delovali v društvu. Zelo pomembno je tudi obveščanje širšega kroga zaposlenih o aktivnostih društva.
Upravni odbor društva so zadolžili, da dopolni program dela in usmeritve za nadaljnje agresivnejše delovanje.
Aktivnost skupščine se je nadaljevala z dvema predavanjima.
O pomenu postavitve konti naprave za razvoj jeklarstva v železarni je predaval dipl. ing. Manojlovič Gojko, o pomenu avtomatske formarske
linije za razvoj livarstva v železarni pa sta predstavitev podala dipl. ing. Strohmaier in dipl. ing. Gorišek Ciril.
Udeleženci so ugotavljali, da je v bodoče potrebno pogostejše organiziranje različnih predavanj, za katere je potrebno nameniti tudi več časa, saj ga je tokrat zmanjkalo za širšo diskusijo.
Ana T.
Del udeležencev na skupščini
NAŠI TERITORIALCI
Bila je lepa sobota in odpravil sem se k štorski osnovni šoli, kjer so imeli svoje vaje pripadniki teritorialne obrambe. Pred šolo sem srečal stražarja Valterja Jelena, ki je sicer zaposlen v Livarni II. Dejal
Valter Jelen
je: »Na terenu smo že od polnoči. Ponoči, ko sem bil na straži, je bil dež. Zdaj pa je vroče, toda to ni problem. Ko sem dobil poziv, sem odšel na zborno mesto. Med potjo sem šel zbudit tudi svojega sodelavca Drobneta Albina. Ko se je ta zbudil in me presenečen zagledal v uniformi, sem mu rekel, da lahko mirno spi dalje. Skupaj sva še nekaj spila in potem sem šel na svojo dolžnost. V ponedeljek se bomo na »šihtu« malo smejali na ta račun. Tudi hec mora biti. Ne morem reči, da sem pretirano izmučen od vaje, kljub temu pa bom popoldan počival.«
Pred šolo je bilo polno znanih obrazov iz tovarne, ki so se pravkar »postrojavali« v vojaških uniformah. Kljub temu, da je pri marsikomu minilo že več kot 20 let od takrat, ko je služil redno vojsko, so naši teritorialci pokazali kar precejšnjo mero vojaške rutine. Za mnenje o naši enoti sem vprašal Petra Einfalta iz občinskega štaba teritorialne obrambe Celje, ki je o naši enoti teritorialne obrambe dejal: »To je enota, ki jo sestavljajo predvsem železarji; enota je sicer bila v zadnjem času pomlajena, vendar je jedro enote še vedno staro. To so predvsem resni možje, ki se v teritorialni obrambi zavedajo svojih nalog. Pripadnost enoti je velika, prav tako pa ocenjujem, da je borbena pripravljenost enote na visokem nivoju. V tej enoti ni problemov s formiranjem, saj so se vsi, ki so dobili pozive, vaje tudi udeležili. Za prihodnost mislim, da bo potrebno to enoto še pomladiti, saj pri starejših pripadnikih te enote zaradi zdravstvenih razlogov prihaja do problemov pri izvajanju posameznih težjih nalog na terenu.
Tudi opremo enote bo potrebno posodobiti. Mislim, da je ta enota že ves čas od ustanovitve ena najboljših enot teritorialne obrambe, ki so organizirane v krajevnih skupnostih oziroma v delovnih organizacijah celjske občine.«
Pripadniki teritorialne obrambe so potem poslušali predavanje o aktualni problematiki v družbi in Železarni, ki ga je podal podpredsednik KPO tovariš Marolt Boris. Med tem časom sem se pogovarjal z nekaterimi pripadniki TO, ki sem jih poklical iz predavalnice.
Anton Anderluh
Anderluh Anton, ki je sicer vratar v službi splošnega zavarovanja, je dejal: »Ob šestih zvečer sem prišel v službo in potem sem ob polnoči dobil poziv; petnajst minut čez dvanajsto sem se javil na zborno mesto, saj sem se moral oditi domov preobleč. Kar se same vaje tiče, mislim, daje potekala v redu. Zajtrk je bil takšen, kot je treba in tudi na terenu, kamor smo odšli ob tričetrt na šest, ni bilo problemov. Zanimivo je, da sem videl v gozdu malo srnico, ki sem si jo dobro ogledal in se je nisem dotaknil. Moram reči, da kaj takega še nisem videl.«
Naslednji sogovornik je bil Romih Franc, zaposlen v jeklarni. V enoti je mitraljezec in dejal je: »Vaja je dobro uspela; kljub temu da smo vsi doma tu v bližini, za mobilizacijo nismo vnaprej vedeli. Enota seje hitro formirala. Mislim, da bi vaja lahko bila krajša, saj smo naloge hitro izvajali, vendar pa kljub temu ni nič narobe, če je enota malo dalj časa skupaj, saj se na ta način ljudje bolje med seboj spoznajo.«
Saša Mirko iz Livarne I pa je dejal: »Včeraj sem delal v popoldanski izmeni; komaj sem prišel domov sem dobil poziv. Na hitro sem še nekaj pojedel, potem pa sem odšel na zborno mesto. Resje, da celo noč nisem spal in da sem sedaj
Franc Romih	Mirko Saša
malo utrujen, vendar to ni tak problem zame, saj bom imel čez nedeljo čas, da se odpočijem.«
Komandant enote, tovariš Stane Gajser, je pripadnikom enote pripovedoval, kaj so dolžni do konca vaje še napraviti, ko sem moral zapustiti enoto naših teritorialcev. Moram reči, da je bilo teh nekaj trenutkov preživetih med njimi prijetnih, saj so naši sodelavci
kljub prosti soboti in kljub lepemu vremenu s precejšnjo mero požrtvovalnosti in dobre volje izvajali vajo v uniformi teritorialne obrambe. Človek dobi ob taki priliki občutek, da so ti naši železarji, sicer dobrodušni in velikokrat pripravljeni za kakšno šalo, lahko v težki situaciji z orožjem v roki nevaren nasprotnik vsakemu, ki bi kakorkoli ogrožal našo domovino.
Zahvala za pomoč pri gašenju požara na gradbišču nove bolnišnice v Celju
Ob priliki požara na gradbišču nove bolnišnice dne 6. 4. 1987 sta se izredno izkazala občana tov. Čretnik Stanko in tov. Pavlič Božo, ki sta, kot smo seznanjeni, delavca Železarne Štore. Imenovana sta prišla na kraj požara prva in takoj pričela pomagati pri gašenju požara zdravstvenim delavcem ZC, preden so prišli na kraj požara poklicni gasilci, gasilci prostovoljnih gasilskih društev, pripadniki JLA celjskega garnizona in tudi drugi občani.
Tov Čretnik in tov. Pavlič sta s svojo pripravljenostjo, prizadevanjem in požrtvovalnostjo prav gotovo veliko prispevala že na samem začetku gašenja požara, zato se Komite za SLO in DS ter vod-stvd Zdravstvenega centra Celje obema iskreno zahvaljuje.
Hkrati predlagamo, da v vašem internem glasilu objavite našo zahvalo.
Predsednik KPO ZCC Žuntar Alojz, dipl. oec.
Nov prometni režim v Železarni
S 1. 6. 1987 je pričel v Železarni veljati nov prometni režim. Ko sem si naslednji dan po uvedbi novega prometnega režima ogledal parkirišča Železarne, tako tista uradna kot tudi mesta, kjer smo do sedaj parkirali, sem bil prijetno presenečen. Na novo urejenih parkiriščih so bila parkirana vsa vozila, medtem ko so bila mesta, kjer se je prej »divje« parkiralo, prazna. Za kratek opis novega prometnega režima in naporov, ki so bili vloženi za njegovo uvedbo, smo povprašali Andreja Steinerja, vodjo Službe splošnega zavarovanja, kije dejal: »Bistvo novega prometnega režima, kije začel veljati v Železarni je, daje prepovedan v okviru varovanega območja Železarne Store ves promet z osebnimi avtomobili razen za službena vozila. Ves zunanji kamionski promet preusmerjajo na vratarnico III (Pocajt). Vse stranke, ki prihajajo v Železarno, bodo imele v času gibanja v Železarni posebne izkaznice z napisom »obiskovalec«. Služba splošnega zavarovanja bo dajala vsem zunanjim strankam in kamionom spremstvo v času njihovega zadrževanja v okviru Železarne. Postavljena je bila tudi nova vratarnica IV. nasproti tehtnice. Tam bo tudi registra-torsko mesto za Sektor trženje in TOZD GKSG, Transport in KK. Urejeni so že obstoječi parkirni prostori in je parkiranje dovoljeno samo na teh območjih. Služba splošnega zavarovanja vse voznike, ki nameravajo nepravilno parkirati, sicer opozarja; vendar moramo reči, da v času od uvedbe novega prometnega režima nismo imeli večjih problemov in lahko pohvalim sodelavce, da so zelo disciplinirani.«
Urejena okolica komerciale


Nova vratarnica z urejenim parkiriščem
Včasih se je tu trlo vozil
ZASTOJ PRI INOVACIJAH?
V preteklosti smo bili navajeni na to, da smo se lahko s ponosom pohvalili pred drugimi o tem, kako v naši železarni inovacijska dejavnost iz leta v leto napreduje in kakšne uspehe smo dosegli na tem področju. Prispevek železarne na področju inovacijske dejavnosti so cenili tudi drugi in tako so železarna kot tudi mnogi naši sodelavci, dobili številna priznanja za razvijanje te dejavnosti. Lahko rečemo, daje bila železarna Štore vzgled dobro organizirane inovacijske dejavnosti, ki daje velike efekte pri racionalizaciji proizvodnje, zmanjševanju stroškov in za varnejše delo.
Trenutna situacija, ko v mesecu maju ni bilo prijavljene niti ene inovacije in ko so bile potem v prvi polovici junija prijavljene samo tri inovacije, priča o tem, da se to stanje ne more še zdaleč primerjati po količini prijavljenih inovacij, z istim obdobjem lanskega leta, ko smo se lahko pohvalili z rekordnim številom inovacijskih predlogov.
Morda v tem trenutku še ni razlogov za zaskrbljenost, mogoče gre samo za trenutni pojav, vendar pa smatramo, daje kljub temu potrebno na nizko število prijavljenih inovacij reagirati, saj lahko to pomeni začetek trenda upadanja števila inovacijskih predlogov, česar si v železarni ne smemo privoščiti. Še posebej ne v tem trenutku, ko nam je v zaostrenih pogojih gospodarjenja inovacijska dejavnost še kako potrebna.
Če bi skušali analizirati, zaradi česa je do upadanja inovacijske dejavnosti prišlo, bi bil verjetno eden izmed razlogov lahko tudi napačno razglašanje v sredstvih javnega obveščanja, daje bila inovacija vzrok tragične nesreče v Jeklarni. Mislim, daje to lahko samo psihološki moment, ki ima le kratkotrajni učinek. Bolj verjetno in hkrati tudi bolj zaskrbljujoče bi bilo, da predstavlja vzrok padca inovacijske dejavnosti stopnja v razvoju organiziranja inovacijske dejavnosti, ko smo dosegli konec nekega obdobja v razvoju te dejavnosti in ko je potrebno za nadaljnjo rast inovacijske dejavnosti storiti nekaj več.
Kaj je to nekaj več? Tu mislimo predvsem na to, daje potrebno inovacijsko dejavnost, kije počivala na volji posameznika, bila neusmerjena
in je bila predvsem materialno stimulirana, nadgraditi v tem smislu, da naj bi inovacijski proces postal sestavni del dela in razmišljanja vseh delavcev in ne samo posameznih zagnancev. Zato je verjetno predpogoj ugotavljanja inovacijskega dohodka, kar je že dolgo predlog, ki pa se ne realizira; poleg tega bi bilo potrebno tudi ustrezno revalorizirati osnove za izračunavanje nadomestil za inovacije. Z uvajanjem usmerjene inovacijske dejavnosti v še ostale delovne sredine bi prav tako naredili korak naprej, obnenem pa bi morala inovacijska dejavnost postati sestavni del usmerjenega razvoja kadrov, vrednotenja po delu in sploh eden izmed vidikov ocenjevanja uspešnosti tako temeljne organizacije, skupine kot tudi posameznika. Skratka, motiviranost za inovacijsko dejavnosti mora postati prisotna v vseh delovnih sredinah. Da bi ta cilj dosegli, je potrebno uvesti dodatne oblike stimulacije tako skupin kot tudi posameznikov, da bi v zavest posameznikov prišlo spoznanje o nujnosti povezave dela in razmišljanja ter izboljševanja proizvodnje.
Morda bo kdo vprašal, zakaj prav v Železarju sprožamo to vprašanje, saj so za to primernejša druga mesta, ali pa tudi, da o teh stvareh spregovorijo strokovnjaki. Mislimo, daje ta kratek zapis samo majhen prispevek, da resno pristopimo k razreševanju te problematike.
SREČANJE UPOKOJENCEV
Sindikat Železarne Štore tudi v letošnjem letu organizira v okviru svojega programa srečanje vseh upokojencev Železarne Štore.
Srečanje bo v soboto, 5. septembra 1987, v »DOMU ŽELEZAR-JEV« na Teharjah. Sprejem upokojencev bo od 10.00 do 10.30 ure dopoldne.
Po 10.30 uri bo pozdrav in kulturni program, zatem skupno kosilo, po kosilu pa se bo pričel zabavni del srečanja.
Predlagamo vam, da si ta čas razervirate za srečanje.
Razgovor s predsednikom konference OO ZK ŽŠ
V	aprilu je prevzel funkcijo predsednika konference ZK Urbanc Alojz, po poklicu je strojni delovodja, star 40 let in zaposlen v TOZD Mehanska obdelava. Zaprosili smo ga za razgovor, kateremu se je z veseljem odzval.
ŽELEZAR:
Kljub temu, da od prevzema tvoje funkcije še ni preteklo mnogo časa, kako ocenjuješ delo ZK v Železarni?
URBANC:
Ena od osnovnih značilnosti delovanja ZK v Železarni v tem trenutku je to, da smo premalo povezani, kar pa ne pomeni, da nismo delovni, da se ne trudimo, pač pa predvsem to, da nismo dovolj uspešni. Po mnenju mnogih izkušenih komunistov je takšno stanje posledica ukinitve tovarniških komitejev pred leti. S tem je bila prekinjena povezava znotraj DO in povzročena ZK in družbi precejšnja škoda. Ž novo organiziranostjo v Konferenci ŽK na nivoju DO so ponovno dane možnosti, da se združimo in povežemo v eno celoto v okviru Železarne, ki ve, kaj hoče in to tudi zmore.
ŽELEZAR:
Velikokrat slišimo, da so za nastalo situacijo v družbi krivi komunisti; ali je to res?
URBANC:
Ocena, da so za nastali položaj krivi vsi komunisti, je zelo pavšalna in lastna ljudem, ki o razmerah in vzrokih zanjo prav gotovo niso veliko razmišljali. Precej nelogično se sliši, da bi organizacija, ki jo v večini sestavljajo pošteni ljudje, želela sama sebi propad, pač pa je najbrž bližja resnici ugotovitev, da so za pojave, ki niso vprid družbi, krivi posamezniki. Prepričan sem, daje edini recept za rešitev iz zagat, ki nas tarejo, razkrinkavanje teh posameznikov, ki spodkopavajo ugled in enotnost ZK.
ŽELEZAR:
Kako ste si v okviru konference ZK zastavili delo, da boste svoje cilje realizirali?
URBANC:
V	ta namen smo se na predsedstvu že dogovorili za naslednje akcije:
-	da bomo dosledno nadzirali izvajanje zadolžitev v lastnih vrstah,
-	da bomo o svojem delu redno obveščali čim širši krog ljudi,
- - da bomo dosledno analizirali negativne pojave v svojih vrstah in sredinah ter zahtevali ustrezne ukrepe,
-	da bomo budno spremljali vsa aktualna dogajanja ter na pojave, ki niso v prid te družbe, hitro in odločno reagirali.
Na konferenci ZK se naj bi iz demokratične predhodne razprave po osnovnih organizacijah izoblikovalo enotno stališče do nerešenih vprašanj. Sklepi konference pa so po statutu obvezujoči za vse komuniste. To pomeni, da morajo biti predvsem dobro pripravljeni in realni, da bodo lahko tudi učinkoviti.
Z ozirom na to, da smo komunisti Železarne Štore na vrsti za organizacijo akijske konference ZK SOZD Slovenske železarne, smo se tudi dogovorili, da bomo ob tej priliki spregovorili na temo »vzroki izstopov iz članstva ZK in članarina«; to je namreč tisti del začaranega kroga, ki ga bo morala birokracija ZK najprej odpreti v svojo škodo, če noče, da se posuši ne samo veja, na kateri sedi (in si jo žaga), ampak celo drevo.
Naš novi počitniški dom na Rabu. O vtisih prvih letoviščarjev bomo pisali v
naslednji številki.
Proizvodi izdelani na AFL
ŽELEZAR:
Kakšna je po tvojem vloga ZK v prizadevanju za boljše gospodarjenje v DO?
URBANC:
Vsaka organizacija deluje po nekih zakonih in pravilih igre. Od kvalitete teh zakonov in pravil ter od tega, v kolikšni meri se elementi organizacije teh zakonov in pravil držijo, je odvisno, kako je ta organizacija glede na okolje, v katerem obstaja, uspešna oz. učinkovita. Vlogo komunistov vidim v tem, da nenehno in vztrajno deluje v smeri izpostavljanja kvalitetnejših pravil, tako na nivoju TOZD kakor tudi na nivoju DO, ter da obenem odločno vztraja na tem, da se vsi teh pravil tudi držimo, kar pa nedvomno zagotavlja boljše in uspešnejše gospodarjenje.
ŽELEZAR:
Na kakšnih osnovah ste si zastavili sodelovanje z drugimi DPO in samoupravnimi organi? Kakšen je vpliv ZK na sprejem pomembnejših odločitev v Železarni?
URBANC:
Vpliv ZK na sprejem pomembnejših odločitev v Železarni je brez dvoma velik in omembe vreden, ob tem je potrebno povedati to, da so bili v preteklosti delavci pa tudi sami komunisti veliko pramalo ali skoraj nič obveščeni o kvaliteti dela ZK v lastnih sredinah. In drugo: ob predpostavki, da je kadrovanje pogojeno s hotenjem po nekaj več in da je članstvo ZK vtkano v vse organe v Železarni Štore, je ugotovitev, da je vpliv ZK na pomembne odločitve velik, več kot na dlani. Seveda je treba dodati še to, da se s trdim delom na tem področju in večjo obveznostjo, ki jo omogoča nova organiziranost, odpira neizčrpen vir možnosti za bojše in uspešnejše delo ZK.
ŽELEZAR:
Ocenjuje se, da je v organizaciji ZK preveč forumskega dela, predvsem na občinski ravni in na ostalih višjih ravneh. Kakšna naj bi bila vloga komunistov v Železarni v spreminjanju takšnega delovanja?
URBANC:
Kot vsa družba je seveda tudi ZK kot del te družbe resno okužena in zastrupljena z birokracijo. Ljudje, ki predstavljajo to birokracijo, se obnašajo, kot da lahko oni izbirajo ljudstvo, kijih bo plačevalo. Naša naloga pri tem pa je, da ob vsaki priliki na glas povemo, kdo koga plačuje ter kdo je komu in zakaj odgovoren.
ŽELEZAR:
Današnji čas postavlja pred organizacijo ZK mnoge pomembne naloge. Katere so po tvojem najpomembnejše naloge v tem trenutku?
URBANC:
V	okviru Železarne Štore je najpomembnejša naloga ta, da čimprej z enotno akcijo povežemo komuniste veno celoto in da ustvarimo pogoje za Zvezi komunistov dostojen nivo funkcioniranja.
V	okviru predsedstva smo si razdelili delo tako, daje na vsaki pomembnejši točki samoupravnega in DPO sodelovanja na ravni DO zagotovljena prisotnost enega od članov predsedstva. S tem pa je seveda podan šele najosnovnejši pogoj, da smo v aktualnih dogajanjih v DO na tekočem. Sodelovanje je torej možno, v kolikšni meri pa bomo v teh organih in organizacijah upoštevani, je odvisno od vseh nas v organizaciji ZK, kot tudi od aktivnosti posameznikov, da bodo dajali kvalitetne predloge in zagovarjali skupna stališča.
ŽELEZAR:
V	imenu naših bralcev bi se ti zahvalil za tvoje besede. Upamo, da bo Zveza komunistov v obdobju, kije pred nami, odigrala svojo vlogo v smislu politične avantgarde. Želimo, da bi v Železarni bila čimbolj učinkovita v izvajanju akcij v korist vseh delavcev Železarne.
SPREJELI SMO DOPOLNITVE PRAVILNIKA O IZOBRAŽEVANJU DELAVCEV V ŽELEZARNI ŠTORE
V	letu 1981 smo delavci v Železarni Štore sprejeli Pravilnik o usmerjenem izobraževanju delavcev v TOZD oz. DS. S tem pravilnikom smo urejali in bomo še naprej, vse pravice in obveznosti v zvezi s planiranjem in programiranjem usmerjenega izobraževanja, organizacijo in izvajanjem usmerjenega izobraževanja ter financiranjem izobraževanja. Tekom let se je pokazala potreba po spremembi posameznih določb tega pravilnika.
Celoten sklop predlaganih sprememb lahko razdelimo na več področij.
V	poglavju o štipendiranju je precej sprememb, ki se nanašajo na pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja ter na kriterije za izbor štipendistov. Predlagani so kriteriji in merila, ki bodo vplivali na izbor štipendistov, kadar bo prijavljenih več kandidatov, kot bo razpisanih štipendij. Ti kriteriji bodo olajšali delo Komisiji za kadre in splošne zadeve, ki ga ima pri izbiri kandidatov.
Bistvene spremembe so v poglavju o izobraževanju ob delu. Nanašajo se predvsem na objavo potreb z razpisom, izbor upravičencev po določenem postopku in na spremenjene obveznosti, ki jih ima delavec do DO v primeru, če ne konča izobraževanja v predlaganem roku. Spremembe so tudi pri študijskih ugodnostih udeležencev izobraževanja ob delu.
Novost je uvedba študija pod posebnimi pogoji, ki bo omogočal več ugodnosti za delavce pri izobraževanju ob delu. Ta oblika se bo predvidoma uporabljala samo za delavce, ki že uspešno študirajo ob delu, so zaposleni najmanj 5 let v DO in dosegajo pri delu nadpovprečne rezultate ter za poklice nad in vključno VI. stopnje strokovne usposobljenosti.
Na novo je oblikovano poglavje o usposabljanju z delom. Pod ta pojem spada uvajanje v delo, poučevanje praktičnega pouka, proizvodnega dela ter delovne prakse, pripravništvo, ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, poučevanje varstva pri delu in usposabljanje invalidov. Pri uvajanju v delo je predviden natančnen postopek, kako naj bi se to izvajalo in način preverjanja znanja. Prav tako je pri poučevanju praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse predviden postopek in tudi višina nagrade učencev in poučevalcev praktičnega pouka. Določbe o izvajanju pripravništva so usklajene z novim Pravilnikom o izvajanju pripravništva. Nanašajo pa se predvsem na to, kdaj je novozapos-leni delavec pripravnik in na izvajanje pripravniških izpitov, kjer ni več potrebno, daje predsednik komisije član liste strokovnjakov, ki jo objavlja GZS, ampak morajo imeti vsi člani komisije najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik, ki opravlja preizkus. Pri ugotavljanju z delom pridobljene delovne zmožnosti za določeno nalogo so pogoji zaostreni, saj je ta možnost predvidena samo za delavce, ki so stari najmanj 45 let in imajo najmanj 10 let delovnih izkušenj na podobnih delih. Vsi ostali delavci se naj vključijo v izobraževanje ob delu in iz dela, pod pogoji in na način, ki ga določa Pravilnik o izobraževanju.
V pravilnik so vključene tudi določbe, ki Se nanašajo na poučevanje znanja iz varstva pri delu in protipožarnega varstva. Določbe so analogne določbam v Pravilniku o varstvu pri delu, ker pa se nanašajo na poučevanje, je pravilno, da so sestavni del tega pravilnika. V pravilnik so vključeni tudi načini in pogoji, pod katerimi se usposabljajo invalidi.
Na novo je oblikovano tudi poglavje o izpopolnjevanju strokovne izobrazbe. Posamezni členi določajo, kaj je izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in pravice ter obveznosti delavcev, ki se strokovno izpopolnjujejo. Nova je tudi določba, ki predvideva možnost pogodbene vezave delavca v primeru, da seje ta udeležil takšnega izpopolnjevanja, kije trajalo več kot 10 delovnih dni in so bili stroški večji od 50 % poprečnega OD v zadnjem trimesečju preteklega leta.
Ostale spremembe so v bistvu bolj oblikovane kot vsebinske in jih kot takšne ni potrebno posebej omenjati.
Slavica Glavan, dipl. org. d.
Obisk v Sovjetski zvezi
V dneh od 18. do 23. maja je tričlanska delegacija SOZD SŽ obiskala velik železarski kompleks »Rdeči oktober« v Volgogradu. Obisk sodi v okvire večletnega sodelovanja in izmenjavo sindikalnih izkušenj z žele-zarji iz ZSSR. Življenje, utrip in vtise iz te dežele so že večkrat opisali predhodniki. Vendarle pa ogromna prostorska razprostranost države, hiter razvoj gospodarstva, kmetijstva in zadnje čase tudi turizma človeka vedno znova povleče v razmišljanje, primerjanje ter iskanje drobnih izsekov vsakdanjega življenja delavca in državljana te dežele.
Že sam prihod v Moskvo, krajši ogled glavnega mesta ZSSR, njegovih zgodovinsko-kulturnih znamenitosti, splošna in prometna urejenost mesta z 9 milijoni prebivalcev in 2 milijonoma prehodnih gostov in turistov, dajejo vtis o urejenosti, napredku, skrbi za zdravo in sproščeno okolje in dograjeno infrastrukturo, ki se lahko kosa s katerimkoli velemestnim bliščem v Evropi in v svetu.
S ponosom še vedno organizirajo obisk mavzoleja Lenina na »Rdečem trgu«. Sledi ogled Kremlja, vladne palače in obisk baletne predstave.
Tudi kasneje ob obisku Volgograda, kije sledil po kratkem sprejemu in razgovoru na CK sindikata metalurških delavcev, je zapaziti veliko skrb za urejenost okolja in dobro počutje stanovalcev v stanovanjskih soseskah.
Mesto Volgograd je bilo med vojno v celoti porušeno. Na ruševinah je zraslo povsem novo naselje s širokimi ulicami in veliko zelenja. Vsaka hiša ima svojo zelenico, vsak manjši del mesta ima svoj park, ki ga skrbno negujejo. Drevesa, grmičevje in zelenice dnevno zalivajo z vodo iz mreže mestnega namakalnega sistema. Skratka, prebivalci mesta (kot tudi širše) so izredno ponosni na novejše pridobitve in častno odlikovanje »Mes-to-heroj«, ki gaje dobilo mesto po znani veliki bitki iz II. svetovne vojne. V spomin borcem - herojem so v mestu postavljeni številni spomeniki, muzeji in drugi pomniki, ki na vsakem koraku govorijo o izrednih naporih, hrabrosti in herojstvu vseh borcev, udeležencev te 200 dni trajajoče bitke.
Najveličastnejši je spomenik »Mati domovine«, ki se dviguje v nebo na manjši vzpetini Kurgan, edini v tem mestu z več kot dvema milijonoma prebivalcev. Za ilustracijo samo nekaj podatkov, kijih vodiči nanizajo ob obisku spominskega kompleksa. V votlo betonsko skulpturo je vgrajeno 80.000 ton betona, temelji segajo v globino 14 metrov, skulptura je visoka 52 m, ki jo še podaljšuje 33 m dolg meč iz nerjaveče pločevine, težak 14,5 ton. V betonskem kipu (kot tudi v meču) so stopnice, ki vodijo v vrh meča, kjer je nameščena vremenska postaja in druga merilna tehnika. Ob ogledu spominskega kompleksa in menjave častne straže ob večnem ognju se občasno iz zvočnikov javlja glas Levitana, reporterja radia Moskva iz II. svetovne vojne, ki je bil pri Nemcih zelo zasovražen in so mu obljubili, da ga bodo takoj po prihodu v Moskvo ulovili in pokončali. Vendar te priložnosti niso nikoli imeli.
Obisk v Sovjetski zvezi, maj 1987
Osrednja pozornost je vseeno sledila ogledu metalurškega kombinata, železarne z 20.000 zaposlenimi, ki proizvajajo 1,5 mio ton najrazličnejšega jekla. To je železarna, ki ima na eni strani zelo staro tehnologijo, štiri martinovke, parni pogon enega dela valjarske proge, na drugi strani pa najmodernejšo tehnologijo, ki jo vodijo z računalniki. Njen glavni proizvod je jeklo, ki ga talijo v dveh elektropečeh zmogljivosti 200 t, dveh elek-tropečeh po 1001 in več manjših pečeh po 5 t, 18 t, 161, v katerih talijo jeklo po posebnih naročilih. Jeklo prevaljajo v profilne palice od 6-260 mm in pločevino od 8-35 mm. Poleg sklopa jeklarne in valjarne imajo še obrate za preskrbo in nemoten potek proizvodnje, kot so: izdelava rezervnih delov, vzdrževanje, energetika, transport in podobno.
V neposredni bližini raste nova hala valjarne z najmodernejšo tehnologijo in možnostjo valjanja profilov do 350 mm.
Razgovor z vodstvom kombinata je bil popolnoma odprt, dobili smo odgovore na vsa vprašanja. Čutiti je bilo tudi veliko odprtost do vsestranskega sodelovanja s SOZD SŽ na proizvodnem, komercialnem, inovativnem, sindikalno-socialnem področju. Skratka, gre za priznanje, daje napredek in vsesplošen razvoj moč doseči z vsestranskim sodelovanjem. Tudi kasneje v pogovoru s »predsedništvom« sindikata (11 članov in predsednik) kombinata je bilo zaznati zelo sproščeno razpravo vseh enajstih članov vodstva sindikata kombinata. Sami priznavajo nekatere napake in slabosti, togosti reševanja nekaterih problemov. Te slabosti bo potrebno v nadaljnjem delu odpraviti. Verjetno je prisotno življenje in gi-
(Nadaljevanje s 7. strani)
OBISK V SOVJETSKI ZVEZI
banje, kije posledica programa prenove (»perestrojke«) družbeno-poli-tičnih odnosov v ZSSR. Z veliko vnemo se pripravljajo na nov zakon postopka izbora - volitve direktorja, kar je za njih povsem nekaj novega.
Sindikat v ZSSR je razdeljen po panogah delavcev. Konkretno sindikat metalurških delavcev združuje preko dva milijona delavcev. Organiziran je podobno kot pri nas: centralni komite sindikata, rajonski komite, tovarniški komite in svet sindikata v cehu (obrat). Odvajajo 9 % od fonda za OD za potrebe delovanja sindikata in dejavnosti, ki so v domeni sindikata. Zbran denar se deli za pokrivanje stroškov nagradnih letnih dopustov, za zdravljenje, nagrade, pomoči, rekreacijo, kulturo, šport, otroško varstvo, gradnjo družbenih objektov.
Za razporeditev in potrošnjo skrbi strokovna služba, razporejanje pa kontrolira 250 inšpektorjev po vsej državi. Inšpektorje plača sindikat. Zadolžitve sindikata so predvsem na področju socialne problematike.
Zadali so si nalogo: v naslednjih petih letih izgraditi vsaki družini komfortno stanovanje. Skozi dodatna finančna sredstva morajo vsi zaposleni združiti tudi 6 delovnih dni prostovoljnega dela na objektih družbenega standarda. Še vedno je glavna naloga proizvodnja. Delavci tekmujejo med seboj, prav tako se tekmovalno primerjajo z rezultati med obrati in med tovarnami. Najboljše moralno nagradijo, oziroma nagradijo z bonitetami na področju družbenega standarda. Sindikat ne vpliva na plačo in politiko plač, ta je povsem v domeni državnih sekretariatov. Tarifne postavke za delovna mesta so po vsej državi enaka, razen v Sibiriji, kjer so dodani posebni dodatki in druge bonitete na področju družbenega in osebnega standarda.
Izgradnja objektov družbenega standarda je povsem naloga tovarne
in njenih zmožnosti za graditev objektov. Metalurški kombinat v Volgogradu ima v sklopu teh objektov: stanovanja, rekreacijski center, bazen, otroški vrtec, vrtnarijo, dva počitniška doma za otroke in mladino, en lo-gor dela in odmora, kulturni dom, kjer deluje preko 2.000 članov v 12 kulturnih društvih, medicinski sanatorij. V tem sanatoriju prebivajo delavci na predlog zdravnika 24 dni. Zjutraj delavec dela na svojem delovnem mestu. Popoldne se odpelje v sanatorij, kjer mu nudijo prehrano, kopeli, masažo, popolno zdravniško oskrbo, rekreacijo in ostale usluge za okrevanje in osvežitve telesnih funkcij. Z doplačilom lahko prebiva z njim tudi zakonec.
, Veliko pozornost posvečajo ekologiji in izboljšanju delovnih pogojev. Dvakrat na leto opravijo sistematske preglede v tovarni. Evidentirano imajo zelo majhno število delovnih invalidov.
Informiranje imajo urejeno preko razglasnih panojev, dvakrat dnevno po internem radiu, dvakrat na teden pa izide tovarniški časopis.
Varstvo žena, pogoje za upokojitev in premeščanje delavca na lažje pogoje dela imajo podobno rešene kot je to primer pri nas. Vsi študentje dobijo državne štipendije. Štipendijo ukinejo, če uspeh niha, oziroma če ocena pade pod tri in se v toku enega leta ne popravi. Nezaposlenosti ne poznajo.
Med celotnimi razgovori so se člani vodstva sindikata v kombinatu zanimali za delo in izkušnje našega sindikata. Seveda so pri tem pokazali predhodno znanje, ki so si ga pridobili iz literature in časopisov.
Sploh pa bo potrebno pri nas samih menjati mnenje o tej veliki državi, ki naj bi imela neko strogo, vojaško, plansko z zelo togimi odnosi urejeno vsakdanje delo in življenje.
Na vsakem koraku je opaziti najmodernejše prijeme reševanja vsestranske problematike, veliko mero zagnanosti in želja po napredku odnosov, proizvodnje in osebnega ter družbenega standarda.
V. Kocman
OBRAVNAVANE
INOVACIJE
Komisija za gospodarjenje TOZD LIVARNA II je na 13. seji dne 4. maja 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Inovacijski predlog tov. Bojana Grajžla iz TOZD Vzdrževanje št. 1399, »POPRAVILO STOPENSKEGA STIKALA V HIDRAVLIČNI LIVARNI«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD VALJARNA I je na 12. seji dne 15.
5.	1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Inovacijski predlog tov. Ivana Čretnika iz sektorja Priprava in krmiljenje proizvodnje št. 874, »PRIHRANEK ODREZKOV PREDPROFI-LOV ZA JEKLO VLEK«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Ljupka Fijavža in Zlatka Šolinca iz TOZD Valjarna I št. 1423, »ZASUK OBSTOJEČE VPENJALNE KOPIRNE GLAVE IN DODATNA MONTAŽA NOVEGA PREČNEGA SUPORTA ZA VPENJANJE NOŽEV ZA KOPIRANJE«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD TRANSPORT je na 9. redni seji dne
20.	maja 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Inovacijski predlog tov. Franca Zupanca iz TOZD Vzdrževanje št. 1390, »PREDELAVA CEVI ZA GRETJE NA TATRI1 in 2«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Staneta Petelinška in Draga Perčiča iz TOZD Transport št. 1421, »TANKANJE D-l«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLARNA je na 13. seji dne 22. maja 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Matjaža Zakonjška, dipl. ing., Karla Šelige, Milana Smoleta, Vlada Sorčana in Leona Leskovška iz TOZD Energetika št. 1213, »SPREMEMBA KRMILNIH KONTAKTOV SECHERON REGULATORJEV«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi prihrankov 3,524.051 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Za inovacijo tov. Radomirja Božiča iz DO Vatrostalna Zenica in Franca Zoriča iz TOZD Jeklarna št. 1338, »SIDRANJE MAGNEZITNIH BLOKOV NA JEKLENI PLOŠČI EOP«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi prihrankov 60,100.013 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Vlada Kojtererja in Benjamina Božička iz TOZD Energetika št. 836, »KASETA ZA MERJENJE DOLŽINE IN REZANJE GREDIC«, se odbori tretje posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov 3,381.790 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
Komisija za gospodarjenje TOZD VALJARNA II je na 9. redni seji dne
21.	maja 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Vilija Groska in Stanka Verdineka iz TOZD Vzdrževanje št 1287, »izboljšava vodenja kabelske vleke na cm«, se odobri
prvo posebno plačilo na osnovi prihrankov 5,407.590 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a,
Komisija za gospodarjenje TOZD MEHANSKA OBDELAVA je na 6. redni seji dne 22. maja 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Vladimirja Tomšiča iz TOZD Mehanska obdelava št. 1222, »IZBOLJŠAVA ČELNEGA REZKARJA«, se odobri prvo posebno plačilo ha osnovi prihrankov 936,360 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacijski predlog tov. Mirka Žeraka, dipl. ing. in Borisa Kresnika iz sektorja PP MO št. 1402, »SEZNAM OBDELOVANCEV- MO«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
3.	Inovacija tov. Rajka Groska, Damjana Zapuška, dipl. ing. in Mihe Kristana iz sektorja PP MO št. 1403, »VPENJALNA ČELJUST Z VPENJAL-NIM VIJAKOM«, se sprejme.
Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in očeta
IVANA LUBEJA
iz Kompol se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in večnemu počitku, darovali cvetje, izrazili sožalje, pomagali v najtežjih trenutkih.
Posebna hvala upravi in godbi Železarne Štore, tov. Knezu za poslovilne besede pri odprtem grobu, gospodu župniku za opravljen obred ter sosedom, znancem in sorodnikom.
Žalujoči: žena Nada in hčerka Hermina, sin Roman
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljube žene in mamice
MANJE MASTNAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ji podarili cvetje, sočustvovali z nami in nam pomagali pri zadnjem slovesu.
Zahvaljujemo se zdravnikom, gospodu župniku, vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem in godbi na pihala iz Železarne Štore.
Še enkrat, iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči mož Marjan, hčerki Elvira in Aleksandra ter ostalo sorodstvo
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.