letnik 8, številka 2, junij 2002 ISSN: 15803600 revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS 11 ■ 3 a^r J ~ 3 : S a. ^ ■!• 3 i t' o o ', ~ O CO ?M b J ~ rs H > 3 S ,3 revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 8, številka 2, junij 2002 ISSN: 1S80-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije j tC (DOPPS-BirdLife Slovenija0), p. p. 2722, 1001 Ljubljana naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01 544 12 30 fax: 01 544 12 35 e-mail: dopps@dopps-drustvo.si glavna urednica: dr. Andreja Ramšak e-mail: andreja.ramsak@guest.arnes.si uredniški odbor: Luka Božič, Leon Kebe, Marijan Govedič, Borut Rubinič, Jakob Smole, dr. Davorin Tome, Al Vrezec in Eva Vukelič. lektoriranje: Marjetka Krapež oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoliti: Abakos grafični studio tisk: Abakos / KVM Grafika naklada: 2500 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje in prostor RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722,1001 Ljubljana ali na elektronski naslov andreja.ramsak@guest.arnes.si DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE DOPPS-BirdLife Slovenia Naslov: p.p. 2722, 1001 Ljubljana. Društveni prostori: Prvomajska 9, Ljubljana, tel.: 01 544 12 30, fax: 01 544 12 35 e-mail:dopps@dopps-drustvo.si Predsednik: dr. Peter Trontelj Podpredsednik: dr. Primož Kmecl Upravni odbor: D. Klenovšek, M. Perušek, dr. A. Ramšak, J. Smole, B. Mozetič, B. Štumberger, V. Havliček, E. Vukelič, dr. T. Trilar, Ž. Šalamun, L Korošec. Nadzorni odbor: S. Polak, dr. P. Legiša, A. Hudoklin, B. Surina poslovni račun: 02018-0018257011 Direktor: Tomažjančar DOPPS je slovenski parcner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. stran 10 stran 24 stran 27 Peter Trontelj zakaj planinska kavka ni kavka.......... 4 Borut Rubinič kazahstan 10 Dušan Klenovšek pestrost in ogroženost življenja ob spodnji savi ............................................... 15 Damijan Denac proizvodnja sladkorja v sožitju s pticami ................. 17 društveni izleti in predavanja .......... 20 Jernej Figelj sabotin .. 24 Urša Koce kraški rob poročilo z društvenega izleta............................ 26 Tomi Trilar bioakustika............................................... 27 skrivnostna fotografija ..................... 30 BffiioBI Slovenian Museum of Natural History «t Jana Kus Veenvliet stran 22 rumena pastirica UVODNIK Novejše priscope v biološki sistematiki s poudarkom na sistematiki ptic nam v poljudnem članku predstavlja dr. Peter Tro n te Ij. V svojem prispevku nam predstavlja, kako lahko molekularna sistematika, razmeroma mlada znanstvena disciplina, pomaga pri razvrščanju ptic. V biološki sistematiki seje uveljavilo stališče, daje osnova za razvrščanje vrst njihova sorodnost in ne podobnost. Za mnoge organizme je molekularna sistematika potrdila dosedanjo uvrstitev, v nekaterih primerih pa spoznanja iz genetskih študij kažejo, da je organizem potrebno uvrstiti v drugo taksonomsko enoto. Ugotavljanje urejenosti v zapleteni mreži življenjaje izjemno težko opravilo, pri katerem si pomagamo z novimi znanstvenimi metodami kakor tudi z osnovnimi filozofskimi pogledi na živi svet. Ne glede na to katero metodo uporabimo za razvrščanje organizmov, njihov položaj v hierarhiji življenja ni stalen. Znanstveniki bodo vedno znova odkrivali nova spoznanja na podlagi fosilnih ostankov, molekularne biologije in na drugih področjih, ki bodo lahko zamajala ali spremenila razvrstitev organizma. Ornitološki potopis nas tokrat vodi v srednjo Azijo v Kazahstan. Boru t je tam opazoval zanimive vrste ptic, med njimi tudi reliktnega galeba izjemno redko vrsto galeba, ki Vam ga predstavljamo tudi na naslovnici. Večina ozemlja so puščave, stepe in polpuščave. Tam, kjer puščavo prekinjajo jezera, reke in potoki, je vse polno življenja. Ob njih se zberejo množice ptic in izurjeno ornitološko oko je med njimi uzrlo številne redkosti in zanimivosti. Tako kot občudujemo naravo, jo na drugi strani uničujemo. OZN opozarja v svojem poročilu o dolgoročnem svetovnem razvoju, ki so ga predstavili pred tremi tedni v Londonu, da bo v naslednjih tridesetih letih 70 odstotkov Zemljine površine spremenjene zaradi cest, rudarjenja, mest in razvoja druge infrastrukture. V tem trenutku smo na razpotju, ko se moramo zares odločiti, kako bomo skrbeli za gozdove, oceane, reke, gore in druge predele, od katerih je odvisno življenje sedanjih in bodočih generacij. Izgleda, da se navkljub opozorilom tudi v Sloveniji ne bo hitro ustavilo uničevanje narave; vse kaže, da bomo električno energijo pridobivali za vsako ceno in na kakršen koli način bodisi z vetrnicami ali pa vsaj z novimi hidroelektrarnami. Dušan Klenovšek nas v svojem prispevku opozarja, da je bilo Posavje nekoč mnogo bolj biološko pestro, a na žalost je njegova pestrost vedno bolj ogrožena. Namesto široke rečne struge z mrtvicami, rokavi in lokami je Sava uklenjena v ravnem ozkem kanalu s kamnitimi nasipi. In ko tako človek vse bolj uničuje naravo, mora na drugi strani ponovno vzpostavljati prvotne življenjske razmere. Včasih pa umetno ustvarjeno okolje postane primerno za življenje. Tak primer so lagune za odpadne vode iz Tovarne sladkorja Ormož. Naravovarstvena ozaveščenost v tovarni je prispevala k temu, da so lagune postale primerno gnezdišče in mesto, kjer se ptice lahko ustavijo na selitvi. O dobrem sodelovanju med Tovarno sladkorja Ormož in DOPPS-om za ohranitev lagun kot primernega življenjskega okolja za številne ptice piše Damijan Denac. Sredi vročega poletja , 17. avgusta, Vas vabimo na izlet v Ormoške lagune. Še na eno raznolikost ptičjega petja Vas želim opozoriti. Včlanku Preučevanje ptičjega petja, ki ga je pripravil dr. Tomi Trilar, ki se ukvarja s snemanjem in preučevanjem ptičjega petja, so predstavljeni prvi začetki zapisovanja živalskih zvokov pa vse do današnje sodobne snemalne tehnike in računalniške obdelave zvoka. Kot posladek k prispevku je pripravljena še domača stran, kjer boste lahko prisluhnili posnetemu oglašanju ptic. In ko boste v naravi, prisluhnite pticam, zdaj jih še lahko slišite. Koncert je najbolj glasen ob svitu ali ob mraku! V tokratni številki objavljamo seznam predavanj in izletov, ki se bodo zvrstila od oktobra do decembra. Na novo smo oblikovali koledar in prepričana sem, da Vas bo razveselil. Vabim Vas, da sodelujete pri reševanju skrivnostne fotografije. Nagrada za letošnjega zmagovalca je še posebej mamljiva. Ne spreglejte skrivnostnih fotografij in preizkusite se v poznavanju ptic. Andreja Ramšak foto: Jože Mihelič foto: Peter Legiša Slovenski imeni planinske kavke (levo) in kavke (desno) sta zavajajoči. Vrsti med sabo nista v ožjem sorodstvu. ZAKAJ PLANINSKA KAVKA N! KAVKA? Evolucija, geni in ptičja sistematika Peter Trontelj Pred 150 milijoni let se po jurski savanski pokrajini niso potikali le dinozavri, kakršne smo videli v filmu Jurski park. Nekaj majhnih dinozavrov je svoje luske zamenjalo za perje. V tistem času so opravljali prve poskusne polete. So se jadraje spuščali z dreves na tla ali so poskakovali med tekom in si pri tem pomagali s krili? Tega ne vemo in verjetno tudi nikoli ne bomo zanesljivo vedeli. Nikogar izmed nas takrat ni bilo na terenu. O vedenju takratnih prvih ptic lahko le sklepamo iz njihovih fosilnih okostij ter iz primerjav s sodobnimi pticami. Vprašanje, kako so se ptice naučile leteti, je resda zanimivo, a odgovor nanj ni prav za vsakdanjo rabo. V evolucijski zgodovini ptic se skrivajo še drugi odgovori. Odgovori na vprašanja, ki ljubiteljskemu ornitologu krojijo vsakdan. Kako to, da so skoraj vsi srebrni galebi, ki smo jih opazovali po Sloveniji, pred nekaj leti postali rumenonogi? Zakaj nam je Terminološka komisija poleg novih slovenskih imen ptic postregla še s celim kupom taksonomskih sprememb v Prilogi IV Imenika ptic zahodne Palearktike (Acrocephalus 20, št. 94/95/96, 1999)? Nekoliko manj vsakodnevna, a še vedno aktualna, so vprašanja o sorodstvenih razmerjih višjih skupin. Le kdo bi si mislil, da andski kondor in z njim vsi jastrebi novega sveta sploh niso ujede, kaj šele jastrebi? Pestrost živega sveta ureja biološka sistematika Odgovore na ta vprašanja, in pravzaprav tudi vprašanja sama, nam daje biološka sistematika. To je veja biologije, ki nam pomaga obvladovati in spoznavati pestrost živega sveta. Naloga biološke sistematike ni lahka, saj je pestrost narave velika. Zaenkrat je sistematikom uspelo opisati okrog 1.4 milijona vrst rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov. Nihče ne ve natančno, koliko je še neopisanih. Znanstveniki so si bolj edini o številu zvezd v galaksijah kol o lem, koliko je vrst na Zemlji. Ocene se gibljejo med nekaj milijoni in več deset milijoni. Delež ptičje z. nekaj manj kot 10.000 vrstami dokaj neznaten. Z odkritjem in opisom vrst se glavno delo sistematikov šele začne. Vrste si prizadevajo združiti v skupine in te v pregleden sistem. Tak sistem uporabljamo vsi, ki se kakorkoli ukvarjamo z živim svetom. Potrebujemo ga ne le v biologiji in «mitologiji, temveč tudi v medicini, agronomiji, živinoreji, farmacevtski industriji in še marsikje. Temelje biološki sistematiki je tako s poimenovanjem vrst kot tudi z združevanjem v višje enote postavil švedski naravoslovec Carl Linne v 18. stol. Še danes uporabljamo njegovo dvoimensko poimenovanje vrst, pri katerem znanstveno ime vrste enoznačno zapišemo z. imenom rodu. ki mu pripada in vrstnim pridevkom, ki mu sledi. Domačega A i V?. \ V FilogenetsUo drevo namišljenih vrst A, 8, C, in D. Vrste B, C in D tvorijo naravno skupino, ki vsebuje skupnega prednika z vsemi njegovimi potomci. Skupino smo določili na podlagi okrogle oblike kot skupnega izpeljanega znaka. Znotraj te skupine sta najbliže sorodni vrsti B in C. Ker si delita zadnjega skupnega prednika, jima pravimo sestrski vrsti. Vrsti A in D bi lahko združili na podlagi rdeče barve. Vendar taka skupina ne bi bila naravna, saj seje rdeča barva pojavila neodvisno pri obeh vrstah in ne odseva resničnega sorodstva. vrabca npr. uvrščamo v rod Passer. Z vrstnim pridevkom domesticus natančneje opredelimo vrsto - domači. Popolno znanstveno ime domačega vrabca se torej glasi Passer domesticus. Linne je združeval rodove v višje sistematske enole: redove, razrede in kraljestva. Tudi te se uporablja še danes, le da so kasneje vključili še nekaj drugih enot. npr. družino. Linnejev okvir za urejanja znanja o pestrosti živega sveta je tako preprost in obenem učinkovit, da vse do danes niso našli boljšega. Težave so nastopile, in še vedno nastopajo, drugje. Še vedno ni povsem razjasnjeno osnovno vprašanje, kaj sploh je vrsta. Še leže seje potem odločiti, katere vrste spadajo v isti rod, kateri rodovi v isto družino in tako naprej. Linne je ta vprašanja reševal z odličnim darom opazovanja in smislom za red. a vseeno "po občutku". Želel je postaviti "naravno razvrstitev" organizmov, vendar ni vedel, na čem bi lahko temeljila. Naravna razvrstitev naj bi odražala resnične enote živega sveta. Zato naj ne bi bila odvisna od osebne presoje, temveč le od naše sposobnosti, da le enote odkrijemo. Razvrščanje po sorodnosti, ne po podobnosti Misel, da med vsemi živimi bitji resnično obstajajo enote, ki jih lahko odkrijemo, izvira iz Darvvinovega evolucijskega nauka. Če ima vse življenje na Zemlji enoten izvor, potem so vsi nekdaj in sedaj na Zemlji živeči organizmi med seboj sorodstveno povezani. Nove vrste se porajajo s cepitvijo iz predniške vrste. Vzorec teh cepitev v zemeljski zgodovini je enkraten. Ponazorimo ga lahko v obliki filogenetskega drevesa, na katerem veje predstavljajo evolucijsko pot vrste v času, razvejišča ponazarjajo cepitve vrst, in vrste, ki jih obravnavamo, ležijo na konicah zunanjih vej. V njem lahko poiščemo zaključene naravne enote kot predniško vrsto z vsemi njenimi potomci. Edina mera sorodnosti je bližina skupnega prednika. Najbolj sorodni sta vrsti, ki si delita zadnjega skupnega prednika. Pravimo jima sestrski vrsti. Do sem se zdi delo sistematikov še razmeroma enostavno. Zapleteno postane, ko je treba odkriti vzorec cepitve vrst oziroma njihovo filogenijo, kot tudi pravimo evolucijski zgodovini skupine organizmov. Možnih sorodstvenih odnosov je namreč zelo veliko. Že deset vrst evropskih sokolov (navadna, južna in rdečenoga postovka, mali sokol, škrjančar. sredozemski, južni in arktični sokol ter sokol plenilec in selec) je med seboj lahko povezanih na petintrideset milijonov različnih načinov. A le ena od teh povezav je resnična, saj je evolucijska zgodovina ena sama. Sele pred nekaj desetletij se je v biološki sistematiki uveljavil pogled, daje osnova za združevanje vrst lahko le © (2)' cn 03 >o four. R. Verovnik foio: Pcier Buclincr Kolibriji (levo) in hudourniki (desno) si na zunaj niso podobni in živijo povsem drugačno življenje. Vseeno veljajo za bližnje sorodnike. njihova sorodnost in nc podobnost. Podobnost oblik in barv jc lahko tudi naključna ali pa je posledica prilagoditev na podobne načine življenja. Sove in ujede si na primer delijo sposobnost plenjenja večjih vretenčarjev. Oboje imajo močne noge z. dolgimi, ostrimi kremplji za grabljenje plena ter ostre, ukrivljene kljune za razkosanje. A zaradi tega sove in ujede niso v ožjem sorodstvu. Takih primerov je še mnogo, pomislimo le še na plavalne kožice mnogih vodnih ptic. Kdo bi zaradi njih združeval galebe in race? Tudi obratno velja: bližnje sorodstvo se lahko skriva za karseda različno pojavo. Hudournike poznamo kot elegantne, dolgokrile zračne akrobatne in hitrostne rekorderje, ki s kratkim, a zelo širokim kljunom lovijo leteče žuželke. Kolibriji so po drugi strani nekakšni dolgokljuni ptičji čmrlji. ki brenčijo ob cvetovih in pijejo nektar. Težko bi si zamišljali bolj različne ptice, in vendar podrobnosti v telesni zgradbi kažejo na sestrski odnos med obema skupinama. Sorodstvene odnose nam lahko razkrijejo le tiste značilnosti (znaki), ki nastopajo pri skupnemu predniku in njegovih potomcih, a jih ni pri drugih vrstah oz. skupinah. Pravimo jim skupni izpeljani znaki. Taka značilnost je pri pticah pevkah zapleteno grajen organ za proizvajanje zvoka, imenovan syrinx. Drug primer je kljun ccvonoscev s cevasto podaljšanimi nosnicami, ki ga imajo viharniki, strakoši in albatrosi. V praksi seje pogosto težko odločiti med skupno izpeljano značilnostjo in tako, ki se je pojavila večkrat neodvisno pri različnih skupinah. Zato skušamo ob podpori računalnika analizirati čim večje število znakov. Četudi so vmes taki. ki ne kažejo pravih sorodstvenih odnosov, bo večina znakov verjetno vseeno ohranila zapis resnične rilogenije. Pomoč v genih Pogosto je nabor uporabnih znakov premajhen za ugotavljanje sorodnosti. To velja za "klasične znake", kot so zunanja in notranja telesna zgradba, vedenje ipd. Z razvojem molekularne biologije v preteklih treh desetletjih jc za uporabo v sistematski biologiji postal dostopen dedni zapis organizmov. V molekulah dednega zapisa vrst in osebkov je deloma shranjena tudi informacija o njihovi evolucijski zgodovini in sorodstvu. Osnovna molekulska zgradba dednega zapisa ali genov je preprosta. Tvori jo dolgo zaporedje štirih osnovnih gradnikov, organskih baz. kijih navadno označujemo s črkami A.C.G in T (za adenin. citozin. gvanin in timin). Majhen odsek gena bi lahko izgledal takole:... ATGTCTG G G CG CG G CA A A... V celoti imenujemo te dolge molekule kar DNK (ali 6 ZAKAJ Pl ANIMSKA KAVKA NI KAVKA? dezoksiribonukleinska kislina). Bolj kol sta si dve vrsti ptic sorodni, manj bo razlik v njunih dednih zapisih. Število in narava teh razlik se lahko obravnava podobno kot druge značilnost, npr. število in oblika letalnih peres. Bistvena prednost DNK pred drugimi znaki je v ogromnem številu njenih gradnikov. Geni skrivajo mnogo več informacije o sorodstvenih odnosih kol klasični znaki. DNK je tudi redkeje podvržena neposrednemu pritisku okolja, zato lahko pričakujemo manj zavajujočih podobnosti, ki so posledica podobnih prilagoditev. Nekdaj zelo drage in zapletene laboratorijske metode za ugotavljanje zaporedij DNK so postale hitre in dostopne mnogim laboratorijem. Zmogljivi računalniki omogočajo filogenetske analize dolgih zaporedij pri velikem številu vrst. Priča smo pravi poplavi novih sistematskih ugotovitev, ki jih je prinesla združitev biološke sistematike, genetike in molekularne biologije. Novi pogledi na sistem ptic Ker so ptice med najbolj priljubljenimi in zanimivimi bitji, ni presenetljivo, da so odigrale pionirsko vlogo tudi pri molekulami sistemaliki. Tako nekateri imenujejo novo združeno panogo. Ob tem moramo vedeti tudi, da so bili sorodstveni odnosi med višjimi skupinami ptic (npr. redovi) skoraj popolna neznanka. V veliki meri so to še vedno. Že v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja sta Charles G. Sibley in Jon E. Ahlquist začela ambiciozen projekt. Želela sta postaviti novo sistematsko razvrstitev vseh živečih ptic. Uporabila sla tehniko hibridizacije DNK. pri kateri se neposredno primerja DNK dveh vrst. Rezultat njunega mamutskega projekta je bila znamenita "tapiserija"- filogenelsko drevo, ki jc bilo tako veliko, da se ga ni dalo natisnili v reviji klasičnega formata. "Tapiserija" je prinesla mnogo novih, presenetljivih ugotovitev, podprla pa je tudi nekaj prejšnjih domnev. Nekateri ornitologi ji niso zaupali. Vseeno je služila za osnovo novemu sistemu ptic, ki ga danes široko uporabljajo. Bistvena novost je dosledna delitev ptic na naravne enote. t.j. skupine, ki vsebujejo vse potomce zadnjega skupnega prednika. Delitev vseh živečih ptic se ne začne z redovi (slapniki, ponirki, plojkokljuni. ujede, pevci...), kot smo vajeni iz drugih knjig, pač pa z dvema osnovnima sestrskima skupinama: Eoaves ("stare ptice") in Neoaves ("nove ptice"). Vsaka od obeh se zopet deli na sestrski skupni. Stare ptice vsebujejo nojevce in njihove slabo leteče sorodnike na eni ter "kuro-plojkokljune" (kure, hokojke. plojkokljune) na drugi strani. Na primerljiv način foto: Andrej Bibić loto: Matjiiž Kerček Jastrebi novega sveta (levo; vranji jastreb) in jastrebi starega sveta (desno; beloglavi jastrebi) so do svoje zunanje podobnosti prišli neodvisno drug od drugega, s prilagajanjem na podoben način življenja. so hierarhično urejene tudi nove ptice, ki vključujejo vse druge živeče družine. Kolikor je tapiserija zbudila spoštovanja in občudovanja, toliko se je pojavilo tudi kritik in dvomov o njej. Preveč je bilo razvejišč v tem drevesu, da bi vsakemu lahko res zaupali. Molekularno sistematske metode so se hitro razvijale in raziskovalcem so kmalu bili na voljo novi. natančnejši in zanesljivejši pristopi. Priljubljena jc postala analiza zaporedij mitohondrijske DNK. Mitohondriji so nekakšne majhne celice znotraj celic. Skrbijo za celično dihanje in s tem za energetsko oskrbo organizmov. Imajo svoj lastni dedni zapis, kije ločen od jedrnega. Iz njega so ptičji sistematiki razbrali mnoge zanimivosti. Ena prvih presenetljivih ugotovitev je bila, da ujede, kot so jih dolgo časa obravnavali, niso naravna skupina. Jastrebi novega sveta (kot so andski kondor, kraljevi in vranji jastreb) niso kaj dosti sorodni ujedam, še manj našim jastrebom (npr. beloglavemu jastrebu). Dosti bliže sorodni so plamencem in štorkljam. Vse navidezne skupne izpeljane znake, kot so oster, kljukast kljun za razkosavanje mrhovine, široka krila termičnih jadralcev ter gol vrat in glava za šarjenje po drobovju, so pridobili neodvisno, kot prilagoditve na hranjenje s trupi i večjih vretenčarjev. V resnici je med jastrebi tostran in onstran Atlantika kar precej razlik, a nanje niso bili posebej pozorni. Jastrebi novega sveta odlično vohajo (najboljše med vsemi pticami) in tako tudi najdejo hrano, medtem ko jastrebi starega sveta mrhovino odkrijejo z vidom. Sorodstveni odnosi med ujedami, kar jih je še ostalo, razkrivajo še eno posebnost: tankokljuna egiptovski jastreb in brkati ser pripadata ločeni skupini mrhovinarjev, ki je morda v bližjem sorodu s sršenarjem. Torej so se mrhovinarji s kljukastimi kljuni v evoluciji ptic pojavili najmanj trikrat. Zaradi našega nepoznavanja evolucijske zgodovine smo jih dosedaj vse dajali v isti. jastrebji koš. Prevara z jastrebi je nemara očitna žc na drugi pogled, česar za veslonožce ne moremo trditi. Njihovi skupni izpeljani znaki se zdijo prepričljivejši. Imajo nenavadno nogo. na kateri so vsi štirje prsti povezani s plavalno kožico, kožno vrečo na grlu in so brez valilne pleše. Sem tradicionalno uvrščamo pelikane, kormorane, strmoglavce, kačjevratnike. burnice in tropikc. Analiza mitohondrijske DNKje pokazala drugače. Enotno, naravno skupino tvorijo le tri družine: kormorani, kačjevratniki in strmoglavci. Druge družine so razpršene med drugimi nepevkami. Najbolj presenetljiv je položaj pelikanov. Njihova sestrska skupina je čevljckljun. nenavadna dolgonoga ptica afriških močvirij, ki so jo imeli za ogromno štorkljo ali čapljo. Za našo vsakdanjo terensko rabo so bolj zanimive ugotovitve iz domačega ptičjega sveta. Primerjava mitohondrijske DNK galebov, ki jih je tako težko ločevati med seboj (glej članek B. Rubiniča Galebi Slovenije v Svetu Ptic 7. št. 4, 2001) nam pojasni, zakaj je tako. Pri nekaterih vrstah, npr. pri sivem, srebrnem in rumenonogem galebu, jc do cepitve prišlo šele pred kratkim. Razlike v mitohondrijski DNK teh vrst so še premajhne, da bi jih lahko nedvoumno ločevali med sabo. Tukaj nam, izjemoma, zunanji izgled ptice pove več kot njeni geni. Sedaj nam ne bo težko odgovoriti na vprašanje iz naslova. Črni, igrivi ptici z rumenim kljunom in rdečimi nogami rečejo mnogi obiskovalci planin kar kavka. Malo boljši poznavalci ptic vemo, daje to napačno. Prav je planinska kavka. Da je ta kavka drugačna od kavk v naših mestih, je očitno. Toda. če sla obe ptici kavki, ali sta potem sorodni, kot so npr. sorodne med seboj trstnice? Del odgovora se skriva že v rodovnem zanstvenem imenu, ki je za obe "kavki" lolo: Peter Trontelj Filogcnetska analiza mitohondrijske DNKje pokazala, daje čevljekljun najbližji sorodnik pelikanov. S ZAKAJ PLANINSKA KAVKA M KAVKA? C C kavka krekovt črna vrana krokar sraka šoja planinska kavka planinska vrana rajske ptice Poenostavljeno filogenetsko drevo ptic iz družine vranov. Kavka in planinska kavka sta na povsem ločenih vejah inju ne moremo združiti v naravno skupino. Naravno skupino tvorita npr. sestrski vrsti planinska vrana in planinska kavka, (po Cibois & Pasquet 1999: Molecular analysis of the phylogeny of 11 genera of the Corvidae. Ibis 141: 297-306) različno. Corvus za kavko in Pyrrhocorax za planinsko kavko. Pripadata torej različnima rodovoma. A ker so tradicionalni rodovi določeni po občutku, glede na podobnost, in ne na podlagi sorodstva, bi bilo možno, da obe "kavki" vseeno pripadata isti ožji skupini potomcev skupnega prednika. V tem primeru bi obe ptici brez zadržka lahko nagovarjali s kavko, tako kol mnogim majhnim sokolom rečemo postovke. Vendar naši "kavki" nista ožji sorodnici. Veja, ki vodi do planinske kavke in planinske vrane (pri kateri naletimo na enak imenoslovni problem), je kot stranski poganjek v filogenetskem drevesu vranov. Naša navadna kavka pa je v najožjem sorodstvu z vranami, krokarjem in krekovtom ter v malo širšem s srako in šojo. Od planinske kavke jo loči še nekaj razvejišč. Iskanje "drevesa življenja", ene in edine evolucijske zgodovine vseh živečih in izumrlih bitij na Zemlji, se je šele dobro začelo. Končalo se verjetno ne bo nikoli. Pri pticah lahko v prihodnjih letih pričakujemo veliko novosti. Med njimi bodo mnoge karseda presenetljive ugotovitve, za katere se bo kasneje izkazalo, da so napačne. Koliko naj tem novostim kot "navadni" opazovalci ptic sledimo? Preprost odgovor je: "Kolikor nas zanimajo". Veselje, ki ga imamo z opazovanjem ptic v naravi, ni odvisno od natančnega poznavanja njihove filogenije. Vsa res pomembna in zanesljiva nova spoznanja bodo pravočasno našla pot do novih opazovalskih priročnikov in Sveta ptic. Tudi letošnji nagradni fotografski natečaji "Svoboden kot ptica", bo tesno povezan s Ptico leta. Letos, v mednarodnem letu gora, smo za Ptico leta izbrali mestno lastovko, ki je pred koncem 19. stoletja naseljevala le skalnate pečine visokogorja in obalnih klifov, potem pa je začela postopno osvajati človekova naselja. Začela je gnezditi na stavbah, kjer so njeno življenje vedno budno spremljali ljudje. Njena razširjenost se je povečala in danes večina evropske populacije gnezdi leševvaseh in mestih, redko kje so se ohranile kolonije v skalnatih stenah. Nemara vas bo prav pogostost gnezdenja v bližini človeka navdihnila, da se boste odločili za fotografiranje mestne lastovke in sodelovanjeveni izmed kategorij tega fotografskega natečaja. Prisrčno vas vabimo, da se nam pri letošnjem nagradnem fotografskem natečaju pridružite v čim večjem številu. Obenem vam želimo obilo fotografske ustvarjalne domišljije, prijetnih trenutkov ob opazovanju ptic in uspelih posnetkov. i DOPPS generalni sponzor DOPPS ivoiaciCN kot ctioa BirdLife INTERNATIONAL I KAZAHSTAN * £L 1 Z GOROVIJ IN PUŠČAV 1 KAZAHSTANA Borut Rubinič »Arnitaljogi?!« nasje nejeverno vprašal ruski carinik na kazahstansko- kitajski meji, »rale naš prijatelj je tudi ornitolog, posebej ga zanimajo balobani!« je v nekoliko ciničnem tonu povzel in resno pokazal na debelušnega Kazala zloveščega videza in begajočih črnih oči. Takoj nam je bilo jasno, daje Kazah še eden izmed številnih carinikov in njihovih »prijateljev«, ki si skromne zaslužke pestrijo z iskanjem gnezd »balobanov«, sokolov penilcev ter preprodajo odraslih ptic, mladičev in jajc petičnim arabskim strankam. 1. spomenik padlim borcem v Alma-Ati 2. jezero Alakol 3. gorski potok v Tjanšanu 4. kirgiški jezdec 5. saksaul z bledim srakoperjem Posebne vrste ptic: Kodrasti pelikan, rjasta kozarka, kraljevi orel, himalajski plešec, altajska skalna kokoš, reliktni galeb, kirgiška sadža, afganistanski škrjanček, pogorelčji srakoper, mongolska šojka, rjavi povodni kos, rajski muhar. beloglavi pogorelček, rumenoprsi plavček. Zanimive živali: Puščavski polh. golšasta gazela, volk, sobolj, snežni leopard, puščavski varan, rosomah. Zanimive rastline: Sibirski macesen, tjanšanskasmreka, raznolistni topol, saksaul, Žida, čingil, teresken, ebelek. Varstvo narave: Najmanj 70% populacije deviškega žerjava, eno najpomembnejših prezimovališč malih in rdečevratih gosi, pomembne gnezdeče populacije beloglavke, sokola plenilca, ovratničarske droplje, stepske pribe, črnega škrjanca, jezerca, saksaulne šojke, narodni in nacionalni parki Alakol, Aksu Džabagli, Kustanaj, Betpakdala, Zahodno altajski zapovednik Kazahstanski nacionalni inštitut za zoologijo Viri ogroženja: Izsuševanje Aralskega jezera, jedrski poskusi, regulacije vodotokov, nenadzorovan lov in krivolov, trgovanje z ogroženimi živalskimi vrstami, nenadzorovano sekanje turenge, desertifikacija. Rastlinski pasovi: Tajga, polpuščave,puščave, stepe, gorska tundra, visokogorje Površina države: Število prebivalcev: Število območij IBA: 2.717.300 kmJ 15,6 milijona neznano, območja so še v fazi prepoznave 512 297 Khan Tengri 7010 m St. opaženih vrst: Št. gnezilk: Najvišja točka: ORNITOLOŠKI POTOPIS Po zaslugi ogromnega povpraševanja je v zadnjih nekaj letih populacija sokolov plenilcev Falco cherrug v Kazahstanu doživela popolni zlom in namesto 2000 parov, kolikor jih je pred 10 leti še gnezdilo v državi, jih je ostalo le še okoli 150. V nekaj neuspelih poskusih, ki so se končali s polomijo, so arabski bogataši s pretvezo programa naseljevanja na Arabski polotok iz Kazahstana poskusili izvozili tudi nekaj sto mladih ovratničarskih dropelj Chlamydotis macqueeni, ki so jih vzeli iz še vedno številnih gnezd na robu kazahstanskih puščav. S sokolarstvom - lovom s sokoli, med katerimi so posebej priljubljeni prav sokoli penilci, si bogati arabski šejki krajšajo prosti čas, njihov najbolj priljubljeni plen pa so prav ovratničarske droplje. Obe vrsti sta nekoč v velikem številu živeli tudi na Arabskem polotoku, a je prav sokolarstvo povzročilo skoraj popolno izginotje obeh vrst na tem delu sveta. Zdaj se je zaradi vse večjega povpraševanja in dobrih zaslužkov, ki spremljajo to nezakonito trgovino, izkoriščanje obeh vrst razširilo še po večjem delu Srednje Azije, tako po Rusiji in bivših sovjetskih republikah (Kazahstan. Uzbekistan, Kirgizija, Turkmenistan in Tadžikistan) kot tudi na Kitajskem. Posledice so katastrofalne. A s tem smo zgodbo začeli na koncu in s temne plati. Začetek poti Kazahstan smo obiskali v želji po doživetju pregovorne širnosti srednjeazijskih step. kjer se človekov duh razširi v brezkončno prostost prvobitnih stepskih prostranstev. Želeli smo videti kraje, kjer so oddaljeni zapiski nekdanjih carskih foto Borut Rubinič Svetlokljuni srakoper Lanius pallidirostris je značilen prebivalec puščav. foto: Borut Rubin-:' Razburjeni ibisovec Ibidorhyncha struthersii vrešče preganja vsiljivca z gnezda raziskovalcev ruskega imperija Prževalskega, Kozlova, Potanina, Roborovskega, Pevcova, Grum • Gržimajla in drugih najmodernejši zapis o pticah nekaterih odmaknjenih in redko ali povsem neposeljenih območij. Po drugi strani so ta območja in njihova ptičja sestava še vedno taka kot pred 100 in več leti. ko so ptice tu preučevali omenjeni raziskovalci. ^laše izhodišče je bilo mesto Alma-Ata. nekdanja prestolnica Kazahstana in še vedno upravno, trgovsko in prometno središče rusko govorečega dela Turkestana, kakor tudi radi imenujejo Centralno Azijo. Na tem mestu bi bilo odveč pisati o birokratskih zapletih, ki so prvih 14 dni spremljali naša prizadevanja, da bi si izposodili terenski avto za mesec dni trajajočo ornitološko ekspedicijo po vzhodnem delu države. Predstavil vam bom raje ptičji svet Tjan-Šana, ki smo ga spoznali v dnevih čakanja na potrebne dokumente. Nebeško gorovje - Tjan Šan Tik nad Alma-Ato se pne gorovje Tjan-Šan. Na tem delu doseže nekaj čez štiri tisoč metrov. Najbolj priljubljeno izhodišče, ki je z mesta dostopno v dobre pol ure, je Boljšoe Almatinskoe jezero. Jezero je pravzaprav majhen gorski potoček z jezom ujet v jezerce in verjetno ne bi bil nič posebnega, če ne bi ležal na 2400 metrih nadmorske višine. Tako pa na delu. kjer je potoček že naplavil prav častivredno prodišče lahko srečamo eno izmed priljubljenih ptičarskih redkosti Kazahstana - ibisovca Ibidorhyncha struthersii. velikega pobrežnika markantnega videza, ki ga. potuhnjenega med svetlo sivimi prodniki, vidimo le z ogromno mero potrpežljivosti. Čisto drugače je, če ptič zleti ali se oglasi. Podobno kot naš skalni plezalček, siva kepica na sivi steni, zbode v oči, ko razpne svoja rdeče belo pisana krila, tudi ibisovec preseneti najprej s svojim prodornim svarilnim klicem, nato pa nas kot velik metulj preleti, glasno žvižgajoč in z nasršenim perjem na temenu, srborito braneč neopazno gnezdo skrito med oblastim rečnim prodom. Nekoliko višje v potoku gnezdijo številne sive pastirice Motacilki cinerea, med njimi pa srečamo tudi oba povodna kosa. navadnega Cinclus cinclus in rjavega C. pallasi. Z vrhov slokih tjanšanskih smrek Picea tianshanica nas ves čas spremlja petje značilnih visokogorskih vrst, med katerimi prednjačijo glasne črnogrle pevke Prunella atrogularis. zelene Phvlloscopus troehiloides in himalajske mušje listnice P/i. huniei, prekrasni rubinastogrli himalajski slavci Luscinia hinialayana, korenjaški tjanšanski d lesk i Mycerobas ca m i pes in elegantni modroglavi pogorelčki Phoenieurus coerideoeephalus. Na plodečih križnicah, osatih in zgodaj osemcnclih travah se pasejo jate rdečečelih grilčkov Serin tis pusiHus, sivoglavih liščkov Carduelis canieeps, povsod v Kazahstanu pogostih škrlatcev Carpodacus erythrinus in vijoličnih škrlatcev Carpodacus rhodochlamys. Nekoliko više med gorskim skalovjem srečamo številne preproste ščinkavce Leucosliete nemorieola, planinske vrabce Monlifringilla nivalis in beloglavc pogorelčke Phoenieurus ervthrogaster. Tudi pogled proti mogočnim štiritisočakom r0K>: Bnrijl Rub.ru Južne postovke Falco naumanni še vedno v velikem številu gnezdijo po stepah in polpuščavah Kazahstana. je ponavadi bogato poplačan. V najslabšem primeru se od vrha do vrha v glasnih jatah podijo planinske vrane Pyrrhoeoraxpyrrhocorax in nam običajnejše planinske kavke Pyrrhocorax gracu/us. z malo sreče pa ob termičnih vzgornikih lahko s precejšnje bližine opazujemo tudi krožeče beloglave jastrebe Gypsftdvus in himalajske plešce G. himalayensis, planinskega orla Aquila chrysaetos ter tukaj ne pretirano redke brkate sere Gvpaeios barbatus. Takole bi lahko našteval še kar nekaj časa, vendar tudi tak površen pogled jasno kaže na pestrost gorske avifavne tega območja. Puščave in jezero Sorbulak Nič manj zanimivi niso z ornitološkega gledišča še bolj pestri polpuščavski in puščavski predeli na nasprotni strani loco Boriir flubinić Jata kavk preletava julijsko zeleno stepo v srednjem delu vzhodnega Kazahstana. 12 KAZAHSTAN ORNITOLOŠKI POTOPIS loto' Rorut Rub-nic Gozd turengc pri Željturangi je eden redkih starih in ohranjenih gozdov te vrste v Kazahstanu. Alma-Ate. Posebno tam, kjer je suha in v začetku julija tudi izjemno vroča divjina prekinjena z meandrirajočo reko ali jezerom, pa čeprav umetnim, majhno mlako ali zgolj skromno curljajočim arteškim vodnjakom, ljubitelju ptic zaigra srce. saj od številne perjadi skorajda ni videti tal ali vode. Nasplošno so vodni viri v puščavah in polpuščavah, ki se raztezajo od vznožja Tjan-Šana več tisoč kilometrov proti zahodu in severu, najprimernejša mesta za opazovanje ptic. ki si v poletnih mesecih tu tešijo žejo in hladijo pregreta telesca. Puščavo Taukum, le dobrih 100 km oddaljeno od Alma- Ate, smo obiskali v začetku julija, ko so opoldanske temperature žc veselo topile gumo redkih avtomobilskih plaščev. posejanih tu in tam ob neskončni ravni puščavski cesti in je od mnogih ostala le skrivnostna kopica tankih žičnatih obročev. Nas je zanimalo jezero Sorbulak. umetna akumulacija, ki leži na obrobju puščave in nudi obilico ornitoloških radosti. Še pred prihodom na breg jezera nas je zasula množica vtisov: številni pojoči rjavoglavi strnadi Emberiza bruniceps. mešane jate laških škrjanccv Melanocorvpha calandra. gorskih kalandrov M. bimaculata, kratkoprstih Calandrella bracbydactyla in malih škrjančkov C. rufescens. Številne zlatovranke Coraciasgarrulus, čebelarji Merops apiaster, postovke Falco tinnunculus in črnočeli srakoperji Lantus minor so postali tako običajen pojav, da smo jih. sedeče na električnih žicah ob cesti, vsak dan šteli v desetinah in stotinah. Nekoliko redkeje, a vseeno pogosto, so nas na telegrafskem stebru, izpostavljenem kupu zemlje ali suhem drevesu presenetili rjasta kanja Buteo rtifinus, močvirski lunj Circuspvgargus, stepski Acptila nipalensis ali kraljevi orel A. /teliaca. Ponoči smo v soju žarometov večkrat opazovali splašeno močvirsko Asio flammeus ali veliko uharico Bubo babo. Vendar, vrnimo se k jezeru Sorbulak. s 40 kilometri dolžine enemu manjših jezer v Kazahstanu. Tu smo, le takole mimogrede površno pregledujoč, opazovali drugo največjo gnezditveno kolonijo kodrasti pelikanov Pelecanus erispus na svetu, ki s svojimi 300 pari do tedaj praktično ni bila znana. Kostanjevkeyf>7/n« nvroca. polojniki Himantopus himantopus. sabljarke Ree u rv irostra avosetta ter številni drugi pobrežniki. race in na koncu šc skupina labodov pevcev Cygnus cygnus so nam vtise obarvali le v še bolj pisane barve. Po prespani noči smo ob arteškem vodnjaku, ležečem sredi ravne Taukumske puščave, preštevali stepske kokoške, ki so zjutraj prihajale pit in namakat svoje trebušno perje v najbolj zaželeno in obenem najredkejše bogastvo puščave - vodo. Najštevilnejše so bile črne stepske kokoške Pterocles orientalis, tu in lam pa smo opazili tudi kakšno biserno stepsko kokoško P. alehata. Za nas najbolj zaželena pa je bila skrivnostna kirgiška sadža Syrrbaptes paradoxus. foto: Borut ftuhmič Beloperuti detel Dendrocopos leucopterus je ena izmed endemičnih ptičjih vrst v gozdu raznolistnega topola Populus diversifolium - turengi foro: Borut Rubinič Reliktni galeb Lams relicttis je bil za znanost opisan na otoku Srednij sredi jezera Alakol, kjer še vedno v majhnem številu gnezdi. vilkokrila in dolgorepa manekenka med stepskimi kokoškami, ki s svojim nežnogrulečim čebljanjem spremeni puste stepe in puščave brez ptic v najlepšo in najprijetnejšo pokrajino. V tej puščavi živijo še bledi kupčarji Oenanthe isabellina, puščavske penicc Sylvia nana, kaspijski Charadrius asiaticas in debelokljuni deževniki Ch. leschenaultii. Vsi omenjeni so tako značilni za določene podtipe puščav, da podobno kot rastline tvorijo ptičje združbe. Tako lahko na primer v ptičji združbi puščavske penicc in bledega kupčarja, kije značilna za barhanasti tip puščave z redko posejanimi grmi endemičnega saksaula Halo.xylon persiaim. naletimo tudi na sicer redkejšo ovratničarsko dropljo. v združbi obeh deževnikov in bledega kupčarja pa pogosto na deviškega žerjava Anthropoides v/rgo, ki je. sicer globalno ogrožena vrsta, v Kazahstanu pogost ptič. Pare ali družine teh elegantnih ptic lahko opazujemo na vsakih nekaj ali nekaj deset kilometrov, pač odvisno od primernosti življenjskega okolja. Turenga in jezero Alakol Posebno zanimiv habitat nekaterih endemičnih vrst ptic Srednje Azije predstavlja gozd raznolistnega topola Populus diversifolium, imenovan »turenga«. V tem redkem poplavnem gozdu, ki ga tvorijo debeli in znotraj votli topoli, polni primernih dupcl za duplarje, najdemo beloperutega detla Dendrocopos leucopterus. malega duplarja Columba eversmanni. turenškega vrabca Passer ammodendri. turkestansko sinico Pa rus bokharensis, vse endemične vrste Turkestana. pogosto pa se jim priključijo še šikra Accipiler badius. puščavski mlinarček Sylvia minula in pogorelčji srakoper Lanius phoenicuroides. Eno najzanimivejših mest, ki sem si ga, zaradi gnezdenja posebej znamenite vrste - redkega in za ta konec sveta endemičnega reliktnega galeba Larus relietus, posebej želel obiskati, je jezero Alakol. Veliko. 150 km dolgo in 50 km široko jezero, je, še bolj kot po gnezditvi reliktnega galeba, znano po svojem muhastem značaju. Leži namreč med gorovjema Satir in Džungarski Alatau, ki se vzpenjata na meji med Kazahstanom in Kitajsko, med obema gorovjema pa skozi tako imenovana Džungarska vrata s Kitajske in Mongolije pihajo močni in nepredvidljivi vetrovi. Enega takih vetrov smo spoznali med obiskom otočkov, kjer med številnimi drugimi vrstami vodnih ptic gnezdijo tudi reliktni galebi. Za pot. ki smo jo v smeri na otoke z majhnim ribiškim čolnom prepluli v treh urah, smo v enako dolgo obratno smer rabili kar trikrat toliko. Kljub temu da sta nas peljala domačina, ribiča, ki sta na jezeru že vse svoje življenje, sta zaradi visokih valov in popolne nočne teme komaj našla v svojo rodno ribiško vasico na zahodnem bregu jezera. Vendar pa nam ta razburljivi konec ekspedicije na štiri majhne otočke, ki smo jih obiskali kol prvi tuji ornitologi, ni pokvaril bogatih vtisov s kolonij ribjih Larus ichthyaetus, mongolskih L. cachinnans mongolicus in seveda reliktnih galebov, navadnih Sterna hirundo. kaspijskih S. caspia, malih S. albifrons ter črnonogih čiger Gelocltelidon nilotica, rjavoperutih komatnih tekic Glareola pratincola, kormoranov Phalacrocorax carba, polojnikov Himantopus himantopus in beločelih deževnikov Charadrius alexandrinus. Številni drugi pobrežniki. labodi grbci Cygnus olor. neprimerno bolj plašni kot na naših vodah, po vsej deželi zelo pogoste rjaste kozarke Tadorna ferruginea, gnezdeče tatarske žvižgavke Neu a ruf i na. zvonci Bucepliala clangula in, najredkejša in najbolj iskana med vsemi racami v Kazahstanu. beloglavka O.xyura leucocepltala so nam. kljub oblakom, dežju in celim zavesam neznosno nadležnih komarjev ohranili jezero v neizmerno prijetnem spominu. Ponoči so to podobo še polepšali prijazni obiski malih uhatih puščavskih ježkov in neplašnih puščavskih skakačev. Okrepljeni in sveži od bogatih doživetij in močnih vtisov, predvsem pa sproščeni od zdaj težko predstavljivega občutka svobode, ki ti ga podarijo nepregledne stepske širjavc. smo nadaljevali pot proti drugemu izmed načrtovanih ciljev - zlatemu gorovju Altaj. A prepustimo na tem mestu prestol tem tako opevanim valovitim zelenorjavim stepam in spregovorimo o temačnih tajgah. kristalnih sibirskih rekah in eksotičnem srednjesibirskem ptičjem bogastvu teh krajev kdaj drugič! ■ ■ ■ M KAZAHSTAN VARSTVO NARAVE PESTROST IN OGROŽENOST ŽIVLJENJA OB SPODNJI SAVI Dušan Klenovšek Posavje je bilo glede poznavanja pestrosti živega sveta vse do danes odrinjeno, saj so imeli prednost alpski in zakraseli predeli. Pokrajina pa kljub velikim vplivom ljudi v sebi še vedno skriva številne naravne vrednote. Raznoliki ekosistemi na območju stikanja vplivov prealpskega in subpanonskega fitogeografskega področja so vzrok velike pestrosti. fo:n- Tomaž Mihelič Prodišče na Savi Podoba pokrajine Posavje je nastala zaradi delovanja reke Save. Med iskanjem poti med Bohorjem in Gorjanci je dodobra sprala vmesno ravnino ter jo nasula s svojim bogastvom - prodom, ki sedaj na debelo prekriva matično kamnino. Človek je sprva s poplavnim gozdom poraslo široko rečno strugo polno mrtvic, rokavov, lok in prodišč spreminjal ter jo končno »ukrotil« v ravnem, ozkem kanalu, ki ga obdajajo kamniti nasipi. Na spreminjanje rečne struge nas prepričajo ostanki rimskega rečnega pristanišča pri današnjem Drnovem (Neviodorum), ki so dober kilometer vstran od današnje struge. Na pestrost nekdanjih gozdov nas spominjata le še dva ostanka - Krakovski gozd in Dobrava pri Brežicah. Mogočni hrasti dobi so dajali ton živemu svetu. Tik ob rečni strugi naletimo na ene najbolj suhih travišč pri nas. Debela plast proda slabo zadržuje in prevaja vodo. Posledica lega so številne toploljubne vrste prilagojene na stepsko in submediteransko klimo (navadni kosmatinec, trava zlatolaska, steničja kukavica, metuljčica). Posebno bogata in pomembna so prodišča. Nešteti organizmi med prodniki se hranijo s snovmi, ki jih reka prenaša in jo s tem čistijo. Na njih počivajo ali iščejo hrano številne ptice - tako gnezdilke kot tudi selivke v kratkih postankih. In v sveže očiščeni steni nad njim gnezdijo vodomci, breguljke in čebelarji. Celo mrtvica šc obstaja. Z vso pestrostjo, ki jo sicer hodimo občudovat k Muri ali Dravi. Z vzdrževanjem struge, ki jo pred močjo vode varujejo na videz nepremagljivi kamniti nasipi, je človek naredil prvo veliko škodo reki in življenju v ter ob njej. Nikoli ne bomo vedeli, katere rastlinske in živalske vrste so zaradi tega za vedno izginile s tega območja. Plodna ravnica je nudila človeku veliko možnosti za preživetje. Le redki so predeli, ki niso spremenjeni v intenzivne kmetijske površine. Malo je travnikov, prevladujejo s škropivi in gnojili zasičene njive. Strupi pronicajo v podtalnico ter prek nje v Savo. Šc redki preostali koščki gozdov so uničeni, saj jih je večina spremenjenih v topolove nasade. Njive torej in ne gozd. Robovi njiv sc dotikajo sosednje njive, ceste - nikjer metra, dveh grmovja ali travišča. ki bi dajala zavetje organizmom. Posavje je tudi zelo poseljeno. Kar tri večja mesta (Sevnica, Krško in Brežice) poleg številnih vasi in naselij, ki si kar sledijo. Več tisoč ljudi proizvede tudi veliko količino komunalnih odplak. Vse se stekajo neočiščene v podtalnico ali v reko Savo. Noben kraj še nima čistilne naprave. Sanitarna deponija (Kostak) v neposredni bližini jedrske elektrarne je brez sodobne ureditve, kot bi jo takšni objekti morali imeti. Izcedne vode imajo prosto pot v podtalnico in na obdelovalne površine v neposredni bližini. Tudi ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov je še vedno le želja VARSTVO NARAVE nekaterih. Deponija je že povsem polna in posavske občine iščejo novo lokacijo. Na veliko razočaranje se vplivni politični krogi nagibajo k ureditvi nove regijske deponije sredi edinega preostalega nižinskega poplavnega gozda - Dobrave pri Brežicah. Človek je tudi v ta prostor prinesel industrijo. Verjetno največji onesnaževalec jc krška papirna industrija. Poleg izpustov v zrak in Savo so tu še tone odpadkov, ki nastanejo pri predelavi celoluze. Več kamionov teh odpadkov vsak dan prepeljejo v gramoznice na področju Vrbine (levi breg Save pod jedrsko elektrarno). Krško polje je že v veliki meri izgubilo svojo prodnato podlago pod plastjo plodne zemlje. Prod v velikih količinah izkorišča kar nekaj podjetij (IGM Sava, Komunalno podjetje Brežice). Večina nekdanjih gramoznic je zasutih prav z odpadki papirne industrije. Sivi ostanki predelane lesne mase so prepojeni z organskimi topili, ki prihajajo v podtalnico, prek nje pa tudi v Savo. Smaragdno zelena barva novo nastajajočih jezerc se kmalu obarva v zaudarjajočih sivo črnih odtenkih. Gramoznice in glinene jame pri Brežicah bi lahko postale odličen nadomestni biotop za organizme, ki jih zaradi spreminjanja prvotnega okolja ni več ali jih je vse manj. V njih se zadržujejo močvirske sklednice in martinčki, ki sta ogroženi in zavarovani vrsti plazilcev. Gramoznice in glinene jame so pomembno mesto, kjer se razmnožujejo dvoživke (pupki in različne vrste žab). V njih so številni kačji pastirji, med njimi tudi nekaj redkih vrst kol npr. povodni škratec. Najbolj pa so opazne ptice. Edino v gramoznici Vrbina pri Brežicah gnezdijo čopasti ponirki v Posavju, v letu 2001 sem imel zelo redko priložnost opazovati za let še negodne mladiče kvakača. pa tudi velik odstotek vseh gnezdečih breguljk na »sončni strani Alp«. Že nekaj let se v gramoznici skozi celo gnezdilno sezono zadržuje vsaj po en par tatarske žvižgavke. ki v Sloveniji dokumentirano še ni gnezdila. Vsem tem živalim pa nikakor ne koristi stalna ribiška dejavnost niti ne na črno pripeljane prikolice odpadkov. Sredi smetem namenjenega gozda v Dobravi bo črno štorkljo ter številne srednje detle nadomestila deponija smeti. Rake v potoku pa bo zamenjala izcedna voda. Na desnem bregu Save med Krškim in Brežicami se je zaradi vojaških interesov v preteklosti ohranilo kar veliko področje prodnatih tal. ki jih poraščajo s pasovi grmovja in gozdiči prepletene travnate površine. Pravi biser za srednjo Evropo. Zaradi izrazito tople klime in suhih toplih tal tu živijo organizmi, ki jih sicer srečamo na Primorskem: metuljčica, steničja kukavica, zlatolaska. Pa jerebice in prepelice, številni poljski škrjanci in veliki strnadi. Tudi tem travnikom grozi izginotje. Največja nevarnost je vsekakor tole Dušan Klenovšek Mali deževnik Charadrius dubius izgradnja verige elektrarn na spodnji Savi (Brežice: Mokrice). Zaradi zajezitev se bo dvignila gladina vode, s tem pa tudi višina podtalnice v okolici. V Savo se stekajo tudi številni onesnaženi pritoki. Krka že zdavnaj ni več zadovoljivo čista. Še manj Mirna pri Sevnici in številni potoki. Vsi s seboj prinašajo fekalne odplake in s kmetijskih površin sprana gnojila ter škropiva. Že Sava sama v Posavje priteče močno onesnažena (tretji do četrti kakovostni razred v delu toka, kjer je bila nekoč v drugem). Čistilne naprave, ki so bile pogoj za pričetek delovanja HE Vrhovo. še vedno ne delujejo. Edina preostala mrtvica pri Prilipah kar kipi od življenja, a hkrati tudi umira. Vanjo se steka topla voda iz term Čatež. V toplih mesecih je njena gladina prerasla z vodno solato, ki je značilna za tople tropske mirne vodotoke. Sama mrtvica pa je cilj številnih ribičev ter zasipavanja z najrazličnejšimi odpadki. Z njenim izginotjem bodo izginili zadnji rakarji, streluša in še kaj. Ob Savi uspevajo številne zanimive, redke in zavarovane vrste rastlin in živali. Več kot bi pričakovali, saj imamo v glavah predstavo o bogastvih Alp. Krasa. Tudi dosedanja prisotnost človeka je veliko naravnega bogastva pustila bolj ali manj neokrnjenega. Seveda pa naše aktivnosti naravo zelo obremenjujejo in marsikateri vrsti in biotopu grozi izginotje iz teh krajev. Žal je tudi premalo zavedanja o pomembnosti ohranjanja naravnih vrednot za nas vse. Še vedno je na prvem mestu trenutna, navidezna korist za človeka. Do kdaj šc? ■ ■ ■ OBISK DIREKTORICE BIRDLIFE EVROPA V aprilu smo na društvu gostili pomembno gostjo. Obiskala nas je ga. Canan Orhun, kije direktorica Evropskega dela BirdLife Interna- tional. Slovenijo je sicer obiskala v sklopu BirdLifove izobraževalne delavnice na temo komunikacija in IBA-ji, kije potekala v Celju. BirdLife International je razdeljen na oddelke, ki pokrivajo vsak svojo celino. Evropski oddelek, ki ga vodi ga. Orhun, ima dve pisarni. Poleg centralne, ki je v Wageningnu na Nizozemskem, je še ena v Bruslju, katere namen je predvsem lobiranje za varstvo narave pri institucijah EU. Ga. Orhun se je udeležila seje Upravnega odbora društva, kjer nam je predstavila partnerstvo BirdLife in priložnosti, kijih ponuja sodelovanje za varstvo ptic vSIoveniji in Evropi. Predavanju je sledil daljši pogovor, v katerem srno izmenjali številne poglede in izkušnje. Skupaj zgo. Orhun smo obiskali upravo družbe Mobitel. Zaradi podpore Mobitela varstvu ptic in narave v Sloveniji je naše sodelovanje zgled za vse BirdLife partnerje. Ga Orhun seje želela seznaniti s sodelovanjem in se je družbi Mobitel tudi osebno zahvalila za dolgoletno podporo. Ga. Orhun je obiskala tudi g. Goloba, vodjo sektorja za varstvo narave na Agenciji RS za okolje in mu predstavila BirdLifova prizadevanja za ohranjanje evropskih ptic. T. J. Vabilo na izredno skupščino DOPPS ponedeljek, 1.7.2002 ob 17 uri Biološko središče, Večna pot 111 (nasproti živalskega vrta) Ljubljana generalni sponzor DO WS @ DNEVNI RED: ♦ Otvoritev in pozdrav • Sprejemanje aneksa k statutu DOPPS Zaključek bo predvidoma ob 17:30 ari V Vizijo DOPPS 2005 smo zapisali, da želimo »začeti z odkupi za varstvo ptic pomembnih zemljišč in izgraditi lasten ornitološki rezervat«. Letos smo se lotili projekta pridobivanja zemljišč pomembnih za travniške ptice na Ljubljanskem barju. Pokazale so se nekatere dobre možnosti, ki pa zahtevajo hitro ukrepanje. Za pridobivanje teh zemljišč moramo biti registrirani tudi za kmetijsko dejavnost. Zato je edini namen te izredne skupščine, da sprejmemo aneks k statutu, v katerem bomo dejavnost društva razširili še na kmetijsko dejavnost. gi'ia.nd hotru un^n c-.o. dr. PtterTrontelj, predsednik DOPPS RAZPIS ZA UDELEŽBO NA MLADINSKEM ORNITOLOŠKEM RAZISKOVALNEM TABORU "DORNBERK 2002" Tudi letos na DOPPS-u organiziramo mladinski ornitološki raziskovalni tabor, katerega osnovni namen bo navajanje mladih na raziskovalno delo na področju ornirologije in naravovarstva, urjenje v pravilnem izvajanju metod terenskega dela in druženje z namenom izmenjavanja informacij in izkušenj. Tabor se bo odvijal od srede 26. 6. 2002 do srede 3. 7. 2002 v kraju Dornberk v Vipavski dolini. Udeleženci bodo nastanjeni v OS Dornberk. Na taboru bo delovalo 5 skupin. Skupino bodo sestavljali 4 udeleženci in mentor. Udeleženci in mentorji se bodo ukvarjali s sledečimi glavnimi raziskovalnimi temami: • kvantitativni popis populacije svetovno ogroženega kosca Crex crex v SZ Sloveniji; • nadaljevanje popisa populacije podhujke Caprimulgns europaeus na Krasu; • kvantitativni popis ptic gnezdilk zamočvirjenega območja v izkopu Goriških opekarn in priprava načrta upravljanja - naravovarstvene rešitve sanacije izkopne jame; • kvantitativni popis ptic Vipavske doline in dela Trnovskega gozda po metodi Novega ornitološkega atlasa Slovenije in monitoring. Rezultati tabora bodo predstavljeni na javni zaključni predstavitvi rezultatov dela, kasneje pa objavljeni v obliki strokovnih prispevkov v reviji Acrocephalus. Na tabor se lahko prijavijo mladi ornitologi stari od 12 do 18 let. Največje število udeležencev na taboru je 20. Prijavo pošljite pisno ali po elektronski pošti najkasneje do 12. 6. 2002 na naslov DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana ali damijan.denac@dopps-drustvo.si s pripisom "prijava za tabor". Prijava naj vsebuje vaše osebne podatke (ime, priimek, natančen naslov, datum rojstva, telefon) in kratek opis vaše dosedanje ornitološke ali naravovarstvene poti. V primeru prevelikega števila prijav bodo imeli prednost aktivnejši mladi ornitologi. Udeležba na taboru je brezplačna in vključuje nastanitev in prehrano (zajtrk, kosilo, večerja, malice). Prijavljeni bodo do petka 14. 6. 2002 obveščeni o izboru in vseh dodatnih informacijah v zvezi S taborom (potrebne stvari). D. D. JJVVJ3 NOV UREDNIK ACROCEPHALUSA Pod vodstvom Boruta Štumbergetja je društvena revija prerasla v vodilno ornitološko revijoJV Evrope. Borutu, ki se zdaj želi posvetiti novim izzivom, se toplo zahvaljujemo za gigantsko delo. UO je za novega glavnega urednika imenoval Ala Vrezca. Al, kije dolgoletni član društva, je zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo in opravlja doktorski študij iz biologije. T. J. ZAPOSLITEV MATEJE V marcu 2002 smo v pisarni društva zaposlili novo sodelavko Matejo Nose. Mateja je diplomirana biologinja in ob delu študira magistrski študij biologije. Matejo smo zaposlili kot projektno vodjo za naravovarstvene projekte. Trenutno nadaljuje delo na nekaterih že začetih projektih. Predvsem preučuje naravovarstveno zakonodajo EU in možnosti za njeno vključitev v slovenske predpise. Poleg tega pa pripravlja izobraževalna predavanja za kmetijce o kmetijsko - okoljskih ukrepih in pomaga pri vodenju projekta LIFE na Škocjanskem zatoku. T. J. I ti >our next j |nwnulio» j ifirttdwywfdipeCIM-! 1 I hrtpujMWil* rilwrwn-' Crane I Vir efurttpp* fn /. v. »«Säfapw.krpTlfntrd. J EfiZBi POMLAD PRINAŠA NOVA VPRAŠANJA Letošnjo pomlad seje za pomoč na društvo obrnilo okrog 50 ljudi iz vseh koncev Slovenije. Največ vprašanj seje nanašalo na prihod lastovk, mladiče, ki so padli iz gnezda, gnezda siničk v poštnih nabiralnikih. Klici so bili tudi o ujedi, ki je bila ujeta v zastekljeni stavbi v Ljubljani na Dunajski cesti, o poginuli ujedi v žlebu stanovanjske hiše, o poginulem labodu, poškodovani štorklji ipd. Zaskrbljenim smo posredovali ustrezne informacije ali navodila. V nekaterih primerih smo sodelovali z azilom za prostoživeče živali. N. P. PLAKAT PTICE V GOZDNI KRAJINI V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) smo pripravili izobraževalni plakat, na katerem je z ličnimi barvnimi slikami predstavljenih preko 60 vrst gozdnih ptic. S plakatom želimo skupaj z gozdarji poudariti pomen ptic kot sestavnega dela zdravega gozda. ZGS je plakat pripravil v okviru svoje izobraževalne dejavnosti. Gozdarji bodo plakate posredovali šolam in vrtcem, uporabljali pa jih bodo tudi za interno izobraževanje gozdarjev. Člani društva, ki bi želeli imeti izvod plakata, ga lahko dvignete na sedežu društva. T. J. MED ELEKTRIKO IN VARSTVOM PTIC Na območju Lipniške planote (vrhovi Golič, Kavčič in Lipnik) nad Rakitovcem načrtuje država izgradnjo obsežnega kompleksa vetrnih elektrarn s spremljajočo infrastrukturo - dovoznimi potmi in daljnovodi. Na planoti je kakšnih 10 km2 veliko območje dobro ohranjenih suhih kraških travnikov, največje travišče v Sloveniji sploh. Planota je pomembno prehranjevališče ujed, npr. orla kačarja Circaetus gallicus. Tukaj je tudi ena od vročih točk Slovenije za gnezdenje poljskega škrjanca Aiauda arvensis, z nekaj sreče opazimo tudi kotorno Alectoris graeca. Na nekoliko bolj poraščenih in dolinskih delih gnezdijo v večjem številu repniki Acantbis carmabina in veliki strnadi Miliaria calandra. Področje je med drugim pomembno gnezdišče vrtnega strnada Emberiza hortuiana. DOPPS zahteva, da se Lipniška planota zaradi izjemnih naravnih vrednot izključi iz vsakršnega energetskega izkoriščanja. Vetrne elektrarne imajo lahko znaten vpliv na ptice, ker spremenijo biotop in ker se ptice zaletavajo v turbine. Vetrne elektrarne ne smejo biti načrtovane na nacionalno ali mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA-ji, SPA-ji), ki morajo biti popolnoma izključeni iz takšnega izkoriščanja. Na ostalih območjih pa je potrebno izrabo vseh obnovljivih virov energije pazljivo ovrednotiti z naravovarstvenega in ornitološkega vidika. P. K. POPIS PTIC NA GORENJSKIH PRODIŠČIH Prodišča na slovenskih rekah so postala redka. Po eni strani se prod, namesto da bi se nabiral na okljukih rek, ustavlja v akumulacijah, tista redka preostala prodišča pa so pogosto podvržena odvzemanju proda za potrebe gradbeništva. Z namenom oceniti vpliv, ki bi ga lahko povzročil odvzem proda na prodiščih Save pri Naklem in na Tržiški Bistrici, smo se letos lotili natančnega popisa ptic na tem območju. V obdobju od začetka aprila do konca maja smo opravili preko 10 popisov, na podlagi česar bomo lahko ocenili številčnost vrst, ki se pojavlja na tem območju. V popisu smo se še posebej osredotočili na malega deževnika in malega martinca, kot dve najpogostejši vrsti omenjenih prodišč. T. M. POMAGAJMO PTICAM - NAMEŠČAJMO GNEZDILNICE Kot odziv velikemu zanimanju naših članov in širše javnosti za izdelavo gnezdilnic smo v društvu pripravili zgibanko, v kateri so podane osnovne informacije o gnezdilnicah. V njej je predstavljen način izdelave gnezdilnic pa tudi načini njihovega nameščanja. Ob izdaji zgibanke smo v društvu ponovno opozorili na pomen naravnih dupel v kulturni in gozdni krajini, kijih je potrebno ohranjati. Zgibanko sta pripravila Damijan Denac in Leon Kebe, vsem zainteresiranim je brezplačno na voljo v pisarni društva, na vašo željo pa vam jo pošljemo tudi na dom. T. M. VSAKOLETNI MONITORING VELIKE UHARICE Velika uharica je ogrožena in zelo občutljiva vrsta, zato je izjemno pomembno spremljanje njenega stanja v naravi. Z monitoringom velike uharice v društvu že več let spremljamo večino gnezdečih parov v jugozahodni Sloveniji, kjer se nahaja jedro njene slovenske populacije. Na ta način lahko hitro zaznamo spremembe v njihovi številčnosti in gnezditveni uspešnosti, kar je predpogoj za njeno uspešno varstvo. V sklopu monitoringa smo letos opravili tudi štetje pojočih samcev velike uharice na Kraškem robu. V akciji, ki smo jo izvedli v drugi polovici marca, je sodelovalo preko 20 članov društva. Veliko število udeležencev je omogočilo, da smo se lahko enakomerno razporedili vzdolž glavne prelomnice, kar je omogočilo identifikacijo vseh pojočih samcev na območju in preprečilo napake zaradi podvajanja podatkov. T. M. ikmmr semvlgihr. OKVQISER. 1 če 1 ne 1 to 0 0 0 Borut Štumberger: < Z pe z po z sr Reka Mura - njeno bogastvo danes in _ __naravovarstveni izgledi za prihodnost 3 so 3 tO 3 Če Dušan Klenovšek: Bohor 4 ne 4 sr 4 pe 5 po 5 Če 5 SO Evropski dan opazovanja ptic. 6 tO 6 pe 6 ne Evropski dan opazovanja ptic. 7 sr 7 so 7 po 8 Če 8 ne 8 to TomaŽ Mihelič: * Ptice gorenjskih planin in nižin 9 pe 9 po 9 sr 10 so 10 to 10 če SS; uamijari ueiiac: Navadna čigra v Sloveniji 11 ne 11 sr 11 pe 12 po 12 če 12 so 13 to 13 pe 13 ne 14 sr 14 SO Konjiška gora, Žiče 14 po (vodi Janez Senegacnik) 15 če 15 ne 15 to Luka božič. Območja IBA 16 pe 16 po 16 sr 17 so Lagune TSO 17 t0 17 če Boštjan Surina: (vodi Luka Božič) Flora Snežnika 18 ne 18 sr 18 pe 19 po 19 če 19 so 20 to 20 pe 20 ne 21 sr 21 so "nik .... Mt. ,D ,. 21 po (vodita Ales Tbmazic in Matjaž Prenizl) 22 če 22 ne 22 to 23 pe 23 po 23 sr 24 so 24 to 24 če 25 ne 25 sr 25 pe 26 po 26 če 26 so 27 to 27 pe 27 ne 28 sr 28 so Dravograjsko jezero 28 po (vodi Davorin Vrhovnik) 29 če 29 ne 29 to 30 pe 30 po 30 sr 31 so 31 če KQVlMlZll DlECtK'LlSlZLl ne 5r tuka Božič: j Ptice nižinskih poplavnih gozdov Ć5 Borut Mozetič: ' Škocjanski zatok pe 50 ne po to jg doc. dr. Lovrenc Lipej: • Naravna dediščina Sečoveljskih solin pe 50 ■le po to Damijan Denac: A Navadna čigra v Sloveniji dr. TomiTrilar: "fr Skrivnostni svet ptičjega petja Če Borut Rubinič: Sinkiang ko Škocjanski zatok i (vodi r (vodi Borut Mozetič) ne po to sr če pe 30 1 ne 2 po 3 to ■ JureGulič: h sr Ovrednotenje življenjskega okolja ruševca na Pohorju_ r- v Tomaž Mihelič: O ce Ptice na krmilnici in hranjenje ptic pozimi 6 pe 7 SO 8 ne 9 po 10 to 11 sr 12 če Luka Etiopija 13 pe 14 cn Cerkniško jezero su (vodi Brane Koren) 15 ne 16 po \~J Matjaž Kerček: Španija 18 sr 19 Če Luka Božič' Damijan Denac: Ptice okoli doma 20 pe 21 SO Ptujsko jezero (vodi Dominik Bombek) 22 ne 23 po 24 to 25 sr 26 če 27 pe 28 so 29 ne 30 po 31 to ♦ kraj: Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, Maribor predavalnica: 0.103 termin: prva sreda v mesecu čas: ob 18. uri ■ kraj-. Grand hotel Union Miklošičeva cesta 3, Ljubljana predavalnica: Salon Vrtnica termin: prvi četrtek v mesecu čas: ob 19. uri kraj: Gimnazija Koper, Cankarjeva ulica 2, Koper termin: drugi četrtek v mesecu čas: ob 18. uri i kraj: dvorana pod Ljubljansko banko v Cerknici, Cesta 4. maja 16, Cerknica termin: tretji četrtek v mesecu čas: ob 19. uri A kraj: Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva ulica 18, Celje termin: tretji torek v mesecu čas: ob 18. uri ^ kraj: Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Gorenjska cesta 27, Radovljica termin: drugi torek v oktobru, tretji torek v novembru čas: ob 19.30 uri IZLETI BOPm-rn avgust - đeeember A.K(_HJL£ DOL-L-S-a a generalni sponzor DOPPS DOPPS . Ü.'.".' a REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO /,\ OKOLJE IN PROSTOR V BirdLife rvv vkn vnos a v BirdLife INTERNATIONAL EUROPEAN BIRDWATCH 5 6 Oclobcr 2002 GRANO MOTEL Uf^O^ P.<= M.'.'........ I , .'..,.,.-.„ BELA KRAJINA jJuvisL POPISI V ALPAH Junij je mesec, ko po nižinah večina vrst že odgnezdi, v gorah pa je gnezditev ravno na višku. Vsi, ki vam je letos pri popisu za atlas ostalo še kaj energije, ste vabljeni, da se udeležite popisov v Alpah, predvsem v pasu nad 1800 metri nad morjem. Zainteresirani se za podrobnosti obrnite na Tomaža Miheliča (tel: 031/438-545). T. M. PROGRAM MONITORINGA NA OBMOČJIH IBA Leta 2001 smo pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije zaključili drugi inventar območij IBA. Za vse kvalifikacijske vrste ptic na teh območjih imamo dokaj dobre ocene velikosti njihovih populacij. Vendar so te ocene le odraz nekega trenutnega stanja v letu izvedenega popisa. Kar nam manjka, je reden monitor- ing, s katerim bi pridobili podatke o nihanjih populacij kvalifikacijskih vrst oziroma njihovih srednje-ročnih trendih. Poznavanje tega je ključno pri opredeljevanju njihovega varstvenega statusa pri nas, postavljanju varstvenih prioritet in ustreznem načrtovanju varstvenih ukrepov na območjih, opredeljenih za te vrste. Zaradi tega smo v letošnji gnezdilni sezoni pričeli z monitoringom sedmih pomembnejših vrst na nekaterih območjih IBA. Poudarek bo zaenkrat predvsem na koscu Crex crex, saj načrtujemo spremljanje populacij na vseh za to vrsto opredeljenih območjih pri nas. L. B. PREK MEDIJEV DO LASTNIKOV PSOV Ptice, ki gnezdijo na travnikih, ogroža predvsem zgodnja košnja, spremembe travnikov v njive in vsesplošno intenziviranje kmetijstva. Že tako ogrožene vrste pa se dodatno soočajo še z vznemirjanjem, ki ga povzročajo psi. Sprehajalne poti okrog naselij so nemalokrat speljane prav v območja, kjer gnezdi veliko travniških vrst, saj je sprehod po ohranjeni ekstenzivni kulturni krajini mnogo prijetnejši kot med monotonimi koruznimi njivami. Nemalo obiskovalcev pa s seboj na sprehod vzame tudi psa. Če se pes prosto sprehaja po okolici poti, lahko škoduje gnezdečim pticam: posredno z vznemirjanjem, kar lahko prežene ptice z gnezda, ali neposredno z uničenjem jajc ali mladičev. Zavedajoč se omenjene problematike smo v društvu dali pobudo za televizijski prispevek, ki smo ga konca aprila tudi posneli. Objavljenje bil v oddaji 4X4 na TV SL01, namenjeni ljubiteljem domačih živali, med katerimi so v veliki večini prav lastniki psov. T. M. POMOČ GNEZDEČIM POSTOVKAM V NASELJIH Navadna postovka je v Sloveniji splošno razširjena vrsta. Na Rdečem seznamu ogroženih ptic Slovenije je uvrščena med včasih splošno razširjene vrste, katerih populacija sedaj zaskrbljujoče nazaduje in prostorsko izginja. Spreminjanje travnikov v njive in uporaba pesticidov so močno zmanjšali količino malih sesalcev in velikih žuželk, glavnega plena ujed in sov pri nas. V tem uničevalnem procesu je škodo utrpela tudi navadna postovka. Iz ekološkega vidika je postovka manj specializirana in bolj prilagodljiva vrsta, kot sta na primer zlatovranka ali čuk, katerih prehranjevališča so izključno travniki, saj gnezdi tudi na obrobjih mest ali celo v mestih. V mestih ponavadi gnezdi na visokih stavbah, stolpnicah, silosih in dimnikih, kjer ji za gnezdenje zadostuje pred vetrom in dežjem zavarovana lina. V Ljubljani gnezdi približno 15 parov navadnih postovk. S projektom nameščanja gnezdilnic za navadno postovko smo v društvu začeli leta 1997. Skupaj smo namestili 9 gnezdilnic, ki so zasedene 80- odstotno. Velik odstotek zasedenih gnezdilnic nakazuje, da je marsikje pomanjkanje primernih mest za gnezdenje omejujoč dejavnik za razširjenost postovke. Aprila leta 2001 smo poskusno namestili 2 gnezdilnici tudi na M hotel v Ljubljani (Šiška). Letos je par postovk v eni že uspešno gnezdil. D. D. Letošnji skupinski popisi, ki jih organiziramo v Beli krajini, so prinesli vrsto presenečenj. Po eni strani z zanimanjem naših članov za tovrstne akcije, ki jih bo v bodoče potrebno organizirati vse več. Po drugi strani pa intenzivno proučevanje ptic nekega področja vedno prinese zanimiva in pomembna spoznanja o tamkajšnjih pticah. V prvem popisnem obdobju smo se usmerili predvsem na gozdne vrste (sinice, žolne, sove...), maja pa bolj v vrste odprte kulturne krajine (rjavi srakoper, veliki strnad, hribski škrjanec, velik skovik, pegasta sova...). Od pogostih vrst je presenetilo veliko število rjavih srakoperjev, vijeglavk in velikih strnadov. Tudi plotnih strnadov in pisanih penic ni manjkalo. Med vrstami, ki smo jih pričakovali več, pa so gotovo hribski škrjanec in črnočeli srakoper. T. M. SKRB ZA ČIGRE NA G AJŠEVSKEM JEZERU Zaradi slabega vremena je akcija, ki smo jo nameravali izvesti pomladi, prestavljena na 10. 8. 2002. Namen akcije je utrditev in zvišanje peščenega poloja, na katerem so v letu 2000, 2001 in letos gnezdile navadne čigre Sterna hirundo. Tako bomo čigre obvarovali pred morebitnim visokim dvigom vode in hitrim zaraščanjem poloja s travo. Na poloj bo treba s samokolnicami zvoziti precej gramoza, zato bo potrebno veliko pridnih rok. Dobrodošli vsi, ki bi radi prispevali k ohranitvi pred dvema letoma na novo nastale kolonije navadnih čiger v Gajševcih. Vse zainteresirane prosimo, da za podrobnejše informacije pokličejo na tel. št. 031/239-041 ali pav pisarno DOPPS-a. Ž. Š. LJUBLJANSKO BARJE Škofljica pri Ljubljani je ena od petih občin, katere krojijo usodo Ljubljanskega barja. Da so sami navezani na barje, je razvidno že iz njihovega simbola - velikega škurha, ki krasi njihovo zastavo. V sklopu razstave »Pomlad«, ki jo je priredilo tamkajšnjo turistično društvo, sije bilo moč ogledati društveno razstavo o Ljubljanskem barju, na kateri niso predstavljeni le biseri iz sveta živali in rastlin, temveč se vsebina loteva tudi aktualne problematike poseganja človeka v naravo. Podane so tudi rešitve, kako je mogoče ta vpliv omiliti oziroma, kako ga lahko naredimo pticam prijaznejšega. Za krajane smo organizirali tudi izlet po barju. Opazovali smo veliko zanimivih vrst, preskakovali jarke in zavzeto poslušali petje ptic. Seveda smo videli tudi škurha. V. H. V Novicah so pisali: Luka Božič, Damijan Denac, Vojko Havliček, Tomaž Jančar, Primož Kmecl, Tomaž Mihelič, Borut Mozetič, Nevenka Pfajfar, Oja Prelovšek, Nataša Šalaja in Željko Šalamun. OAZA NA PRAGU KOPRA DELOVNA AKCIJA V VRBOVSKIH TALIH Letos, pred začetkom gnezdilne sezone, smo ponovno izvedli čistilno akcijo DOPPS-ove parcele na Barju, pri vasi Brest. Njen namen je očistiti parcelo visokega grmičevja, ki se je razraslo. S tem želimo omogočiti gnezdenje nekaterim ogroženim vrstam ptic, predvsem pa opazovati, kako se spreminja populacija gnezdečih vrst v odvisnosti od rastlinske združbe. Ker nam je bilo vreme naklonjeno in ker se nad delovno silo res ne bi mogli pritoževati, smo veliko naredili. Napredujemo od obrobja proti sredini, puščajoč za seboj za ptice gostoljubna drevesa in grme. Ker pa je delo zamudno, se dogovarjamo, da bi teren na ta način le pripravili za košnjo s kosilnico, saj bi le tako omogočili dolgotrajnejši obstoj močvirnega travnika in onemogočili razrast grmovja. Namen je torej drugačen, in sicer naučiti se upravljati sprva z majhnim, da bi morda nekoč uspešno upravljali z večjim, pticam namenjenim območjem. O. P. USPEŠNO PRESTAVLJENO GNEZDO BELE ŠTORKLJE V ŠENTJURJU PRI CELJU Lep primer uspešne prestavitve gnezda se je zgodil letos aprila v Šentjurju pri Celju. Staro gnezdo je bilo potrebno zaradi obnovitvenih del odstraniti z dimnika stavbe podjetja Robotrade na ulici Leona Dobrotinška. Naravovarstveno osveščen lastnik Božo Robič je o problemu obvestil DOPPS in skupaj je bila organizirana akcija. Delavci Elektra Celje so na električni drog namestili podstavek in prestavili gnezdo, kjer štorklja letos uspešno gnezdi. V primerih, ko moramo štorkljino gnezdo odstraniri z neke lokacije, je potrebno na novo lokacijo, ki ne sme biti oddaljena več kot 30 m od prvotne, prestaviti tudi celotno ali del starega gnezda. Pri prestavitvi na električni drog je nujno potreben kvaliteten, dovolj močan in v premeru vsaj 1,5 m velik podstavek. D. D. Pomladni dnevi so v Škocjanski zatok prinesli novo življenje. V rezervatu so se na preletu ustavljale številne vrste martincev, togotniki terbeločeli in mali deževniki pa tudi nekatere pri nas zelo redke vrste, kot so sabljarke, žličarke, rjave čaplje, jezerski martinci, mali škurhi in duplinske kozarke. Z upravljavskega vid i kaje še vedno najbolj pereča vodna oskrba lagune v sušnih mesecih in z njo povezan srrah pred novim izbruhom botulizma, s katerim se bomo soočali, dokler laguna ne bo sanirana. Zaradi dolgotrajnih postopkov priprave dokumentacije še vedno lahko izvajamo samo manjše začasne ukrepe z omejenimi učinki. V aprilu smo sanirali dotrajan zapornični sistem na Ari ob stari bertoški cesti, ki zdaj omogoča akumuliranje večjih količine dragocene sladke vode za sušno obdobje. V marcu smo na dveh izletih rezervat predstavili več kot stotim zainteresiranim domačinom in članom DOPPS-a. Izdali smo tudi zloženko o zatoku v italijanskem jeziku. V Bertokih smo aprila organizirali delavnico, katere namen je bila ustanovitev mreže upravljavcevseverno-jadranskih mokrišč. Ideja o povezovanju za izmenjavo praktičnih izkušenj in skupno promocijoje med udeleženci naletela na izjemen odziv. S skupnim delom bomo nadaljevali preko e-skupine in z rednimi srečanji in delavnicami, ki jih bodo organizirali partnerji. N. 5. VARSTVO NARAVE Proizvodnja sladkorja v sožitju s pticami Damijan Denac 0 ornitološkom in naravovarstvenem pomenu lagun za odpadne vode Tovarne sladkorja v Ormožu (TSO) je bilo napisanih že precej besed. Na umetnih gnezditvenih splavih v lagunah je največja mešana kolonija rečnih galebov in navadnih čiger v Sloveniji, v lagunah gnezdijo redke vrste, kot so polojnik, regija, kreheljc. črnovrati ponirek. rumena pastirica..., na selitvi pa se ustavljajo jate tisočih pobrežnikov. Brez dvoma so najboljši teren za študij martineev in prodnikov pri nas. Dolgoletnemu sodelovanju med zaposlenimi vTSO in člani DOPPS-a ter naravovarstvenemu posluhu v TSO gre največ zahvale za takšne lagune, kakršne danes so. Kasna košnja nasipov, prilagajanje vodnega režima in podpora pri izvedbi projektov so dejanja, ki so prispevala k ornitološki pestrosti lagun. V društvu se že veselimo prihodnjih naravovarstvenih ukrepov, ki bodo še dodatno pripomogli k ohranjanju ogroženih gnezdilk v Sloveniji. Do naslednje gnezditvene sezone bo v lagunah zgrajen gnezditveni otok za ptice, ki bo trajna rešitev za današnjo kolonijo galebov in čiger na splavih. Obiskovalci lagun si bodo ptice lahko po novem ogledovali s podobne opazovalnice, kot je na Ormoškem jezeru, postavljene bodo tudi opozorilne table z navodili za čim manj moteče opazovanje ptic. Obeta se nam torej nov urejen ornitološki rezervat. Do ureditve lagun za obiskovalce vljudno prosimo vse, ki bi si želeli to območje ogledati, da se udeležite organizirane ekskurzije in sami ne zahajate vanje. Predvsem od obzirnosti obiskovalcev je odvisno, ali bomo slovenski sladkor v prihodnosti še lahko imeli za enega od simbolov varstva ogroženih ptic pri nas. ■ ■ ■ ruto. L)ami|an Denac Ormoške lagune MLAD» ORNITOLOG J * M*' \ t <'• ■■"<:.-, \ ; o j ij-ii'**** nn tßl*'444*i i I1 1 Velika uharice Ptice v okolici mojega doma Stanujem v Kam niči pri Mariboru. Zanimivejša terena v bližini sta mariborski Otok ter Bresterniško jezero. Pogoste ujede so kanja Bute o buteo, postovka Falco timnuiculus. skobec Accipiter nisu s. Druge vrste ptic so veliki detel Dendrocopos major. mali detel Dendrocopos minor. zelena žolna Picas viridis, plvka Picas can us, prosnik Saxicola torquaia. rjavi srakoper Lantus coUitrio, dlesk Coccothraustes coccothraustes, slavec Luscinia megarhynchos. Opazoval sem naslednje vodne ptice mali ponirek Tachvbapius raficolfis, mlakarico Auas phityrhynchos, sivko Aythya ferina in lisko Fi ti i c a atra. Ti len Basle mi|lc tel? kapic Pestro kolekcijo majic odlikujeta kakovost ter sporočilnost Majice priznanih blagovnih znamk Jerzees ter Sport boste radi in dolgo nosili ter enostavno vzdrževali, Kojih boste nosili, boste razšiijali njihovo sporočilo, Simbole varstva narave ter največjih društvenih akcij je upodobil priznani upodobitelj živalstva J u rij Miku I etič. DOPPS HruMiVi /h rtpiwownjr in proitfcvoitx plii. SWivenlj* i 4 ' 1.1 MAJICA DOPPS Majica SPORT 100% bombaž natisnjen logotip DOPPS bela barva velikost: M - XXL cena za člane: 1.660,00 SIT cena za nečlana: 1.900,00 SIT i 4 i \r t 1.2 POLO MAJICA DOPPS Majica polo JERZEES kratek rokav, 100% bombaž vezen logotip DOPPS naravna barva velikost: M - XXL cena za člane: 5.350,00 SIT cena za nečlane: 6.150,00 SIT \ A 1 / / U 1.3 P0L0 MAJICA DOPPS Majica polo JERZEES dolg rokav, 100% bombaž vezen logotip DOPPS sivabarva velikost: M - XXL cena za člane: 5.830,00 SIT cena za nečlane: 6.700,00 SIT --- L /s 1.4 KAPICA DOPPS Kapica FL0&B0Y 100% bombaž naravna barva cena za člane: 1.300,00 SIT cena za nečlane: 1.500,00 SIT A "fC _J 1.5 MAJICA Z MOTIVOM SMRDOKAVRE Majica blagovne znamke SPORT 100% bombaž bela barva velikost: M-XXL cena za člane: 2.380,00 SIT cena za nečlane: 2.740,00 SIT 1.6 P0L0 MAJICA Z MOTIVOM PROSNIKA Majica blagovne znamke JERZEES 100% bombaž naravna barva velikost: M - XXL cena za člane: 3.200,00 SIT cena za nečlane: 3.700,00 SIT 1.7 P0L0 MAJICA Z MOTIVOM RJAVEGA SRAK0PERIA Majica blagovne znamke JERZEES 100% bombaž naravna barva velikost: M -XXL cena za člane: 3.200,00 SIT cena za nečlane: 3.700,00 SIT 1.8 P0L0 MAJICA Z MOTIVOM ČEBELARJEV Majica blagovne znamke JERZEES 100% bombaž naravna barva velikost: M ■ XXL cena za člane: 3.800,00 SIT cena za nečlane: 4.400,00 SIT Še niste član DOPPS-a in bi to radi postali? Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenija) je ena največjih in najstarejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji. Namen delovanja društva je varovanje ptic in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacijo ornitologije, publicistično in izobraževalno dejavnostjo ter sodelovanjem z drugimi nevladnimi organizacijami in vladnimi službami. Zakaj postati član DOPPS-a in kaj Vam to prinaša? • S tem neposredno prispevate k povečanju družbene veljave varstva ptic in narave in k ohranjanju našega naravnega bogastva. • Možnost vključevanja v ornitološke in naravovarstvene projekte in dobro obveščenost na tem področju. • Brezplačno udeležbo na številnih predavanjih in izletih. • Prijetno druženje z drugimi ljubitelji ptic in narave. • Redno brezplačno prejemanje revije Svet ptic prve slovenske poljudne barvne revije o pticah. • Vodilno slovensko ornitološko revijo Acrocephalus kot član DOPPS-a prejemate po simbolični ceni 1.000 tolarjev za letnik. Torej, če še niste član DOPPS-a in bi to radi postali, nam izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo vrnite na naslov: DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana. Dodatna pojasnila pri izpolnjevanju obrazca: 7 Dodiplomski študenti in brezposelne osebe naj priložijo kopijo potrdila o šolanju oz. brezposelnosti. 2 Donacijo lahko uveljavljate kot olajšavo pri napovedi dohodnine. 3 Plačilo članarine preko trajnega naloga je zaenkrat mogoče, če imate tekoči račun odprt pri Novi ljubljanski banki, SKB banki, Novi KBM (razen za Področje Nova Gorica) ali Banki Domžale. V primeru izbire takega načina plačevanja vam bomo poslali obrazec »Pooblastilo za otvoritev trajnega naloga na tekočem računu«, na podlagi katerega bomo uredili vse potrebno za otvoritev trajnega naloga in plačilo članarine. Vse, ki boste članarino plačevali s trajni kom, čaka tudi darilo: kapa ali majica z DOPPS-ovim znakom. 4 Vpišite ime in priimek člana, ki Vam je pomagal pri včlanitvi v DOPPS. V skladu z zakonom o društvih mora ob včlanitvi mladoletne osebe, mlajše od 75 let, pristopno izjavo podpisati njegov zakoniti zastopnik. PRISTOPNA IZJAVA za pridobitev članstva v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Ime in priimek:_ Naslov in pošta:_ Datum rojstva:_ Tel.GSM:_E-pošta:_— Družinski člani: (vpišite ime, priimek in datum rojstva ter naslov, če se razlikuje od nosilca) 1. _ 2. _ 3. _ Želim se včlaniti v Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in s tem podpirati prizadevanja za ohranitev naše narave in ptic. Izbiram naslednji tip članarine: Tip članarine z revijo Acrocephalus brez revije Acrocephalus 1. POLNA (odrasli člani) n 6.000 srr C 5.000 SIT 2. ZNIŽANA (mladi do 20. leta, dodiplomski študenti in brezposelni)' □ 4.000 SIT 3.000 SIT 3. DRUŽINSKA □ 7.000 SIT 6.000 SIT 4. PODPORNI ČLANI □ 25.000 SIT ali več Dodatno število brezplačnih izvodov Sveta ptic za družinske člane (samo za tip članarine 3 in 4): Dodatno število revije Acrocephalus po ceni 1.000 SIT za člane (samo za tip članarine 3 in 4): DONACIJA2: SIT SIT SKUPAJ ZA PLAČILO:__ Način plačila: i I s položnico I- s trajnim nalogom na tekočem računu 3 (izberite darilo) Darilo pri plačilu s trajnim nalogom: □ kapa IZ majca (št._) Včlanil meje":_ Kraj in datum:_,___Podpis:___ Povabilo članom Se tudi Vaši prijatelji, sorodniki in znanci zanimajo za ptice ali varstvo narave? Bi se radi skupaj z Vami udeleževali predavanj in izletov? Povabite jih, naj se včlanijo v DOPPS. Vaš trud bomo nagraditi. Vsak član, ki bo pridobil dva nova člana, bo dobil simbolično nagrado kapo z DOPPS-ovim znakom. Na koncu leta bomo tri najbolj uspešne pri pridobivanju novih članov še dodatno nagradili čaka Vas prijetno presenečenje, za katerega seje vredno potruditi! DRUŠTVENI IZLETI IN PREDAVANJA Predavanja DOPPS-a oktober ■ december j jjßJRfc kraj: Knjižnica Antona Tomaža Lim^pP^^^^^H^^ Gorenjska cesta 27, Radovljica W^^T^ termin: drugi torek v oktobru, tretji toreld^ovembru čas: ob 19.30 uri f • 8. oktober 2002 Tomaž Mihelič: Ptice gorenjskih planin in nižin Prvo DOPPS-ovo predavanje na Gorenjskem je namenjeno ljubiteljem ptic in narave. Spoznali boste, kako pester je lahko ptičji svet vašega vrta ali gozda za domačo hišo in redke vrste, ki živijo v vaši bližini. • 19. november 2002 dr. Tomi Trilar: Skrivnostni svet ptičjega petja Vabljeni vsi, ki bi radi spoznali pestrost ptičjega petja, poglobili svoje znanje ali enostavno uživali v številnih napevih. Predaval bo dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, vrhunski strokovnjak s področja živalskega oglašanja. kraj: Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, Maribor predavalnica: 0.103 termin: prva sreda v mesecu Čas: ob 18. uri • 2. oktober 2002 Borut Štumberger: Reka Mura - njeno bogastvo danes in naravovarstveni izgledi za prihodnost Spoznali bomo naravne in kulturne znamenitosti tega območja in možnosti za izvedbo renaturacijskih projektov na Muri. Zaradi utrjenih bregov in uravnane struge danes ne nastajajo več strukture, ključnega pomena za ogrožene živalske in rastlinske vrste. Poleg vsega pa so loke - poplavni gozdovi tudi najboljše varovalo pred poplavami. • 6. november 2002 Luka Božič: Ptice nižinskih poplavnih gozdov Nižinski poplavni gozdovi so najbolj ogroženi ekosistemi v srednji Evropi. Zaradi posledic človekovega uničevalnega poseganja vanje počasi izginjajo tudi iz Slovenije. Avtor nas bo seznanil z rezultati večletnih raziskav ornitofavne enega najbolje ohranjenih poplavnih gozdov v Sloveniji. Seznanili se bomo z izjemnim pomenom teh gozdov za ptice. • 4. december 2002 Jure Gulič: Ovrednotenje življenjskega okolja ruševca na Pohorju Eden naših največjih poznavalcev ruševca, ki že vrsto let preučuje to vrsto, nas bo seznanil z rezultati svojega diplomskega dela. Predstavil nam bo tudi naravo- varstveno problematiko te vrste na Pohorju. kraj: Grand hotel Union, ^ikošičeva cesta 3, Ljubljana predavalnica: Salon Vrtnica .termin: prvi četrtek v mesecu čas: ob 19. uri • 3. oktober 2002 Dušan Klenovšek: Bohor Ptice in rastline se bodo z enega najvišjih in najbolj zanimivih zasavskih hribov spustile v predavalnico. Vabljeni vsi, prav posebej pa tisti, ki še niste spoznali tega kotička Slovenije. • 7. november 2002 Borut Mozetič: Škocjanski zatok Podrobneje se bomo seznanili z enim najpomembnejših projektov društva - Škocjanskim zatokom. Spoznali bomo zgodovino uničevanja zatoka, naravovarstvena prizadevanja za njegovo ohranitev in načrte ter vizijo prihodnje ureditve. Vabljeni vsi, ki iščete naravovarstveni navdih. • 5. december 2002 Tomaž Mihelič: Ptice na krmilnici in hranjenje ptic pozimi Mnogo ljudi se bližje seznani s pticami prav med opazovanjem na ptičji krmilnici. Katere ptice obiskujejo krmilnice in zakaj, bomo izvedeli na predavanju. Prav tako bomo dobili napotke za pravilno hranjenje ptic in slišali veliko zanimivosti iz življenja ptic, ki nas razveseljujejo pozimi. kraj: Gimnazija Koper, Cankarjeva ulica 2, Koper termin: drugi četrtek v mesecu čas: ob 18. uri • 10. oktober 2002 Damijan Denac: Navadna čigra v Sloveniji Na predavanju se bomo podrobneje seznanili z ekologijo te močno ogrožene vrste in z naravovarstvenimi ukrepi DOPPS-a za ohranitev navadne čigre kot gnezdilke v Sloveniji. • 14. november 2002 doc. dr. Lovrenc Lipej: Naravna dediščina Sečoveljskih solin Sečoveljske soline so mednarodno pomembno območje za ptice in edina Ramsarska lokaliteta pri nas. S svojo pestrostjo od nekdaj privlačijo ornitologe in druge poznavalce ter ljubitelje narave. Ornitofavno solin nam bo z ornitološkega društva Ixobrychus predstavil eden največjih poznavalcev solin in ptic pri nas. • 12. december 2002 Luka Božič: Etiopija Etiopijo so si mnogi zapomnili po poročilih o hudih DRUŠTVENI IZLETI IN PREDAVANJA lakotah in boleznih. Malokdo pa o Etiopiji ve kaj več, na primer da je zelo gorata in nekdaj bogata afriška država. Avtor nam jo bo podrobneje predstavil, poudarek bo na njenem ptičjem svetu. kraj: dvorana pod Ljubljansko banko v Cerknici, Cesta 4. maja 16, Cerknica termin: tretji četrtek v mesecu čas: ob 19. uri • 17. oktober 2002 Boštjan Surina: Flora Snežnika Neornitološko predavanje smo tokrat namenili botanični temi. Avtor, priznan botanik in fitocenolog, nam bo predstavil rastlinski svet Snežnika. Predavanje je obvezno za vse ljubitelje narave in ornitologe, ki želijo razširiti svoje znanje. • 21, november 2002 Borut Rubinič: Sinkiang Poleg Kazahstana je avtor predavanja obiskal tudi sosednjo Kitajsko. Predstavil nam bo ptičji svet največje, najmanj poseljene in tudi najslabše raziskane kitajske province Sinkiang. • 19. december 2002 Luka Božič, Damijan Denac: Ptice okoli doma Predavanje priporočamo ornitologom začetnikom in vsem ljubiteljem narave. Seznanili se bomo z vrstami ptic, ki živijo v neposredni bližini naših domov. Izvedeli bomo tudi marsikatero zanimivost iz njihovega življenja. kraj: Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva ulica 18, Celje termin: tretji torek v mesecu čas: ob 18. uri • 15. oktober 2002 Luka Božič: Območja IBA Seznanili se bomo s kriteriji za opredeljevanje teh območij in njihovim pomenom za varstvo ptic. Spoznali bomo tudi nova območja IBA v Sloveniji in najpomembnejše vrste ptic, ki se na njih pojavljajo. • 19. november 2002 Damijan Denac: Navadna čigra v Sloveniji Na predavanju se bomo podrobneje seznanili z ekologijo te močno ogrožene vrste in z naravovarstvenimi ukrepi DOPPS-a za ohranitev navadne čigre kot gnezdiike v Sloveniji. - 17. december 2002 Matjaž Kerček: Španija Španija je država z največ območji IBA v Evropi. Avtor predavanja nam bo predstavil svoje vtise in ptičji svet te ornitološko izredno zanimive države, kjer se je udeležil organiziranega štetja selečih se ujed pri Gibraltarju. Izleti DOPPS-a oktober - december Na vse izlete seje potrebno prijaviti v pisarni DOPPS-a na telefonski številki 01 544 12 30, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije o izletih. Na izlete prinesite s seboj opremo za opazovanje ptic (daljnogled, teleskop) in priročnik za določanje ptic. • 17. avgust 2002 Lagune TSO (vodi Luka Božič) Organiziran izlet je priložnost za vse, ki se želijo naučiti prepoznavanja pobrežnikov. Ogledali si boste lahko rezultate naravovarstvenih akcij, ki so bile izvedene v lagunah. • 14. september 2002 Konjiška gora, Žice (vodi Janez Senegačnik) Voglajnsko in Zgornjesotdsko gričevje zaznamujejo gozdovi in tradicionalna kulturna pokrajina. Sprehodili se bomo skozi mozaik različnih življenskih okolij, od visokodebelnih sadovnjakov in travnikov do gozdov. Izlet je posebej primeren za ornitologe začetnike. • 21. september 2002 Komarnik (vodita Aleš Tomažič in Matjaž Premzl) Ekstenzivni ribniki so danes vse redkejši habitat, zato so preostali še toliko pomembnejši. Komarnik je eden izmed njih, ki po ornitološki pestrosti izstopa na Štajerskem. Izlet je priložnost, da ga boljše spoznate, • 28. september 2002 Dravograjsko jezero (vodi Davorin Vrhovnik) Izlet, ki postaja tradicionalen je priložnost za ornitologe in ljubitelje narave s Koroške za srečanje in izmenjavanje izkušenj. Priložnost za prijetno druženje ob opazovanju ptic. • 5.,6. oktober 2002 Evropski dan opazovanja ptic. V teh dneh bo organiziranih več izletov po celi Sloveniji, objavljeni bodo v 3. številki Sveta ptic, ki izide konec septembra. • 23. november 2002 Škocjanski zatok (vodi Borut Mozetič) Ško cjanski zatok postaja območje, ki ga ornitologi vse pogosteje obiskujemo. Imamo namreč izjemno priložnost, da lahko spremljamo različne Faze oživljanja zatoka in procesa nastanka naravnega rezervata. • 14. december 2002 Cerkniško jezero (vodi Brane Koren) Ptice presihajočega Cerkniškega jezera so navduševale že Vaivazorja. Ogromna trstišča, poplavni travniki in okoliški dinarski bukovo-jelovi gozdovi nam še dandanes odstrnejo kakšno od nepričakovanih zanimivost. Tokrat bomo opazovali ptice na jezeru pozimi. • 21. december 2002 Ptujsko jezero (vodi Dominik Bombek) Zimski izlet na Ptujsko jezero je stara tradicija DOPPS-a, ki jo oživljamo. Na izletu se boste lahko preizkusili v prepoznavanju različnih vrst rac, galebov, slapnikov ... Na društvenih izletih na Ptujsko jezero smo že opazovali črne race, zimske race, labode pevce ... revija Društva 2a opazovanje «n proučevanje pric Slovenije DOPPS Rumena pastirica Jana Kus Veenvliet Rumena pastirica je v Sloveniji redka gnezdilka, le v Primorju, na Cerkniškem polju, na obrobju Ljubljanskega barja, v okolici Celja ter na Dravskem in Ptujskem polju najdemo večje populacije. V Sloveniji gnezdijo podvrste cinereocapilla, flava in feldegg. V času selitve lahko opazujemo tudi druge podvrste, najpogosteje thunbergii in iberiae. Poleg rumene pastirce Motacilla flava v rod pastiric uvrščamo še belo pastirico Motacilla alba, sivo pastirico Motacilla cinerea in citronasto pastirico Motacilla citreola. Bela pastirica in siva pastirica sta v Sloveniji pogosti gnezdilki. citronasta pastirica pa gnezdi le na skrajnem vzhodu Evrope. Rumena pastirica je po obliki telesa bolj podobna cipam kol pastiricam. Samci imajo vgnezditvenem obdobju svetlo rumena prsa in trebuh, hrbet je olivne barve. Geografske rase lahko pri svatovsko obarvanih samcih pastiric sestavljajo številne geografske rase. ki so razdeljene v številne podvrste. Nekatere izmed njih morda celo pripadajo samostojnim vrstam. Križanje med geografskimi rasami se pojavlja praktično v vseh prehodnih območjih. Križanci imajo lahko značilnosti enega ali obeli staršev, lahko pa so podobni tretji rasi, ki v križanje sploh ni bila vpletena. Nadaljni problem predstavlja določanje samic, saj so te manj izrazito obarvane in je raso pogosto nemogoče določiti. V nekaterih zahodnoevropskih državah so se Tabela I. Najpomembnejši določevalni znaki za samce podvrst flava, cinereocapilla, feldegg, thunbergii in iberiae. Prve tri v Sloveniji gnezdijo, podvrsti thunbergii in iberiae se pojavljata le na selitvi. podvrsta flava cinereocapilla feldegg thunbergii iberiae del glave teme in zatilje sivo-modra temno modro- črno, lahko temno modro- siva posamezna zelenkasta siva nekoliko zelenkasto siva peresa čelo sivo, lahko bele pike temno sivo črno temno sivo sivo lica siva, temnejša temno siva črna, zgornji del temno sivo - siva, temnejša od temena včasih bledo rumen črna od temena nadočesna prisotna, bela je ni, včasih le je ni je ni. včasih le prisotna, bela, proga neznatna za ali pred očesom neznatna za ali pred očesom tanka in manj opazna grlo rumeno, pod belo, osrednji popolnoma rumeno, pod belo kljunom tanka del lahko rahlo rumeno kljunom tanka bela proga rumen bela proga določimo predvsem na podlagi vzorca in obarvanosti glave in grla. V telesnih merah kot so dolžina krila, repa in kljuna je med rasami le malo razlik. Samice, negnezdeči samci in mladiči so obarvani manj izrazito, zato je pri njih določevanje podvrst izredno težko. V tabeli 1 so predstavljeni določevalni znaki za samce petih ras. ki se v Sloveniji pojavljajo najpogosteje. Rumene pastirice so že dolgo predmet taksonomskih razprav. Skupino rumenih ornitologi odločili rasam rumenih pastiric dodeliti status vrst. V Sloveniji večina piscev rase obravnava kot podvrste. umena pastirica je gnezdilka Palearktike. V zahodnem delu areala (torej tudi v Sloveniji) je gnezdilka nižjih predelov, medtem ko na Kavkazu naseljuje predele vse do nadmorske višine 2500 m. Gnezdi najpogosteje v vlažnih biotopih - na bregovih rek in jezer, slanih močvirjih. 22 RUMENA PASTIRICA RUMENA PASTIRICA foto. U ari: Fekonja fotti |jna Kus Veenvlifr Samci podvrst cirtereOMprilla (levo) in ibetiae (desno) imajo belo grlo. Izrazito nadočesrto progo imajo le samci podvrste iberiae. Pn podvrsti cincreocapiffa sta teme in zatilje obarvana modro-sivo, lica pa so temno siva, Samci podvrst flavti (levo) in feldegg (desno) imajo rumeno grlo. Beio nadočesno progo imajo le samci podvrste Pava, samci podvrste feldcgg pa imajo teme, zatilje in čelo popolnoma črno. poplavnih travnikih ter vlažnih pašnikih. Izbira biotope z gosto, nizko vegetacijo, pogosto v bližini vode, Vedno pogosteje gnezdi tudi v sekundarnem biotopu na obdelovalnih površinah. Samci potrebujejo visoke steblike ali nižja grmovja, ki jih uporabljajo za pevska mesta. Samci rumenih pastiric sc iz prezimovališč vrnejo na gnezditvena območja konec marca, teden do dva kasneje se vrnejo še samice. Dvorjenje in tvorba parov se začneta takoj po prihodu samic. Gnezdišče izbira samica, pri čemer jo spremlja samec. Gnezdo je skoraj vedno nameščeno v majhni poglobitvi na tleh in dobro skrito med rastlinjem. Rumene pastirice so monogamne. Partnerska vez traja eno sezono in v tem času ima par en ali dva zaroda. Na selitvi se rumene pastirice pogosto zadržujejo v skupinah in se hranijo na poplavnih travnikih z nizkim rastlinjem. Gnezdeči samci zasedejo teritorije predvsem v biotopih z redkim grmovjem ali nizkim drevjem, na travnikih z visokimi stebiikami in preoranih njivah. Konec aprila se začne gnezditev. konec maja lahko opazimo že prve speljane mladiče. Te starši pogosto vodijo na obrežja rek, kjer jih hranijo z žuželkami. zahodni Evropi so med leti 1970-90 zabeležili zmanjševanje populacij rumene pastirice, v nekaterih državah je stanje ostalo nespremenjeno. Zaradi ogroženosti nižinskih vlažnih travnikov je posredno ogrožena tudi rumena pastirica. Zato je uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije v kategorijo ranljivih vrst, ki so "regionalno razširjene, populacijsko nazadujejo in lokalno že izginjajo". "I ■ SABOTIN Jernej Figefj Uvod Sabotin je 609 m visok hrib, ki pri Solkanu leži na meji z Italijo. Vzdolž severovzhodne strani se prepadne stene spuščajo v Sočo, ki pri Solkanu naredi ovinek. Zahodna stran se počasi spušča v gričevja Goriških brd. Verjetno večina pozna Sabotin po kamnitem napisu NAŠ TITO. soški fronti ter krvavih bitkah iz prve svetovne vojne. Vendar je apnenčasti hrib. ki je zaradi bližine morja podvržen močnemu mediteranskemu vplivu, zanimiv tudi glede rastlinstva in živalstva. Dostop Na Sabotin se lahko odpravimo peš ali z avtomobilom. Za izhodišče si izberemo Novo Gorico, od koder se peljemo skozi Solkan proti Posočju. Takoj, ko pridemo iz Solkana, zavijemo levo proti Goriškim brdom. Peljemo se čez most ter po kakem kilometru tik pred italijansko mejo parkiramo avtomobil na levi strani ceste, kjer je parkirišče. Od tod lahko nadaljujemo peš po dveh poteh, ki nas pripeljeta do vrha. Lahko si izberemo južno, ki se začne s stopnicami 50m po cesti naprej od parkirišča. Lahko pa gremo po foto lomni Mihelič' Pogled na Sabotin (desno) z vrba Korade. severni poti. v tem primeru se sprehodimo nazaj do točke, kjer most prečka Sočo ter se spoji s Sabotinom. Tam se spustimo nekaj metrov po betonskem koritu, kjer pridemo na pot. Lahko pa se peljemo tudi naprej proti Goriškim brdom. Ko po 6 km pridemo do Huma, zavijemo desno ter nadaljujemo pot skozi Kojsko do Gonjač, kjer ostro zavijemo desno na cesto, ki pelje proti Vrhovljam. Po slabem kilometru zavijemo desno, tik pred osamljeno hišo na desni strani ceste. Po makadamski cesti se peljemo kakih 7 km do parkirišča pred okrepčevalnico, kjer pustimo avtomobil. Od tod do vrha se sprehodimo v desetih minutah. Najbolj primeren čas za izlet je mesec maj, ko so gnezdilke najbolj aktivne. Boljše je, da se nanj odpravite v zgodnjih jutranjih urah, kajti popoldan je pripeka zelo močna, zaradi česar so tudi ptice večinoma manj aktivne. Gnezdltev Na Sabotinu se prepleta več različnih biotopov, od prepadnih sten do kamnitih grmišč ter travnikov, ki so povečini v fazi zaraščanja. Na južnih stenah ter meliščih gnezdita puščavec Monlicola solitarius in s I eg ur M. saxatilis, n;i solkanskem mostu mestne lastovke Delichon urbica, ki jih lahko opazujemo, kako letajo nad vrhnjim grebenom skupaj s kmečkimi lastovkami Hirundo rustica ter hudourniki A pus opus. Vzdolž celotnega grebena lahko poslušamo odmevajoče petje šmarnic Phoenicurus oehruros. Na travnikih prepevajo drevesne cipe Arnims trivia/is in hribski škrjanci Luüuia arborea, pogost je tudi r javi srakoper Lanius collurio. Po okoliških vinogradih je zelo pogost plotni strnad Emberiza cirtus. Sabotin se ponaša z eno največjih gostot skalnega strnada Emberiza da v Sloveniji. Od ujed gnezdijo na Sabotinu ter v njegovi bližnji okolici kanja Buteo buteo. k rag u lj Accipiter gei / Ulis, skobec A. nisus, postovka Falco tinnunculus, sršenar Perm's apivorus, mimo nemalokrat prileti tudi planinski orel Aquita chrysaetos. Tudi nočno življenje ni nič manj zanimivo. Zelo pogoste so pod h ujke Caprimutgus europaeus ter lesne sove Strix aluco, z malo sreče lahko na travnikih slišimo kosca Crex crex. Svoje domovanje si je v stenah Sabotina tako kot krokar Corvits corax izbrala tudi velika uharica Bubo buho. Od žoln tu srečamo zeleno žolno Picus viridis, velikega detla Dendrotvpos major ter malega detla D. minor. Med sinicami so zelo pogoste močvirske sinice Paruspalustris, dolgorepke Aegithalos caudatus, v borovcih pa čopasta sinica Parus eristatus ter poleti tudi krivokljuni f.oxict curvirostra. Dleski Coccothraustes coccolhraustes, ščinkavci Fringilla coelebs, kosi Tardus menda, cikovti Tardus philomelos s pridom izkoriščajo obilico plodonosnih drevesnih vrst kot npr. rešeljika Prunus mahakb. črni trn Prunus spi nos a in mokovec Sorbus aria. fcrtCl: Ti»n;ii Milu-lu Skalni strnad Emeriza cia avtor Jernej Figr!. Območje Sabotina V času selitve lahko tukaj opazujemo močvirske lunje Circus pygargus, sršenarje, skalne lastovke Hirundo rupeslris, mimo prileti tudi kak škrjančar Falco subbuteo Iqx beloglavi jastreb Gyps fulvus. V stenah nad Sočo lahko pozimi opazujemo skalnega plezalčka Tichodroma muraria, na Soči pa kormorane Phalacrocorax carba ter sive čaplje Ardea cinerea. Letos bo še posebej zanimivo opazovati dogajanje na Soči. kajti že od konca prejšnjega leta se tu zadržujejo štirje veliki Žagarji Mergusmerganser. Množica primernih sten ob Soči povečuje sum, da tukaj nemara celo gnezdijo, Če se med vračanjem domov ustavite v Solkanu, lahko 2 malo sreče naletite tudi na italijanskega vrabca Passer (domesticus) italiae, po navadi si iščejo hrano v mešanih jatah skupaj z domačimi vrabci Passer domesticus. Druge zanimive živali In rastline Med domačini slovi Sabotin predvsem po kačah. Med zarašča joči m i skalami najdemo modrasa Vipern ammodvtes, z nekaj sreče pa tudi redkejšega gada Vipern berus. Med sesalci so pogoste srne Capreolus capreolus, divji prašiči S as sc roja, po skalovjih se potikajo gamsi Rupicapra rupicapra ter redkejša divja mačka Felis sylvestris. Rastlinje ni na Sabotinu nič manj pestro kot živalstvo. Pozimi so lepo vidni otočki zimzelenega hrasta oziroma črničevja Quercus Hex. Tu so zelo pogoste grmovnice kot na primer ruj Cotinus coggvgria, šmarna hmiic-d A/nelanchier oralis ter črni trn Prunus spi nosa. ki vztrajno zaraščajo travnike ter melišča. Na Sabotinu raste tudi kranjski volčič Scopolia carnioloca. ■ ■ ■ SđliijfJ - ffUltAtfl C t's. T* 1 ••• • ik*. poročilo z društvenega izleta Urša Koce loto: foin^ž M.lwW Kraški rob Jasna in vetrovna petkova noč je obetala prav takšen prihajajoči dan. Predzadnja sobota v marcu je bila v znamenju burje, ki se je prek Kraškega roba v kristalno sončnem dnevu pokazala v vsej svoji moči. Če je že prepodila v zavetje mnoge ptice, pa je tik pod Kraškim robom njen piš zbral veliko število ptičarskih navdušencev. Del udeležencev se je na Kras odpravilo že v petek popoldne, z namenom popisati pojoče samce velike uharice Bubo bubo, ki gnezdi v prostranih skalnih stenah. Razdelili smo se v manjše skupine, ki so se razporedile vzdolž 20 km dolgega prepadnega roba kraške planote. V mraku smo čakali na oglašanje samca, ki s svojim globokim 'uhu' označuje teritorij, nato pa odleti na lov. S^le preveč naporni delovni večer se je prevesil v prijetno družabno noč, ki ji je kozarec dobrega osapskega vina v kleli pod steno dodal pravi kraški okus. Naposled seje tudi ta izgubil v burji in sanjah pod milim nebom. I^laslednjega dne smo izlet začeli na Črnem Kalu. Tomaž, kije vodil izlet, nas je že tu opozoril na značilne vrste, ki bi jih v ostenju lahko opazovali. Ves čas izleta pa seje zdelo, da se le-te neutrudno umikajo našim očem in našim ušesom ne privoščijo svojih pomladnih napevov. A so se v resnici potuhnile in potihnile v močni burji. Najprej smo se vzpeli na rob planote, nato pa nadaljevali pot tik ob prepadu, dokler se naposled nismo spustili proti Hrastovljam v dolini. Že tik nad vasjo nas je v manjši steni sprejel krokar Corvus corax, v tem zavetrnem delu pa smo vendarle spoznali nekaj not - živahen napev črnoglavke Sylvia alricapilla. melanholično balado taščice Eriihacus rubecula ler kovanje treh tonov vrbjega kovačka PhyUoscopus collybila. Po prehodu prek kraškega, tedaj še ne olistanega gozda puhastega hrasta in črnega gabra, smo pod naslednjo steno spet prisluhnili Tomažu, ki nam je osvetlil problematiko ogroženosti prebivalcev skalnih sten, kot je na primer velika uharica. V zadnjem času stene postajajo vse bolj privlačne za mnoge plezalce, ki si poleg plezalnih podvigov želijo tudi svežega zraka in neokrnjene narave. Žal s svojo množično prisotnostjo za seboj puščajo sledi in naravo krnijo. Ptice v steni za vzrejo mladičev potrebujejo mir in če jim ta ni zagotovljen, steno zapustijo. Podobno se godi rastlinam, ki kljub svoji skromnosti brez tistega prgišča prsti, na katerem rastejo, ne preživijo. Prizadevanje za "pravičnejšo razdelitev" sten med njihove naravne prebivalce in obiskovalce je zato še kako potrebno. Zakon močnejšega tukaj pač ne sme obveljati. Gozd črnega bora nas je pospremil na planjavo. Pot nas je vodila naprej po robu in naše oči so v kamniti kulisi ves čas iskale puščavca Monlicola solitarius, ki bi moral biti v tem času na tem mestu ena najopaznejših ptic. Predno se nam je tik pred koncem elegantni črnomodri samec vendarle pustil ujeti v objektiv teleskopa, so nas presenetili še trije skalni strnadi Emberiza cia. ki so se za kratek čas pomudili v grmu v skalovju pod nami. v Čeprav nismo slišali in videli velikega števila ptičjih vrst. je vsakogar od nas očarala kraška krajina, ki v svojih belih skalah, šumečih travnikih in grmiščih, dišečih črnih borih in tudi stvaritvah človeških rok skriva - in kaže - nešteto biserov. In če je oko pozorno, jih vedno lahko opazi. Bioakustika - metoda preučevanja ptičjega petja Tomi Tri I ar »Največ so se ptice prikupile s petjem. V sladko pesem izliva ptica vse svoje čute, kakor jih culi njeno drobno srce; veselje in žalost, ljubezen in hrepenenje. Kakršen je čut taka je tudi pesem. Sedeč blizu gnezda, kjer mu zvesta družica vali, sedaj z doneč.im glasom oznanja svojo radost, sedaj spet v strahu tiho cvrči in toži za svojo tovarišico, katero mu |e skobec odnesel v« je v p red p rej s rije m stoletju zapisal Tran Erjavec, tenkočuten občudovalec m zelo razgledan poznavalec narave. O I Ivanu Rognu je leta 1913 uspelo grafično prikazati cirikanje poljskega murna Grylfus compeitris. Njegovo napravo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. tičje petje nima nobene zveze z našimi, človeškimi, izkušnjami v petju. Človekovo prepevanje je izraz njegovih čustev, žalosti, veselja in zabave, ki sc je danes razvilo v zelo donosno industrijo. Ptičje petje je sredstvo zu sporazumevanje, le ena od oblik »ptičjega jezika«. Ptice se oglašajo na različne načine: s petjem, s klici, s šumi, od katerih ima vsak svoj biološki pomen. početka so raziskovalci petje in oglašanje ptic zapisovali z abecedo. Težava takega načina zapisovanja ni le v tem, da vsak narod zaradi svojevrstne fonetične transkripcije zapiše petje iste vrste drugače, temveč tudi v stopnji domišljije raziskovalca. Tako so različni avtorji zapisali malega muharja Ficet/ula parva v slovenščini »tink link link ajda ajda ajda vida vida vida« ali »link link eida eida eida vied vied«., v nemščini »tink tink tink ziwü ziwü ziwü«. Šele razvoj tehnike je omogočil snemanje glasov, njihovo trajno hranjenje in grafično prikazovanje. Poenoten zapis jc omogočil znanstveno primerjavo različnih tipov oglašanja in odstiranje skrivnosti biosocialne vloge ptičjega petja. Zapisovanje zvoka Prvi začetki bioakustike segajo v leto 1913. koje Ivanu Regnu uspelo grafično prikazali čirikanjc poljskega murna GrvUus ccirnpestris, Zvočni signal murna, ki je čirikal v kletki, je sprožil iskrenje elektrod, kar je zabeležil premikajoč se fotografski trak (slika zgoraj). Tak direkten zapis je imel to pomanjkljivost, da se zvoka ni dalo še enkrat poslušati in primerjati z drugim zvokom. Sčasoma so se razvile različne tehnike zapisovanja zvoka. Razvoj je šel od zapisovanja zvoka na žico in kasneje neposredno na gramofonsko ploščo, preko zapisovanja na magnetofonske trakove do današnjega digitalnega zapisovanja. anes pri terenskem zapisovanju živalskih zvokov uporabljamo specializirane usmerjene mikrofone in digitalne kasetofone (slika I ). Posneli zvok prenesemo v računalnik in ga tarn analiziramo na različne načine (slika 2). Najpogosteje prikazujemo zvok ptic s sonagramom, včasih pa si pomagamo tudi z oscilogramom. Sonagram (zvočni spektrogram) nam pove, kako se frekvenčna sestava signala spreminja v času, z oscilogramom pa prikažemo, kako se v času spreminja amplituda (jakost ) signala. Hranjenje zvoka Raziskovalci ptičjega petja svoje posnetke shranjujejo v arhivih živalskih zvokov, kjer so dostopni drugim raziskovalcem in širši javnosti. V Evropi je največji in najbolj znan Wildlife Scction pri National Sound Archive, ki deluje v okviru The British Library. Tudi v Sloveniji imamo Arhiv živalskih zvokov, ki je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v okviru Centra za naravoslovno avdio in vizualno dokumentacijo Slovenije (NAVIS). Iz svoje zakladnice so do sedaj izdali dve zgoščenki, ki vsebujeta pličje petje: Ljubljansko barje - skrivnostni svet živalskega oglašanja in Gozdne />liee Slovenije. Nesparjeni samec taščice se lahko šopiri celo pred zadosti velikim šopom rdeče volne, ki se pojavi na meji njegovega območja. Večini ostalih vrst za označevanje območja ter ohranjanje in utrjevanje njegovih meja zadošča stalno ponavljanje območnega petja. o petje pa ni namenjeno le samcem iste vrste, temveč tudi samicam. Z njim pojoči samec pove samici: »Tukaj sem, vabljena!« S poskusi so dokazali, da samci, ki še nimajo samice, pojejo glasneje od samcev s samico. Kasneje, ko samec osvoji samico, je isti napev namenjen ohranjanju zvoki Ptice se oglašajo na različne načine: s petjem, s klici, s šumi ipd. Najznačilnejše za vsako vrsto jc petje. Pri večini vrst poje le samec in še to le v gnezdilvenem obdobju. Tak napev imenujemo območno petje samca. Z njim pojoči samec pove drugim samcem: »Tukaj sem, to območje je zasedeno!« Pevski dvoboji samcev pri označevanju območja pa niso le sami sebi namen. Petje prihrani energijo, ker preprečuje potratno merjenje moči. Nekateri samci pa se kljub temu spopadejo. Posebej bojeviti so samci ščinkavcev Fringilla eoelebs in taščic Erithaeus rubecida. Nesparjeni samci ščinkavcev se tudi fizično spopadajo za območje in včasih odleti tudi kakšno pero. Taščice se samo šopirijo ena pred drugo in fizično merjenje moči ni potrebno. *> " ni fsl 2S BIOAKUSTIKA METODE V ORNITOLOGIJI para. povabilu k dvorjenju in spodbujanju samice k lezenju in valjenju jajc. amica prepozna samca po petju osebno. To je možno zaradi individualne variabilnosti napeva, ki se pojavlja znotraj vsake vrste. Večinoma so razlike tako majhne in prefinjene, da človeško uho in celo sodobna tehnika ni sposobna zaznati razlik. Dostikrat pa so razlike očitnejše, tako kot pri samcih lesnih sov Stri.x ahico (slika 4). bmočno petje samcev je v veliko pomoč tudi popisovalcem ptic, saj s preštevanjem pojočih samcev lahko ocenimo velikosti populacij ali preprosto zabeležimo vrsto, kot to počnemo pri popisovanju za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. Petje je za vrsto še bolj značilno kot obarvanost perja. To je zlasti očitno pri tako imenovanih sestrskih ali dvojniških vrstah: vrbjem Plivlloscopus collybita in severnem kovačku Ph. irochihts, močvirski Parus palustris in gorski sinici P. montanus. rumenoglavem Regulas regu Ins in rdečeglavem kraljičku R. ignicapillus (slika 3). kratko- prstem Certhia bracliydactyla in dolgoprstem plezalčku C. familiaris ter močvirski Acrocephaltis palustris in srpični trstnici A. scirpaceus. a '"S "V A' Ä^AflUmm^n b i, Ii C t r». VV d M (sESV ji lil JIJiMFV klub* J JfeMfc«»- 0 1 234 5 6 7 8 [s] variabilnost obtn- cv lesne sovo Stri. Krim, d. Poljansk, slika 5: Variabilnost napeva imenovane^; endar so tudi pri določanju vrste na podlagi petja možne zamenjave. Nekatere vrste pojejo zelo podobno, nekatere pa celo posnemajo druge vrste. Odlični oponašalci so škorec Sturmis vulgaris, šoja Garrulus glandarius, močvirska trstnica in rcpaljščica Saxicola rubetra. Z nekaj izkušnjami posnemovalca hitro razkrinkamo, saj le-ta običajno oponaša le del in ne celega napeva. ako kot ljudje govorimo različne jezike in znotraj jezika različne dialekte, se dialekti pojavljajo tudi pri pticah. Medtem ko pri individualni variabilnosti vsak osebek poje malenkost drugače, pri dialektih pojejo skupine osebkov, imenujmo jih populacije, na določenem ozemlju zelo podobno, vendar drugače od osebkov iste vrste na sosednjem območju. Črnoglavke Sylvia atricapiUa na Ljubljanskem barju pojejo drugače, kol na Pohorju in v dolini Lepene. Še očitnejše so razlike v napevu imenovanem »prošnja za dež« pri ščinkavcu Fringilla coelebs, kjer v Evropi razlikujemo najmanj devet dialektov (slika 5). Dialekt pomeni krajevno različico petja iste vrste, pri čemer gre verjetno za izboljševanje učinkovitosti sporazumevanja. Samici je veliko lažje najti samca, če ta poje čimmanj drugače, kot je ona vajena. ptičjem petju, oglašanju in šumih bi lahko govorili šc in še. Žal je prostor skopo odmerjen in so nam oglašanje in šumi ostali za kakšno drugo priložnost. Ker vam ogledovanje sonagramov, ki ilustrirajo posamezne primere ptičjega petja le-tega ne more pričarati, vas vabim, da obiščete domačo stran: www2.pms-lj.si/svet-ptic/bioakustika in tam poslušate predstavljene zvoke. OBRAZLOŽITEV SKRIVNOSTNE FOTOGRAFIJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Namesto kratkega uvoda bi rad ta skromni prostor tokrat uporabil za APEL. Dragi bralci in prelistovalci revije Svet ptic, dovolite, da se kot sedanji urejevalec te po prostoru skromne, a zato ne nepomembne rubrike, obrnem na Vas. Namen rubrike Skrivnostna fotografija in želja vseh, ki sodelujemo pri reviji Svet ptic, je razširjanje prvobitnega ornitološkega znanja, ki ga nujno potrebujemo vsi ljubitelji ptic, tam kjer najbolj uživamo - na terenu. Rubrika omogoča skromen in le delen prikaz problemov pri določevanju ptic. Osredotočena je na poglavitne morfološke znake ptic, po katerih razlikujemo eno vrsto od drugih bolj ali manj podobnih vrst. To je ena od osnovnih prvin našega zanimivega konjička, poklica, obsesije ali zgolj postranskega razvedrila. Zavoljo vseh teh in še mnogih drugih razlogov, ki zaradi omejenega prostora niso našli svojega mesta med zgoraj zapisanim, me toliko bolj preseneča, celo žalosti dejstvo, daje od zdaj že več kot dveletnega obstoja prenovljene podobe revije in s tem tudi pričujoče rubrike, odziv na to temo tako zelo skromen. Pri tem se seveda ne smem pozabiti močno in iskreno zahvaliti redkim izjemam, ki so, večinoma redno vsake četrt leta, pošiljali odgovore, bodisi pravilne bodisi napačne. Le tako naprej! Majice so še na zalogi, morda pa se bo tu in tam našlo še kaj drugega! In zdaj še ostali: apeliram na VSE Vas, spoštovane bralke in bralci, da svoje razmišljanje in morebitne dvome, ki so se v Vas porodili ob listanju po priročnikih strnete v dve imeni, ju napišete na dopisnico in oddate na društveni naslov. Za Vaš trud se Vam vnaprej zahvaljujem, še naprej bom z največjim veseljem z Vami delil svoje in znanje naših kolegov o vseh zanimivih vrstah ptic, ki se bodo še pojavile na straneh te rubrike!Povabilo k sodelovanju velja tudi za »uveljavljene« ornitologe. Zmagovalec v reševanju skrivnostne fotografije v letu 2002 bo dobil zajetno in bogato ilustrirano knjigo Raptors of World, avtorjevj. Ferguson-Lees, D. Christie, P. Burton, K. Franklin in D. Mead. In zdaj k rešitvam iz prejšnje številke: druga fotografija ni prav nikomur dela- la težav in vsi so v eksotični ptici, ki živi že v nam raz- meroma bližnji Turčiji, prepoznali rumenoritega bul- Rumcnoriti bulbul Py^ou* xanthous bula Pvcnonotus xanthopygos. Plica je tako značilna, da je ne moremo zamenjati z nobeno drugo, tudi z bulbulom Pvcnonotus barbatus, ki mu je najbolj soroden in zato tudi najbolj podoben, ne. saj je slednji popolnoma rjav, brez značilnega rumenega podrepnega perja. Povsem drugače je bilo s prvo vrsto. Vsi ste odgovorili napačno in lagal bi, če bi rekel, da me niste spravili v precejšnjo zadrego. Vrsta je namreč povsem običajna, edino, kar je na njej neobičajnega, je perje, v katerem jo Slovenci, lu pa nastopi moja zadrega, res precej redko videvamo. Čigra je v prvem poletnem perju, lo pa je čas, ki ga mnoge čigre preživijo v zimskih območjih, torej na južni zemeljski polobli. Tu pa tam kakšna pride tudi k nam ali pa vsaj na našo poloblo in prav to seje zgodilo tudi s listo na sliki, ki je bila fotografirana na izlivu reke Rone v Franciji. Da čigra ni ena izmed močvirskih čiger iz rodu Chlidonias, ki jih vsako pozno poletje in jesen lahko opazujemo v podobnih barvnih kombinacijah, je razvidno iz debeline kljuna, kije pri močvirskih čigrah skoraj za polovico tanjši in deluje veliko šibkejše. Čigra na sliki ima za večino čiger tudi izrazito močne in relativno dolge noge. Močan kljun in dolge noge ima tudi podobno obarvana kričava čigra Sterna sandvicensis v prvem zimskem perju. Vendar je kljun pri slednji šc daljši in ima tudi v prvem zimskem perju navadno že rumeno konico. Mala čigra Sterna albifrons se od fotografirane čigre loči predvsem po telesnih proporcih - je precej vitkejša in ozkokrila in v zraku deluje še neprimerno lahkotnejša. S skrbnim izločevanjem brez posebnih težav pridemo do trojice močno podobnih čiger. podobnih proporcev in obarvanosti v prvem poletnem perju. Te tri čigre so navadna Sterna hirundo ter v Sloveniji še neopazovani: arktična Sterna paradisea in rožnata čigra Sterna dougallii. Arktično čigro je kljub precejšnji podobnosti z navadno čigro z malo prakse presenetljivo lahko ločevati od slednje - v letu ima krajši vrat. manj kompaktno telo in vitkejše peruti, kljun je opazno krajši in tanjši, posebnost pa so tudi zelo kratke noge. Vse te lastnosti so na sliki opazne, nekoliko manj pa še barva zgornje strani kril. ki bi bila pri arktični čigri svetlejša. Rožnata čigra ima že pri tej starosti zelo dolg rep. ostale značilnosti, kot sta nekoliko daljši kljun in svetlejša zgornja stran kril, pa bi po sliki težje videli. Na sliki je torej navadna čigra Sterna hirundo v skrivnostnem prvem poletnem perju. Bodite pozorni nanj! Borut Rubinič 30 SKRIVNOSTMA rOTOGRAFIJA SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA foto: Borut Rubinič Katera vrsta je to? foto: Borut Rubintć Katera vrsta je to? Grand Motel Union d.d. Ilikliixirmi I. l./iil'l/niiti. Shn ruiju NOVO v restavraciji Smrekarjev hram! Nova izvirna ponudba jedi. Širok izbor vin. Prijeten ambient. Možna rezervacija separejev. Restavracija, je idealna za POSLOVNA KOSILA, kar je še en razlog več, da pridete in se pustite razvajati našim odličnim kuharskim mojstrom. Za vse večerne ptice pa smo pripravili pestro izbiro VEČERIJ. Restavracija Smrekarjev hram Nazorjeva ulica 2, 1000 Ljubljana Informacije in rezervacije: Tel: 01 308 1975, fax: 01 308 1015 Odprto od ponedeljka do petka, od 12.00 do 23.00 ure. Vljudno vabljeni! Mobitel in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Natečaj je anonimen in razdeljen v kategoriji: |i A) Iz življenja mestne lastovke (v Sloveniji ptica leta 2002) sodelujete fotografi ftj^k s stalnim/z začasnim bivališčem v R Sloveniji, B) Upodobitev ptic iz narave sodelujete fotografi z vsega sveta. Cmfl.ii m cpi/evinp >r. I»"''"..............r V obeh kategorijah bomo poleg glavne nagrade: 250.000 SIT podelili še drugo nagrado: GSM telefon. Prispela dela bo ocenila mednarodna strokovna komisija. Zadnji rok za oddajo fotografij: 15. september 2002. Podrobnejše informacije: DOPPS. Prvomajska 9. Lj, vsak delavnik 10.00-14.00. tel: 01 544 12 30. www.pinkponk.com. SVOBODEN KOT PTICA WWW.MOBITEL.SI