Leto XYIH.
f Celju, dne 27. aprila 1908.
Štev. 47.
DOMOVINA
Uredništvo
J« na Schflleijevi cesti St 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vra$ajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust.
Lvovski umor.
(Iz peresa rusinskega inteligenta.)
(Konec.)
In kdo je bil Sičinjski, kateri je s svojim činom tudi svoje mlado življenje položil v skodelo ? Rusinski dijak, sin vaškega župnika, ki je bil poslanec v dobi, ko je bilo v gališkem deželnem zbora več rusinskih poslancev nego zdaj. Oče Sičinjskega se je odlikoval kot poslanec v bojih za pravice rusin-skega naroda — njegova rodbina, sinovi in hčere so prinesli že z doma vnet čut za muke rusinskega naroda. Miroslav Sičinjski, kateri je proti žrtvi svojega življenja na smrt obsodil c. kr. namestnika gališkega, ravnal je gotovo po čutu, nikakor pa ne po hladnem, politično uvažujočem razumu. Rusinska inteligentna mladina živi pač v popolni zvezi z življenjem teptanega rusinskega naroda. To so otroci onih duhovnikov in kmetov, katere poljski uradi če treba tudi iz malenkostnih razlogov vlačijo po sodiščih, je preganjajo, tiranizirajo, jim jemljejo imetje in čast, kakor nezavednim žrtvam, proti katerim se vsaka brezpravnost, vsako nasilstvo spreminja v pravico, kakor hitro se vrši v smislu Jggiellonske ideje popoljščiti Rusine, in če drugače ne gre, s krvjo in z okovi. V tem ozračju raste in živi rusinska mladina, pod neprestanim pritiskom se razvija in raste nje občutljivost za trpljenje in krivico, ki prešinja tudi vso novodobno krasno literaturo rusinsko. Pri Rusinih ne najdete psihologije različnih slojev, vsi imajo samo psihologijo ljudstva, katera živi enako v duši rusinskega težaka in kmeta kakor poslanca, duhovnika, odvetnika, urednika ali pisatelja. Čitajte samo spise Ivana Franka, Stefanyka ali katerega koli drugega rusinskega pisatelja. Jasnih glasov ne bodete slišali, le krivico in brezpravnost, tožbe nad njimi in jok..
Rusinski inteligent, posebno pa dijak čuti vsak nov pritisk kakor za-smeh vse narodne celote. Iz tega stanja se ustvarja ona soparnost, s katero je presičeno ozračje vzhodne Galicije. Rusinska politika postaja vedno bolj nervozna, kar se najbolje opazuje na parlamentni delegaciji in na rusinski žurnalistiki. Enkrat prevelike nade, potem zopet prevelika potrtost in ob-upnost, potem zopet upanje; vedno ko-lebanje od skrajnosti do skrajnosti kar naravnost gubi živce današnjih rnsinskih ljadi. Mi dobro vidimo, kako je delal despotizem in pritisk iz najboljših ljudi umobolne, kako jim je naravnost vsilil ter jim vsiljuje teror, atentat, politični umor.
Naj se nekdo ne vara, gališka soparica je zelo podobna ruski sopa-rici. Oblaki nad vzhodno Galicijo se goste in misli ljudstva so napete do skrajnosti.
Splošno smo pričakovali, da bo imel novi ljudski parlament vsaj sočutje z mukami naroda, ki se ni z ničem drugim pregrešil, nego s tem, da ni zamrl. Pa naše nade se niso izpolnile. Nepoznaje naših razmer je prešel ljudski parlament ravnodušno prek pritožb rusinskih poslancev na dnevni red, kakor prehaja na dnevni red gališki deželni zbor s poljsko večino. Niti platoniškega sočutja si niso Rusini pridobili v parlamentu, za katerega uresničenje so tako vstrajno in resno delovali in na katerega so s takim zaupanjem upirali svoje oči. Rusinske nade so zopet popolnoma padle. Morale so pasti in prof. Roman-čuk je barona Becka v zadnji konferenci z njim proti koncu predveliko-nočne parlamentne dobe popolnoma odkrito opozoril na konec, h kateremu vede sedanje stanje stvari.
Z nakopičenih oblakov in iz so-parice prenasičenega ozračja je treščilo predno je kdo to pričakoval. Strela je zadela glavo Andreja Po-tockega.
More li biti človek imajoč srce in vest, ki bi ne obsojal kakeršenkoli umor, in tudi politični ? Mislim, da ne. In vendar je toliko atentatov v državah, kjer so zatirani, in vender je ljudstvo prestalo toliko revolucij. Ne ubijaj — najbolj vzvišeno geslo človeške družbe se tolmači preveč, preveč jednostransko. Ne ubijaj ti, ki si slabši, jaz bom ubijal, jaz sem močnejši — slišimo in vidimo tako pogostoma. In ubijajo se mirno celi narodi na popolnoma ustavni način. Z zakoni, določenimi v zasuž-nenje slabših, se ubijajo njih duše. Udarec v človeške pravice zasužne-nega naroda je udarec v dušo vsakega njegovega člana — to je bila bolest Sičinjskega, ki mu je stisnila revolver v roko.
Ko v podoblačni soparici grom zabobni in v temi strela vdari, čuti vsak, da se bliža vsaj konec dušeči soparici. To je imel gotovo v misli Sičinjski, ko je vsklil v njem namen političnega umora. Njegova duša bolna na narodu storjenih krivicah ni mogla več prenesti napete atmosfere, morala se je rešiti notranje teže in si prosto oddahniti. So 'ljudje, ki se v podobnem stanu sami umore, druge pa podobno napetje podlomi za celo življenje — Sačinjski je hrepenel si prosto oddahniti še le po činu .,. Siti lačnih ne razumejo — pravi rusinski pregovor.
Gotovo je že vsakdo, komur življenje ni maškarada, sam preživel tre-notke, ko mu je v duši vznikla misel na samomor. V resnici se je pa umoril samo oni, kdor ni imel v sebi dovolj moči se premagati ter ovladati razpore v svoji notranjosti.
Gotovo se je mnogo Rusinom, posebno mladeničem, ko so čitali o nasilnostih prizadetih Rusinom od dobe
Kazimira Badenija, vsaj za trenotek zabliskala misel krvavega povračila. Rusko je tako bližnji sorodnik. Močnejši so vsi premagovali te misli in naj bi se še pogosteje in pogosteje vračale — Sičinjski je bil slab in je podlegel.
Usoda Sičinjskega je zapečatena. Vprašajmo se torej, kdo je odgovoren za to grozo? Ti, kateri se z vsemi močmi trudijo, da bi se soparica in oblaki nad vzhodno Galicijo zgoščevali in zgoščevali. Ne samo kri Potockega, tudi mlado življenje Sičinjskega pada na njih vest!
Politični pregled.
Domače dežele.
Nekateri listi poročajo, da bode vlada takoj po velikonočnih počitnicah predložila parlamentu jezikovni zakon za Češko in zakon o okrožni uredbi. Oba zakona stojita v zvezi ter se čisto v smislu nemško narodnih zahtev spo-polnujeta v dobro proračunjen sistem, po katerem se ima vstvariti in zavarovati Nemcem na Češkem in drugod v narodno mešanih deželah takozvano nemško zaprto ozemlje. Kot priprava k tej okrožni uredbi in bodočim nemškim teritorijem imajo služiti po novem volilnem redu vst/arjeni državnozborski volilni okraji. Ti so na Slovenskem ne izvzemši niti Kranjske, kjer ima peščica Kočevcev svoj posebni nemški volilni okraj, ne samo zvito ampak naravnost nasilno zveJiženi, tako, da so nam na Štujerskem odvzeti vsi mestni mandati, na Koroškem pa tudi dva kmečka mandata. To zvijačno in nasilno zgrajeno „nemško posest", so si Nemci s pomočjo svojih Volksratov (Narodnih svetov), poslancev, uradnikov in ministrov v tej kratki dobi, kar nam vlada »nepristranski in naklonjeni" baron Beck, pri vsakem imenovanju uradnikov v vseh strokah državne uprave in še posebno justice, kakor tndi pri imenovanjih načelnikov raznih oblastev na slovenski zemlji še bolj utrdili s tem, da so nam urinili in da nam nameravajo tudi še v bodoče ob vsakem imenovanju uriniti kolikor mogoče nemških uradnikov. S pomočjo nemških uradnikov, se širi germaniza-cija in se spodjedajo naše jezikovne in narodne pravice na naših tleh. Za-slombe pa imajo ti pijonirji nemštva toliko v najvišjih stopnjah državne pprave, da se jim ni bati niti ukora, če še tako smelo kršijo veljavne zakone. Nemški ministri odgovarjajo (dr. Klein na interpelacijo dr. Čelakovskega) na naše pritožbe v dolgih frazovitih govorih, katerih kratki smisel je vedno ta: „Vi (Slovenci) imate v teoriji prav, ko bodete pa vi (nemški uradniki) v praksi delali nekaj druzega, se vam ne more nič zgoditi." Slovanski po-
slanci v državnem zboru boio moral torej položaj dobro poučiti in resno preudariti, kako stališče bodo zavzeli nasproti Beckovi taktiki izvajati upravo med avstrijskimi narodnostmi od dežele do dežele, od etape do etape. Napovedani jezikovni zakon za Češko in zakon o okrožni uredbi sti dve taki posebno nam Slovencem nevarni zanjki. Nadjamo se, da so to tudi naši poslanci obeh strank spoznali in da se baronu Becku oziroma Nemcem ne bodo dali vjeti vanje. Za pošteno spravo brez fraz in pridržkov smo vedno pripravljeni, vse drugo pa odločno odklanjamo.
*
Ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle je bil več dni na Dunaju, bil je večkrat pri cesarju v avdijenci, konferiral je s skupnemi ministri bar. Aehrenthalom in SchOnaichom, a do sporazumljenja v vprašanju o zvišanju častniških plač in vojaških mezd le ni prišlo. Radovedni smo, ali se bodo bodri kršč. socijalci pod Luegerjevim vodstvom sedaj res pokazali gospode proti tem madžarskim upornikom, kakor so se nekdaj ustili.
*
Dvoboja Rauch - Medakovič ne bo. Medakovičeva sekundanta major Uzelac in dr. Lorkovič sta zahtevala, naj ban Rauch poda dokaze za svoja očitanja proti samostojni srbski stranki. Ba-nova zastopnika sta te dokaze odrekla. Na to sta izjavila Medakovičeva zastopnika, da se poslanec dr. Medakovič ne more duelirati s človekom, kateri brez povoda sumniči in brez dokazov obrekuje in da dvoboja ne bode. Baron Rauch je za temeljito blamažo bogatejši.
Dopisi.
Veselica „Podravskega odseka Prosvete v Mariboru" dne 3. majnika v mariborskem Narodnem domu.
Ne trdimo ravno, da so nam nudila mariborska društva v minoli zimski sezoni malo zabave. Vender se je zelo pogrešalo prireditve — splošno dostopne. Gledališke igre — bilo jih je sicer malo — so pač privabile Slovence raznih slojev, člane raznih društev v Narodni dom. Sicer pa smo mogli večini mariborskih zabav pripisovati le značaj društvenih prireditev v ožjem pomenu besede. Dvomimo pa' če so take kaj posebnega pomena.
Konec posta in rekli bi tudi vzbujajočo se spomlad bode to leto pozdravila v Mariboru splošno dostopna prireditev Podravskega odseka Prosvete v Mariboru.
Iz zelo obsežnega sporeda omenimo samo, da je dodobra poskrbljeno za ljubitelje slovanske pesmi ter salonskega orkestra. Gledališka igra priznanega pisatelja, visokošolca Ivana Laha:
„Iz dijaškega življenja", se bode občinstvu gotovo priknpila. Realistično, nič olepšano življenje našega dijaka — srednješolca bomo imeli pred seboj.
Ker se vtegne nabrati obilo mladine, je pač čisto na mestn, da je poskrbljeno tudi za ples. Da poskusijo tisti, ki vedno tarnajo, da nimajo steče, da poskusijo ti Da tej prvi veselici v letošnji spomladi v Mariboru in sploh na prvi veselici akad. fer. društva „Prosveta" v Mariboru svojo srečo — zato' je tudi poskrbljeno: srečolov bo kakor nalašč za take „smolarje". — Krasna darila pa bodo mikala in privabila tudi tiste, ki jim vedno solnce sreče sije.
Slabo gmotno stanje ni v korist nobenemu društvu, najmanj pa obrambnemu in za obrambno društvo smemo smatrati „Prosveto", ki širi med nezavednim in nevednim ljudstvom zlasti ob meji prosveto. Želja po izboljšanju gmotnih razmer je vodila idejo prirediti to veselico. Da bi imela želja tndi dejanjskih posledic, to je naša želja.
Iz govora fil. F. Mravljaka bo mogel spoznati slehernik nesebično kulturno delovanje „Prosvete". Takemu delovanju se ne sme staviti ovir, ne, treba ga povspeševati. Zato je dolžnost štajerskih Slovencev, da se po možnosti udeležite prireditve Podravsk. odseka akad. fer. dr. „Prosvete" v Mariboru.
Našel bo, česar si bo le želel, kdor pride radi zabave, bo šel zadovoljen od te veselice, kdor pa pride radi poučne, moralne strani te prireditve pa bo moral izpoznati, da je misel, buditi narod potom kake zabavne ter obenem poučne prireditve pri naših razmerah jedino uspešna.
Moralni nspeh te prireditve ne sme izostati. „Prosveta" ne potrebuje oboževateljev, te prepušča rade volje drugim. Da prešinejo njene ideje naše ljudstvo, zlasti pa slovenski rod ob meji, to je želja „Podravskega odseka Prosvete".
Lembah pri Mariboru. Okrog Maribora steguje nemštvo vedno bolj in bolj svoje poželjive roke, kaj rado bi tudi našo vas in bližnje občine spravilo v svojo laat. To pa še se jim dosedaj vkljub vstrajnemu delovanju ni posrečilo. Ampak lahko še celo rečemo, da se je društveno življenje v Lembahu v zadnjih letih le vedno bolj in bolj razvijalo.
Tako imamo pri nas Bralno društvo, ki je naročeno na lepo število časnikov ter ima precej obširno knjižnico, katera se pridno rabi. — Lansko leto se je ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda. Pristopilo je lepo število udov. — Potem posluje v Lembahu že drugo leto rajfajzenovska posojilnica, od katere upamo, da bode še mnogo koristila našemu ljudstvu. Morda bode postala tudi krepka opora v narodnostnem pomenu. — Naši posestniki se pogrezajo vedno bolj v dolgove, posebno odkar ugonobi j eni vinogradi več ne rode; prodajajo tujcem svoja posestva, kjer so prej Slovenci gospodarili dolga leta in leta, se naseljujejo zdaj Nemci. Domačini so delavci novim posestnikom ali pa hodijo v bližnje mesto Maribor tlačanit v tovarne. — — Upajmo, da bode posojilnica rešila marsikaterega posestnika, kateri je morda do zdaj že kmalu zgubil vse veselje do lastnega domovja.
Pred tremi tedni je imelo Bralno iruštvo za Lembah in okolico ter podružnica sv. Cirila in Metoda v Lembahu svoje občno zborovanje. Takrat se je sklenilo, da hočeta obe društvi podpirati lembaško šolo, ker tudi ta je našim nasprotnikom hud trn v peti. V Pekrah, 20 minut od Lembaha, imajo namreč nemško nekdanjo šulferanjsko solo, tje vabijo naše otroke na vse
mogoče načine. Zlate obljube, sladke besede, lepa darila in blažena nemščina preslepi slovenske stariše, da dajejo svoje otroke v ponemčevalnico. Slovensko šolo pa obrekujejo, kar se le da, akoravno se si venski otrok v slovenski šoli mnogo več koristnega nauči za življenje, kakor pa tam, kjer učitelja niti ne razume. Nemškega jezika pa se učenci nauče tudi v lembaški šoli in to še tem ložje, kakor na Pekrah, ker se uče na pametnejši podlagi. Pa naše viničarje bolj mičejo lepa darila, katera v nemški šoli lahko dele, ker imajo obilo podpore celo iz nemškega rajha! Kje pa naj borni Slovenec išče podpore!?!
Zdaj posebno, ko so naše javne razmere tako razorane, tako neznosne!
Zato smo z veseljem pozdravili sklep omenjenih društev, da hočeti po moči podpirati lembaško šolo.
Naprosili so se še drugi premožnejši posestniki; radodarno so prispevali gg. in gospe: prof. Fr. Robič, dež. odbornik in poslanec; Marija Pahernik, Julij Robič, Anton Robič, Peter Zupančič, Lujiza Rotner, dr. Ferk, dr. Rosina, Jože Rotner, Posojilnica v Mariboru itd.
Nabrala se je lepa vsota, tako da je bilo mogoče pri sklepni veselici obdarovati vse učence lembaške šole. Dečki so dobili srajce, deklice predpasnike, a vsak še kaj dobrega za zobe. Vsak je bil zadovoljen.
Vsem dobrotnikom najsrčnejša zahvala in „Bog plati!"
Nova Štifta pri Gornjem gradu. Tudi letošnjo zimo se je od Novega leta do meseca aprila pod vodstvom tukajšnjega nadučitelja g. Ivana Kelca kuhalo toplo opoldansko kosilce šolskim otrokom. Akoravno je s tem poslom združenih mnogo sitnosti, ne-hvaležnosti in včasih celo obrekovanja, vendar g. Kelc ne more opustiti tega blagodejnega dela, katerega je enkrat začel. Ako nima za tak trud od ne-vednežev ničesar drugega nego samo nehvaležnost, vendar je vsak vnet rodoljub, skrbeč za boljšo bodočnost in krepek obstanek svojega naroda že dovolj poplačan s tem, ako vidi, kako otrok revnih roditeljev komaj čaka na to kosilce, in ako se je prepričal, da je vsled tega popoldnevni poufc dobro obiskan in nezanemarjen, kar bi se bilo sicer pri oddaljenih šolskih otrocih gotovo zgodilo. Neverjetno je, koliko veselja uživa prireditelj takšnih ustanov pri opazovanju otrok, s kako slastjo uživajo toplo kosilce posebno tisti, ki še morebiti niso dobili ničesar ali vsaj nič toplega v svoj vedno in vedno kuhajoči želodček. Nepopisno je, s kako radostjo in živahnostjo se igrajo nasičeni šolarčki po kosilu in s kakšnim zanimanjem in veseljem sledijo popoldnevnemu pouku! Prijatelj, ako ti je vsestranski napredek milega nam naroda mar, poskusi brez strahu iu ozira na vsakojake zapreke, ki se posebno začetkoma postavljajo na pot tako plemenitim podjetjem! Imel boš mnogo plačila v hvaležnosti in vdanej, odkritosrčnej ljubezni od strani mladine in nje pametnih roditeljev! Dovolj Ti naj bo!
Razven onim starišem, ki so za svoje otroke v navedeno svrho dali šolski kuhinji več ali manj podpore bodisi v denarjih, bodisi v živilih, se ima obdarjena mladina zahvaliti slavn. kn. škof oskrbništvu gornjegrajskih graščin, gg. Gustavu Drukarju, c. kr. notarju, Jožefu Kranjcu star. v Gornjem gradu, Aleksu Rotterju, organistu v Novi Štifti; Antonu Turnšku star. v Nazarjah; Petru Ručigaju v Bočni; Jakobu Savinšku in Francu Enciju v Novi Štifti. Obdarovani otroci so vsak dan molili za dušni in telesni blagor svojih dobrotnikov, proseč, da bi jih
tudi v prihodnje ne zabili podpirati. Bog plati'
V 60. dneh je dobilo opoldne toplo kosilce 3722 otrok a 8 h porcija, kar znaša 29776 K in je jedlo povprečno 62 otrok na dan. Bog daj še naprej obilo podpornikov in dobrotnikov ubogi šolski mladini! Račun je vsakomur razpoložen na vpogled.
Dostave k. V spomin 60 letnice presvitlega cesarja, ljubitelja mladine, ustanavljajte šolske kuhinje!
Od Sv. Barbare v Halozah. Tukajšnji prebivalci, ki so si v teku jednega desetletja ustanovili tri društva — bralno, podporno in posojilnico — kojih so bili do sedaj vsi količkaj inteligentni farani kot udje brez razlike stanu, brez razlike političnega mišljenja, so nemalo ogorčeni nad lažnjivimi in hujskajočimi dopisi v ,.Slov. Gospodarju" in „Našem Domu", odkar nam kaplanuje Jakob Rabuza. Vsa tri omenjena društva so se lepo razvijala jedno poleg drugega. A »Posojilnica" je pa postala ravno v slednjem času pravo pribežališče trpinov. Razne ujme so uničile že 2 leti skoraj ves tukajšnji pridelek in marsikateri bi bil prisiljen zapustiti rodno grudo in iti s trebuhom za kruhom, ko ne bi našel hitre pomoči pri omenjenem zavodu. Res ni bilo še nikoli slišati žal besede o tem tako važnem denarnem zavodu. In kaj se je zgodilo ? Posestnik, ki je dobil pri posojilnici večje posojilo, je prodal svoje posestvo kaplanu Ra-buzi in ta je posestvo tudi prevzel, kar najbolje to dokazuje, da je plačeval že iz lastnega pomladansko delo v gorici. Samoobsebi je umevno, da je „ Posojilnica" dotičnemu posestniku radi omenjene prodaje posojilo odpovedala. Ta popolnoma opravičeni korak je dal povod dopisniku v „Našem Domu", da se v slednji številki v ta denarni zavod zaletava. Dosegel je dotičnik pa le nasprotno od tega, kar je nameraval. Zdaj končno vedejo vsi Barbarčani, kdo nje in njihove naprave blati v javnosti.
Štajerske novice.
—	V prid „Sokolskemu domu" v Celju se vrši v nedeljo dne 3. maja v celjskem Narodnem domu koncert in gledališka predstava. Za koncert je obljubil svoje sodelovanje izvrstni šentjurski pevski zbor s so-listinjo gospodično černoškovo in g. Vargazonom. „Urico' bo dirigiral gosp. skladatelj dr. Josip Ipavic sam. Slišali bodemo tudi domač celjski salonski orkester, ki je dosegel s svojimi nastopi dosedaj krasne uspehe. — Na vsporedu je poleg koncertnih točk tudi lepa francoska enodejanka ,,Nočna služba". Režiser je gosp. Rafko Salmi£ — torej je predstava v najboljših rokah. Po predstavi pa je ples. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri g. Miklavčevi, trafika v Narodnem domu. Celjski in okoliški Slovenci — v nedeljo 3. maja v „Narodnem domu" na svidenje"!
—	Občni zbor občnega slovenskega obrtnega društva v Celju se je vršil včeraj dne 26. t. m. v Narodnem domu. Zbora so se vdeležili zastopniki slovenskega obrtništva iz Celja in okolice in tudi iz drugih krajev na Spodnjem Štajerskem. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Ivan Rebek. Po poročilih tajnika in blagajnika, ki sta bili vzeti na znanje, se je odstopajočemu odboru dal absolutorij. Nato je bil izvoljen nov odbor za bodoče leto. Potem se je vnela jako živahna debata o obrtni jubilejni razstavi za Štajersko in o postopanju razstavnega odbora proti slovenskim
obrtnikom. Razstavni odbor se je konstituiral kot prava pravcata nemško-nacijonalna korporacija, katera dela s vsemi sredstvi na to, da bode ta razstava, katero prirejajo obrtniki dvojezične štajerske dežeie v proslavo vladarskega jubileja našega cesarja, nosila v vsakem obziru strogo nemški značaj. V odbor niso pozvali ne enega samega Slovenca in so Slovence kot take sploh ignorirali, kajti vsa njih pisma, vse njih tiskovine so nemške, napisi na razstavljenih objektih smejo biti samo nemški — in odbor, v katerem ni nobenega Slovenca, bode sam in brez priziva odločal, od koga bode razstavne predmete sprejemal in katere predmete, čisto po svoji volji. Z drugimi besedami, ako bi se slovenski obrtniki priglasili kot razstavitelji, se jim lahko pripeti to dvoje: da jim razstavni odbor odpiše, da žalibog nima na razstavi več prostora, ali pa da jim celo vrsto ali tudi vse v Gradec poslane razstavne predmete kot za razstavo negodne odkloni. Z obzirom na vse to, je slovenskim obrtnikom nemogoče se te jubilejne razstave udeležiti. Proti načinu, na kateri se je z nami kot z obrtniki in slovenskimi štajerskimi so-deželani ob tej priliki postopalo, so zborovalci najodločnejše protestirali ter soglasno sprejeli po g. Terčku predlagano resolucijo, ki se glasi:
Slovenski obrtniki zbrani na občnem zboru „ Občnega slovenskega obrtnega društva v Celju dne 26. apr. 1908 odločno protestiramo proti netaktnemu, brezobzirnemu in žaljivemu postopanju odbora za jubilejno razstavo v Gradcu, kateri je nas slovenske obrtnike vedoma ali namenoma čisto prezrl ne pozvavši niti jednega slovenskega obrtnika v svojo sredo čeprav bi se po njegovih proglasih, ki so tudi izključno nemški, dalo soditi, da računa na udeležbo obrtništva cele Štajerske in ne samo nemškega dela naše dežele. Slovenski obrtniki občutijo tembolj živo in bridko to žalitev, ker jim je bila prizadeta ob tako redki, tako slavnostni in svečani priliki, kakor je proslava vladarskega jubileja našega cesarja, katero bi morali proslaviti vsi štajerski obrtniki kot ravnoceni stanovski bratje in ravnopravni državljani. Obžalujemo, da so to nekorektno in žaljivo postopanje razstavnega odbora tiho odobrile, ker niso proti temu protestirale, c. kr. vlada, deželni odbor in trgovska in obrtna zbornica, ako-prav je tem oblastvom nedvojbeno znano, da je cela tretjina prebivalstva štajerske dežele slovenske narodnosti in da je torej tako zaničljivo in demonstrativno preziranje jezikovne in narodne ravnopravnosti ene cele tretjine prebivalstva ob tako svečani priliki ne samo neumestno, ampak tudi nedopustno draženje narodne občut-nosti slovenskih sodeželanov.
Protestiramo proti temu, da se je dal tej raztavi izključno nemški značaj ter obsojamo naredbo, da morajo vsi razstavitelji svoje razstavne predmete z nemškimi napisi označiti, kot na-cijonalno šovinistično in za jubilejno razstavo dvojezične dežele nedostojno in neprimerno!
Pred občnim zborom se je vršilo predposvetovanje o ustanovitvi Zveze obrtnih zadrug na Spodnjem Štajerskem. Določen je bil delavni načrt pripravljalnega odbora kakor tudi smer, v kateri se bode gibalo delovanje Zveze. Stvar je v najboljših rokah in nadjati se je popolnega uspeha, ako se bodo vsi obrtniki zavedali svojih stanovskih koristi in svojih stanovskih dolžnosti. Le čvrsto in pogumno na delo; v samopomoči je naša rešitev!
—	Učiteljsko društvo za celjski okraj izleti glasom sklepa zadnjega svojega zborovanja v nedeljo, dne
3.	maj a na goro Oljko v Savinski dolini. Odhod v R e č i š k o vas z vlakom državne železnice Celje-Zeltweg, ki odide iz Celja ob 8. uri 47 minut zjutraj; vrnitev z vlakom, ki dojde ob pol 9. uri zvečer v Celje. — Odbor pričakuje, da se bodo p. n. udi v kar največjem številu tega sestanka udeležili! — Obližnje učiteljstvo sosednih okrajev pa se tem potom najvljudneje vabi. da se izvoli pridružiti tej prireditvi. Svoji k svojim! — Radi obeda naj se udeleženci zglase pri tovarišu Kranjcu do 1. maja pri Sv. Martinu na Paki. — (Izlet se vrši seve le ob ugodnem vremenu.)
—	Včerajšnji celjski obrtni shod smeši po »Slovencu" tukajšnja »Vahtarica'1. No — lahko rečemo mirne duše, da bodemo nemškutarjem to smešenje kmalo ugnali; o naših ljubih klerikalcih pa si bodemo zapomnili, kako skrbe za koristi in napredek obrtnikov. Plačilo jim ne uide; vse lepo ob svojem času. Nas pa morejo taki izbruhi zavisti in sovraštva le utrditi, da skrbimo enkrat odločno za svojo orgauizacijo.
—	Oddajo se brezplačno sledeči časopisi: 1. »Slovenski trg. vestnik". 2. »Zadruga". 3. »Novi slov. Štajerc".
4.	„Jež". 5. »Naš dom". 6. »Mir". 7. »Domovina". 8. »Narodni List" in sicer lanski letniki. Kdor si želi (posamezna oseba ali društvo) eden ali drug list, naj se oglasi osebno ali pismeno v našem uredništvu.
—	Iz Celja. Včeraj se je sešlo na povabilo štajerske c. kr. konjerejske družbe pri Rebeušku okrog 30 konje-rejcev na posvetovanje o zavarovalnici za konje in o ustanovitvi pašniške zadruge. V družbinem imenu je prišel g. vitez Rossmanit, prvi družbeni podpredsednik in je v kratkih besedah razložil potrebo zavarovalnice posebej za Sa-vinsko dolino, kjer se toliko posestnikov ukvarja z vzrejo lepih plemenskih konj. G. Premšak iz Škofje vasi je Rossmanitov govor poslovenil, na kar je stavil g. drž. poslanec Roblek, kateri je bil tudi navzoč, nekaj prav umestnih vprašanj glede uredbe nove zavarovalnice. Izvolil se je pripravljalni odbor petih mož, in sicer so bili izvoljeni gg. drž. posl. Roblek, J. Podgoršek iz Št. Jurja, M. Ocvirk iz V. Pirešice, Premšak iz Škofje vasi in Ježovnik iz Arjevasi; ta pripravljalni odbor bode preštudiral pravila enake zadruge, ki že obstoji v pol. okraju Ljubno na Zg. Štajerskem in pod vodstvom živino-zdravnika Pabsta dobro posluje. Nato se bo vršil ustanovni občni zbor. Za zavarovalnico vlada med konjerejci veliko zanimanje; zato se je takoj izmed navzočih priglasilo 25 mož za pristop. Nato se je razvil pogovor za ustanovitev pašniške zadruge. Tudi za to se je oglasilo 16 konjerejcev. Pripomnimo pa tu, da bode treba stvar temeljito premisliti, ker je že pred 26 leti obstala enaka zadruga v Savinski dolini, ki je imela v najem planino nad Ljubnem, pa se je stvar slabo obnesla. Žrebetom ni ugajal oster zrak in so prišla namesto boljša slabša nazaj. Predpogoji in pravila nove zadruge bo preštudiral isti odbor kakor za zavarovalnico. Želimo obema podjetjema mnogo uspeha in to tem bolj, ker je konjereja tod okrog zares v cvetu, kar je pohvalno in priznalno omenil gosp. Rossmanit in je le želeti, da bi prinašala posestnikom še več dobička. — Želeli bi si tudi, da bi si dobila konje-rejska družba dobrega slovenskega predavatelja, kar bi stvari sami bilo le v korist. — Kakor čujemo, se je tudi v Braslovčah zborovanje lepo obneslo in se je ogiasilo precej posestnikov, ki bi
bili voljni pristopiti k zavarovalnici, oziroma pašniški zadrugi.
—	Popravek. V št. 45. »Domovine" se ima glasiti v članku »Vinogradnike ptujskega okraja opozarjamo itd." v 23. vrsti druga beseda opazovanja in ne predavanja.
Umrl je v Gaberju upokojen rudar Lappovega rudnika v Zabnkovju pri Libojah, g. Ant. Bezenšek. Njegov brat Jurij je župnik v Čadramljah. Ljudem se je zdelo čudno, da ni prišel k pogrebu. Ali pa je imel važnejše politične opravke?
—	Gospodarski shod v Arclinu pri Vojniku. Včerajšnjega gospodarskega shoda, ki se je vršil v gostilni škofjevaškega župana gosp. Vrečerja v Arclinu, se je udeležilo do 100 posestnikov iz trga Vojnika in okolice, zlasti iz Arclina, Škofjevasi, Ljubečne, Runtol, Jezerc in Šmartnega. Predsedoval je shodu posestnik gospod Ign. Samec iz Arclina. Govoril je član izvrševalnega odbora »Narodne stranke" g. dr. Lj. Stiker o zgodovini cestne zveze Šmartno v Rožni dolini — Vojnik in nasvetoval potrebne korake, da se bode ta zveza vendar enkrat izdelala. Širšo javnost bo zanimalo sledeče: že leta 1904 so izmerili štajerski deželni inženirji nameravano cesto in se je izrekel za njo sedajni okrajni zastop celjski; vloga pa je obležala pri štajerskem deželnem odboru do 29. julija 1907! Pri nas na Štajerskem je torej treba dolge dobe treh let, da se reši taka razmeroma malenkostna zadeva! Šele 29. julija 1907 j^ deželni odbor naročil okr. komisarju g. Brescliarju, naj se povpraša one, ki imajo zanimanje za to cesto, po mnenju, katera proga se naj izdela. G. A. Gmajner iz Arclina je nato izrekel željo, katero so vsi navzoči enoglasno odobrili, naj se zgradi takozvana spodnja proga, to je od Martnakovega križa pri Vojniku do Poholetovega hrasta v Šmartinu. Sklenila se je v tem smislu enoglasno sprejeta resolucija, katero so takoj podpisali vsi udeleženci shoda. Stvar je nujna, ker se je treba do 1. maja 1.1. izreči, katera proga se naj gradi. Zanimiva je tudi izjava g. Pavšarja iz Vojnika. Občinski odbor vojniški se je izrekel za cesto čez Kojsko — ne da bi vprašal posameznih posestnikov tržanov, ki so za spodnjo progo. Lepo priznanje za občinski odbor! Shod se je najlepše izvršil in so bili vsi navzoči zelo hvaležni g. dr. Stikerju za njegovo temeljito razpravljanje o tej cestni zadevi.
—	Na Ponikvi je zmagala pri obč. volitvah klerikalna stranka, v Dramljah pa pristaši »Nar. stranke". O postopanju klerikalcev pri teh volitvah priobčimo značilen dopis prihodnjič.
—	Pretep. Blizu Melja pri Mariboru je pretepel neki viničar Knuplež tesarskega pomočnika Lešnika tako hudo, da je prej umrl kakor so ga pripeljali v bolnišnico.
—	Pogorela je mizarju Krajnerju v Šmartinu pri Slovenjgradcu zadnji četrtek hiša. Zgorelo mu je žito, perilo, meso, obleka in je sedaj velik revež. Požarna bramba je imela mnogo truda, da so rešili druga poslopja v bližini.
—	Za jubilejno javno knjižnico v Središču je podarila tržka občina Središče 400 K, dosedanje bralno dr. »Edinost" je podarilo svoje knjige (300 zvezkov). Odbor knjižnice se je sestavil iz 3 delegatov občine in 2 bralnega društva. Knjižnico prevzame tržka občina v last. Upravo vodi omenjeni odbor.
—	Požar v gozdu. Na posestvu grofa Fr. Attemsa bi. Gradca je pogorelo zadnji petek do 8 oralov mladega gozda.
—	Nečloveška mati. Frančiška Seibert iz Štor je služila kot kuharica v Gradcu. 23. t. m., zadnji četrtek, je porodila fantka, ga zadušila in vrgla v stranišče. Vso stvar ima že sodnija v rokah.
—	Umrl je v Grajski vasi na Veliko soboto posestnik g. Pongrac Šlander, oče narodnega mladeniča g. Vinka Šlander j a. Bodi mu žemljica lahka.
—	Zaprli so 17 letnega Rudolfa Prevolnika iz vojniške okolice, kateri je zadnji čas izvršil več tatvin, n. pr. pri branjarju Mataseku v Gaberju in pri Juteršeku v Ljubečni. Poskusil je tudi pri Teppeju, pa se mu ni posrečilo, istotako tudi pri Westnu ne. Žan-darji so mu prišli na sled na ta način, da so spustili njegovega psa, kateri je bil pri ponesrečenemu ulomu pri Westnu ujet, in pes jih je vodil k tatovemu domu. Prevolnik si je jemal psa s seboj, da ga je čuval in svaril.
—	Razbijači. Minul teden so neki tovarniški delavci pobili v gostilni pri Erjavcu na Sp. Hudinji vse steklenice in ko jih je krčmar vendar srečno spravil na cesto, so mu razbijali z latami po vratih in oknih. Krčmar je ustrelil skozi okno in obstrelil nekega Bračiča na nogi.
—	Prijeli so v Račah pri Mariboru minuli torek neko Kranjico Črno-logar, katera je skupno s tovarniškim paznikom Tomažičem izvršila v Mariboru več goljufij. Oba sedita sedaj v kajhi okr. sodišča v Mariboru.
—	Iz Ljutomera. Najnovejša in najpotrebnejša pridobitev za našo okolico bi bili po mnenju vlč. g. Škamleca — izgnani francoski menihi. Po njegovih načrtih bi naj na posojilniški lasti sezidali ti pregnani reveži velik samostan. Ko bi se ti menihi na Francoskem pokorili državnim postavam, bi lahko ostali tam, ker tega niso storili se izseljujejo in nadlegujejo ljudi po svetu.
—	Iz Brežic. Prvo krono v novi nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda je podaril gosp. Jos. Uršič v Brežicah. (To pa je res čudež in posebna zasluga kompanjona tvrdke Uršič in Lipej, ki je prva na Štajerskem naročila klerikalne vžigalice. Opomba stavca.) — G. Kunej, kateremu so hotela vsa društva slovenska v Brežicah prirediti odhodnico, si je to odločno prepovedal. Prav ima — on bo že vedel zakaj.
—	Dar družbi sv. Cirila in Metoda. Mesto venca na grob vrle narodnjakinje g. Marije Tušak pri Sv. Antonu v Slov. gor. sta darovala: gca Viki Trost, učit. in obitelj nadučitelja Šijanca 8 K. Hvala!
—	Iz Mozirja. Gospod Fedor Matvejevič Stifter, vseuč. prof. v Ka-lugi je daroval »Savinskemu Sokolu" zopet 30 K. Blagemu možu v slovanski Rusiji — Bog plati!
Tudi nabiralniki so zadnji čas veliko donesli. Posebno polna sta vedro Blažev, Grabnarjev in tudi Vasletov ne zaostaja. Na zdar!	—k
—	Iz Mozirja. »Malemu ucepi v dušo ljuDezen do svojega naroda, in ostala bo do groba! In, če se je plemenita cep prijela, pokazalo se bo že zgodaj. Tudi naši deci smo ulivali v dušo ljubav do naroda in na velikonočni pondeljek smo se prepričali, da cepika ni usahnila, da raste in se plemenito razvija. V malih glavah se je porodila velika misel. In ta misel je šla v dejanje. Naši otroci so priredili otroško igro — tombolo — v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Komaj je sprožila mala Stanka pred tedni to idejo, že je zabrenčal cel broj mladeži krog nje ter cele dneve pripravljal, venčal, nabiral dobitke, in najdrobnejši glavici se celo v pozni noči ni hotelo dremati.
Na deževni velikonočni pondeljek so otroci prestrašeni zrli skozi okna v deževno in snežno vreme, a kmalu so se razvedrili, ko se je jela polniti izba gostilne »pri lipi".
Pozdravila je mnogobrojne goste mala Stanka in začelo se je pravo nedolžno otročje veselje, ki se je polastilo tudi nas odraslih.
In mi smo ponosni. Otroci so popolnoma sami, ne da bi jih kdo na to napeljal, jeli stikati glave ter iztuhtali, da prirede to tombolo, ki je donesla naši družbi 51 K — v podporo.
Vrli otroci, bodite vzgled vsem drugim širom slovenske domovine. Če bo imela Slovenija samo tako deco, ni se ji treba bati nikakega sovražnika.
—	V Šmarju pri Jelšah je otročja bolezen bleki ali špički za nekaj tednov zelo razširjena. Šola ni zaprta. Otrok do 3. leta redkokateri to bolezen pre-stoji. Danes 6. t. m. leže štirje taki mrtveci na parah. Doslej je v tem letu umrlo že 22 otrok, dočim lani v celem letu 17 otrok.
—	»Sudmark" v Ljutomeru. Brezobrestna, oz. posojila po nizkih obrestih imajo pri »Sudmarki" ozir. pri banki »Siidmark" sledeči Ljutomer-čani: peka Prager in Maleg, čevljar A. Arnoš, brata Wirt in Kleinmann. To našim ljudem v vednost.
—	Neverjetna lahkomišljenost. Na veliki četrtek je šel kmet Koloman Kocbek doma iz Žitnic pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v Radgono po smodnik, katerega je hotel rabiti za strelanje ob veliki noči. Nakupil si je 8 in pol kilograma. To težo naložil si je na hrbet ter romal proti domu. Ne več daleč od doma pade mu zabojček s smodnikom s hrbta ter se raztrese na zemlji. Kocbek si je napravil kolikor^ se je dalo nov zabojček ter nabasal v njega smodnika kolikor je šlo. Ko je bil s tem delom gotov, postavil je zabojček na stran, vzel šibice iz žepa ter užgal ostali na zemlji raztrešeni smodnik. Vsled vnetja smodnika na zemlji vnel se je tudi celi smodnik zraven stojočega zabojčka. Pri tem je dobil Koloman Kocbek tako hude opekline, da je dne 22. t m. pod hudimi bolečinami umrl.
—	Klerikalni nepošten j aki ponavljajo v »Slovencu" staro in že stokrat pregreto laž, da je »Narodni svet" za Štajersko izsilil zastopnike »najmočnejše" stranke iz svoje sredine. Že nekajkrati smo opisali celi dogodek kakor se je vršil; pa klerikalni ne-poštenjaki lažejo naprej. Nič ne dene; na Štajerskem bo kmalu vedel soditi zadnji pošten in resnicoljuben človek moralno višino teh čednih »braniteljev" vere. Značilno pa je, da se ne čutita zastopnika »Km. zv.u, prof. Fon in korektor Leskoyar dolžna to laž popraviti.
—	Poizkušen samomor vojaka. Minul torek se je ustrelil v Mariboru nek pešec 47. pešpolka v prsi. Baje ga bodo ohranili pri življenju.
—	»Zvezi narodnih društev" je napisal »Slovenec" sledeči pozdrav: »Namen društva je ovirati »blagonosno" delovanje S. K. S. Z., netiti liberalni fanatizem, širiti celjske liberalne liste ter liberalnim učiteljem brezplačno poskrbeti za slovenske dnevnike. Zveza »narodnih" društev je že pb ustanovitvi stopila v liberalni tabor ter tako postala omejena, strankarska organizacija." Torej gospodje so nam sami povedali, česa se najbolj bojijo. Pokažimo jim, da bo ta strah zelo upravičen ! Prenehalo bo sistematično poučevanje za poboj in pretep v krijič.-socijalnih kurzih, ljudstvo bQ jelo spoznavati svoje »prijatelje" v klerikalnem taboru, ker bo pridno čitalo napredno časopisje. Če bo pa potem Korošcem, Vratovom in Be*fcovičem hrbet obrnilo, pa ne moremo pomagati.
Svetovne, vesti.
—	Posurovelost. V vasi Bjelani blizu Krakovega v Galiciji je imela delavčeva žena Bruzda za moževim hrbtom ljubavno razmerje s konjskim mešetarjem Ovčacem. Ker jima je bil delavec Bruzda na potu, sta ga napadla in ker je klical po pomoči, mu je žena najprej odrezala s kuhinjskim nožem jezik, potem pa sta ga s sekirama ubila. Oba sta že v ječi.
—	Umrl je na Dunaju slavni prof. za sroltančne bolezni dr. SchrOtter. Imel je velikanski pogreb. Prepeljali pa so mrtvo truplo v Gotho na Nemškem, da ga sežgejo.
—	Velikanski požar. Na skladišču lesne tvrdke Gaetano in Francini v Braili na Romunskem je izbruhnil minulo sredo požar, ki ni uničil le okrog 150 vagonov desk, temveč tudi vse stavbe v Inki. Škoda je velikanska.
Društvene vesti.
—	Redni občni zbor slov. trg. društva v Celju se vrši dne 3. maja t. 1. v mali dvorani Čitalnice v „Nar. domu" ob 2. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo rač. pregledovalcev. 5. Volitev novega odbora. 6. Sprememba društvenih pravil. 7. Sklep glede ustanovitve trg. bolniškega društva za Štajersko. 8. Slučajnosti.
Kakor znano, stavilo si je društvo važno nalogo, da ustanovi samostojno stanovsko trgovsko bolniško blagajno za Spodnještajersko, ki je res prepo-trebna. Pravila so popolnoma izdelana in se bodejo občnemu zboru v odobre-nje ev. spremembo predložila. Ko ne bi na dnevnem redu občnega zbora bilo nobene druge točke razun te, je ista sama tako važnega pomena za slov. trgovstvo na Sp. Štajerskem, da je polnoštevilna udeležba vseh članov neobhodno želeti. Poživljamo in vabimo Vas toraj vse zavedne trgovce in so-trudnike, da se pogovorimo še o raznem drugem in začrtamo pot, ki jo ima hoditi društvo tudi v bodoče.
Ker se na ta dan vrši zvečer koncert in predstava v prid „Sokol-skega doma" je toraj skrbljeno tudi za prijetno zabavo in razvedrilo.
—	Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v soboto, dne 2. maja 1908 svoj redni XII. koncert v dvorani „Trgovskega doma". Vspored koncerta: I. 1. Fran S. Vilhar: „Na Ozlju gradu",
moški zbor s sopran in bariton solo. Sopran solo poje gdč. Klementina Hro-vatova, bariton solo gosp. Slavko Grm. 2. Stjevan St. Mokranjac: »Srbske narodne pesmi z Ohrida" (deseti šopek), mešan zbor a capella. 3. Anton Lajovic: »Bolest kovač", mešan zbor a capella. II. 4. Anton DvoFak: „Te Deum", za mešan zbor, s sopran in bas solo. Sopran solo poje gdč. Danica Šantel, bas solo g. Slavko Grm. — Dirigent gosp. Josip Michl. — Orkester c. in kr. peš-polka št. 47.
Loterijske številke.
Trst, dne 25. marca 1907: 67, 64, 71, 35. 11. Line, „ „ „ „ 9, 80, 56, 58, 49.
Kleparske pomočnike
sprejmem takoj v trajno delo
Leopold Lebar,
kleparski mojster na Bledu, Gorenjsko.
269 3—1
Dobro idoča
trgovina
tik cerkve se odda pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov „F. D." na uredništvo »Domovine" v Celju. 270 2—1
SUKNA|
in modno blago I za obleke pri- I poroča tirma S
Oocinnl
Mm n siio I
vHipoIcuI
na Češkem. I
Tvorniške c ne. $ Vzorci franko.
A	»
Proda se dobro idoča
trgovina
zaradi smrti gospodarja. Trgovina je blizu farne cerkve in četrt ure od kolodvora pri veliki cesti v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Proda se pod ceno in ugodnimi plačilnimi poboji. Naslov pove uprav. »Domovine".
268 3 2
obstoječa iz 2 poslopij in nekaj zemlje ob okrajni cesti v prijaznem trgu na Spodnjem Štajerskem pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pove Jože Petek, posestnik Loka štev. 14 pošta Trbovlje.	259 3-3
Kopajte narodni kolek!
Naznanilo/
Spodaj podpisana naznanjam, da sem se preselila kot izprašana (prej okrajna babica) iz
Velenja v Gaberje-Celje in bodern tudi tu svojo obrt natančno po predpisih, trezno in v zadovoljnost izvrševala. Vljudno prosim vso slovensko inteligenco in sploh vse občinstvo, da mi zaupa ter me blagovoli podpirati.	266 3-2
Se priporoča z odličnim spoštovanjem udana
Henrijeta Soič roj. Brusinjak S£3i£5.5?£
Savinski
izkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENG KVEDER f^S \SrX\
13 130—42

je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1'20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.
ir
MM
HMMMMMM
24 24—46
Nova vinska postava L^aUT^ Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
TSl
«MMn**MftMM**»NMMVMMMMVM
M

Vozičke
za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča
P. Kostič v Celju.
3ČL5ESE5Č
Velika mariufakturna trgovina Karol Tanič, Celje, Nar. dom.
Moderno volneno in sukneno blago ~ v vseh barvah in kakovostih.
$
o o o o o o o o o o o
o o o o o o o o
9 o o o <1 o o o n
9 $
o o
54 21
Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene.