• V PROIZVODNJI INDOVA SE ČAS KOLIN NE POZNA
Naravna čreva skoraj vsa v izvoz
November je mesec, kose temperature že spuslijo pod ničlo. Z mra-zom pa prihaja tudi čas za izdelavo domačih koiin. V induslrijski sa-mopostrežni prodi>;alni Indova na Poljanski ccsti 95 je te dni bolj ži-vahno kot v jesenskih mesecih, saj prihajajo kupci iz vseh krajev Slo-\enije, da se oskrbijo z vsem, kar je potrebno za dobre krvavice, peče-nice, salame in druge dobrote. ki se ob takih priložnostih delajo doma. V Indovi prodajalni je mogoče poleg črev {zatrjujejo, da so pri njih najcenejša) kupiti tudi riž. kašo, že zntešane začimbe in vse druge po-trebne dodbtke. Zanimanje za nakupe bo trajalo do srede marca, če-prav je glavna sezona le približno mesec in pol.
Mesec, ko se pripravljajo do-mače koline, pa se v proizvodnji Indova, ene izmed šestih ju-goslovanskih tovarn, ki izde-lujejo naravne in umetne ovit-ke za mesno predelovalno in-dustrijo, prav nič ne pozna. »Spoznali smo. da je bolje ena-komerno delati skozi vse leto in imeti nekaj zalog, kot pa pozimi uvajati tretjo izmeno,« je poja-snil direktor tozda Indov Vojko Hočevar.
V tozdu Indov. ki je v sestavi delovne organizacije Agrotehni-ka-Gruda, je zaposlenih 62 de-lavcev. od teh pa jih kar dve tret-jini dela pri predelavi naravnih govejih črev. Okoli 80 odstotkov te proizvodnje, to je približno 160 ton. prodajo v Italijo in Av-strijo. Letos bodo z izvozom za-služili predvidoma 120 tisoč do-
larjev. Njihov letošnji izvoz bo količinsko 30 odstotkov večji od lanskega. čeprav tudi oni mesec dni niso smeli izvažati zaradi po-sledic jedrske nesreče v Černobi-lu. Kar ne izvozijo na zahod, od-kupijo domače, predvsem manjše klavnice. nekaj pa pro-dajo tudi v svoji prodajalni.
Indov je najbrž ena redkih DO, ki za svoje izdelke dosegajo na zunanjih trgih boljše cene kot doma. Kljub vsemu pa z izvozom pokrijejo le desetino potreb po uvozu surovin za umetne ovitke. Te surovine dela le nekaj tovarn na svetu in njihova receptura je skrivnost. Kar zadeva domače cene, pa se črevarska industrija obnaša tržno, menijo v Indovu, saj so se njihove cene povečale manj kot cene mesu in mesnim izdelkom. Tako je najbrž tudi
zato, ker smo lani uvozili z za-hoda večje količine naravnih in umetnih ovitkov. Za primerjavo naj povemo. da je lani januarja, to je več kot pred letom in pol. naravno okroglo goveje črevo stalo 12 dinarjev, danes pa je njegova cena od 18 do 21 dinar-jev.
Ne glede na to. ali je izdelek oblečen v naravno ali umetno črevo, je njegova cena pri nas enaka. V tujini je na primer hre-novka v naravnem črevu precej dražja od tiste v umetnem. Pri nas pa naravna čreva uporabljajo le manjše klavnice, večje tega za-radi zahtevnejše tehnologije niso sposobne. Sicer pa med izdelkom v umetnem črevu in tistim v na-ravnem. glede na okus ni nika-kršnih razlik, je povedal direktor Vojko Hočevar. če je. naj za primer spet vzamemo hrenovko. ta narejena po pravilnem po-stopku. Na zahodu uporabljajo vlažni postopek, pri nas pa suhi, zaradi česar izdelki niso tako ka-kovostni.
Poleg predelave naravnih črev in izdelovanja umetnih ovitkov, se v Indovu ukvarjajo še z odku-
pom kož zaklanih živali in nji-hovo predelavo. vendar jih ku-pujejo le pri tozdih Proizvodnja Ljubljana in Proizvodnja Za-greb. ki sta tudi v okviru delovne organizacije          Agrotehnika-
Gruda.
D. J.