146. številka.
Ljubljana, v
* I
•     1 • •
• jnlija.
XXIV. leto, 1891.
Upravnifitvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. voe administrativne stvari
Državni zbor.
Osnovana je trditev, da ja vsa proračunska razprava le navidezua. Proračun se vsled nobenega govora znatno predrugačil ne bode, to tem menj, ker Bino že v drugem polletji io ker dobrodejni provizorij premaga vse ovire, ko bi jih sploh kaj bilo. Vender pa ima proračunska debata to dobro stran, da semtertja čujemo kakšno krepkejo besedo, katera če tudi no pomaga, vsaj škodovati ne more.
Tako na pr. nam je pri naslovu „deželna obramba" mladočeški poslanec dr. Pa ca k prav iz srca govoril. Poudarjal je potrebo dobrega sporazumijeva mej vojaštvom in civilnim občinstvom, žal, da vojaštvo v tem oziru ne poBtopa prav. Častniki poslužujejo se v zasebnem občevanji s prebivalstvom izključno le nemškega jezika. Določbe o polkovnein jeziku so le na papirji. Češki častniki, ki javno naglašajo svojo češko narodnost, premeščajo se v najbolj oddaljene kraje. Izjave deželnobrambenega miuiBtra v budgetnem odseku nasprotujejo zakonom. Cesar občuje z vojaki v njib materinem jeziku in pri nekem manevru na Češkem rekel je stotniku, ki je češkim vojakom bil velel: „Richtung auf die Pappeln!" a ga moštvo ni umelo: „ Zakaj ne govorite češki ž njimi?" Dr. Pacak pritoževal se je nadalje, da vojaškim godbam ni dovoljeno svirati češke narodne napeve, da bo vabila na vojaške veselice le nemška. Jezika vojske se nihče ne dotika, a držati se je polkovnega jezika, da se dobro spo-razumljenje mej narodom in vojsko ne ruši.
Deželnobrambeni minister grof "VVelsers-heimb povedal je mnogo podrobnostij. Mej drugim, da se je že skrbelo za pomnožitev žandarmerije, da se imajo vojaške vaje določevati v sporazumljenji s politiškimi oblastvi, da so na gospodarsko razmere jemlje dovolj ozira, da se bodo pri vojaških dobavah tudi v poštev jemali mali obrtniki i. t. d. Naposlod pa je na dr. Pacaka opomnje glede jezika v vojski odvrnil : Poslanec Pacak priznal je upravičenost nemščine v službeui rabi; omejil pa je to rabo tako, da mu ne morem pritrjevati. Jaz se moram poganjati za popolno in neomejeno rabo tega jezika v voJBki in sicer ne s stališča privilegovane narod«
nosti, ampak zato, ker je ta jezik v zgodovinskem razvoji postal neizogibni, nenadomestni občeval ni jez i k, ki se ne sme presojati z nepobitnoga stališča jednakopravnosti, marveč s stališča pametne praktične potrebe.
S temi beBedami izrekel je minister svoje mnenje in tudi glede polkovnega jezika postavil se na stališče strogega , nori possumua". Dasi bi se njegovim razlogom v mnogem oziru ugovarjati moglo, vender tega ne bodemo storili, ker je pri sedanjih razmerah škoda za vsako besedo in ker le predobro vemo, da bode naposled le ministrova volja obveljala.
Ostali del te seje je za nas znamenit le v tem, ker seje poslanec K u Sar dvakrat oglasil. Prvikrat izrekel je željo, da bi Be vojaška bolnica iu vojaško oskrbovališče v Ljubljani premestila iz sredine na periferijo mesta, ker dotična poslopja zadržujejo razvoj mesta in bi jih bilo treba premestiti tudi zaradi zdravstvenih ozirov. Dežela KranJBka prezira so v marsikaterem oziru, dasi ima znatna bremena in akoruvno se je pri vsaki priliki pokazala jako lojalno in požrtvovalno. Vlada naj bi torej ugodila Želji mesta in dotične prostore prepustila za nizko odškodnino.
Drugič pa se je poslanec Kušar potezal za gimnazijo v Kranj i. Ko je vlada to gimnazijo razpustila, bila je izvestno slabo poučena. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi iz vsake kronovine bil v ministerstvu višji uradnik, ki bi ministru dajal potrebna pojasnila o razmerah svoje dežele. V tem oziru poudarjati bi bilo posebno deželo Kranjsko. Poslanec Kušar predlagal je naposled »oaulucijo, v kateri se vlada pozivlje, naj zopetno ustanovitev gimnazije v K run ji takoj začne uvažati in že za 1892. I. potrebno vsoto postavi v proračun.
Slovenska pravna akademija in nazori sedanje državne uprave o njej.
(Unijo.)
Državna uprava je slovenske pravnike v tem pač malo, ali ni jih. celo nič podpirala. Izdajala je pač — uvažujoft vedno glasnejše zahteve slovenskega naroda — od slučaja do slučaja ukaze, da
naj se pričenja po močeh slovensko uradovati s strankami, jedino slovenščine zmožnimi. Skrb, kako to zvrševati, prepuščala je uradnikom, in le-ti morali so se sedaj poleg pravoslovja ukvarjati tudi z jezikoslovjem, da so mogli zadoščevati svoji javni službi. Vnem seveda to ni bilo ljubo, niti lahko delo. Komur je bila slovenščina materni jezik, ta si je Že še pomagal ; trdo pa je šlo onim, ki so od mladih nog vedno nemški občevali, a takih je bilo mnogo po uradih na Slovenskem. Priznati moramo, da so se mnogi udali mirno časovnim zahtevam ter z velikim trudom in pridnostjo poprijeli se nauka slovenščine-, priučili so se jej po možnosti, a do čistega in lahkega uradovanja v slovenščini manka jim še mnogo!
Da tako ne more vedno ostati, je pač jasno. Državna uprava je tudi zaukazala slovensko urado-vanje, spoznavši potrebo iu upravičenost njegovo; kdor pa hoče doseči namen, skrbeti mora tudi za sredstva v dosego namena. Kazun Slovencev imajo že vsi oBtali narodi v mogočni in pravični naši Avstriji kolikor toliko ugotovljeno izomiko svojih pravnikov v narodnem jeziku; — Slovenci smo zadnji, ki se za to poganjamo. Ako državna uprava veleva uradovati Slovencem v njih jeziku, onda se mora ona pač tudi spomniti in usmiliti svojih v tem pogledu zapuščenih uradnikov; krivično bi bilo zahtevati od uradnikov v Slovencih več in težavnej-šega dela, nego od uradnikov, recimo v Nemcih ; več dela in truda pa se zahteva od naših uradnikov, ako morajo s svojim zasebnim trudom, s svojimi močmi, s svojo požrtvovalnostjo skrbeti za razvoj slovenskega pravoznanBtva, brez katerega bi bilo pravo slovensko uradovanje tam, kjer rastlina brez čistega zraka.
Da je torej naša težnja po vsaj deloviti izomiki pravnikov v slovenskem jeziku vzrasla uatleh neizogibne dejanske potrebe, tega ne more nikdor tajiti; preverjeni smo pa uprav zaradi tega, da je tudi državna uprava ne bode mogla dolgo prezirati in da se jej bode treba  prej ali slej resno baviti s tem uprašanjem.
Sedaj pa si poglejmo odgovor gospoda nauč-nega ministra.
LISTEK.
Ceresničin obžalovani greh.
(Obrazek s HlovaSkoga. Čolki spisala <!abrijel;i Trdssova, prel. F. G. P.)
Važen, da, mučen trenotek — in vender m ne godi nič neobičajnega, žalostnega ali hudega.
Ko je otec Oerešna izgovoril, nastala ju v izbi taka tihota, da bo vsi dobro slišali žalostno šumenje muho ulovivšo ne na tramu v pajkovo mrežo. Materi to ni dalo miru; v.stala jo iu omela pajčevino. A b tem ni so spremenil resni položaj, saj je mati zopet sedla in niti dihala ni.
Za mizo sodi ženin Šimek in pričakuje, kaj se bode zgodilo, no moro niti sopsti. Itazumen, miren, dober človek jo — a ros, podpolooma glup je videti. Brada visi mu skoro do rnize, usta so mu polu odprta, obraz kakor odrevenel in oči ima uprto v ono stran, kjer poleg majke atoji njegova izvoljenka, osemnajstletna Julka Zezulova. Čaka, kaj odloči ona.
Julka je zardela in tudi bi noben Človek ne mogel uganiti, kako barvo imajo njene oči, je li lepa ali grda.
Tako sklonjen, zmeden obraz no pripušča raz-motrivanja.
Majka njena gleda žalostno; kedar se ima hči »moliti v Istini, treba jo stvar resno preudariti. Dobro je še, da h * oba moža za mizo nekako potuhnjeno smehljata, sicer bi obraz v sobi ne kazal nič veselega.
Pred tem jo precej dolgo govoril snubač, svoj otec Sunkov. Drugega ni hotel ženin vzeti za ta posel; ljubil ni tujih posrednikov in želel je vse izvršiti na tihem. Kosil je Julko v glavi in v srci že dolgo časa, a odkril ni tega nikdar razven v spremstvu otca — temveč poprosil takoj njeno roke.
Takih ženinov najde se na vasi redkokedaj. Koliko ii«• u m no.st ij napravi drugi, predno si upa že naprej zagotovljen dobrega vsprejemn z drugom iti snubit.
A Sunek Oorešua ni se štel mej fante; zdel se je samemu sebi prestarim, kakor da bi se še kedaj ž njimi prepiral ali se skušal ž njimi.
Šimek ni imel še trideset let, ali videti bil jo starejši. Puntava njegova bila je obila, naprej naklonjena, vrat kratek — iu je li trudapolno delo ali napačna rast zakrivila — Šimek bil je grbast kakor kak starček.
Obraz Šimkov bil je dovolj prijeten, in kedar se je smejal, kaza je dve vrsti drobnih, belih zob,
moglo se jo reči, da je tudi lep. Vender bi ga vsak prej imenoval strica nego mladenča; mladi in stari vikali so ga in ostavljali v pokoji.
šunku prišli bo vsi nedostatki na um in strah polotil se ga je stoprav, ko je ustopil v Zezulovo poslopje. Naprej vedel je, da je za Julko premožen, dober ženin; saj je imel četrt dobre zemlje iu skoro novo hišo — zato so mu je že mnoga devojka sama ponudila.
Nobeno deklo pa zopet ui tako dobro pristojalo Šimku kakor Julka, dasi mu ui bila ravna na imetji. O njej vedel ni nihče zlega, ravuo tako ne kakor o Simku. Včasih reklo so je: „To je jedna iz svetnic," ali „tiha voda bregove podira" — kedar je včasih mladeuče razgrela.
„Julka, pridi popoludne na vas ..." klicale so jo testo devojke na poti iz cerkve.
„Iu kaj naj bi delala onduV" rekla je Julka kakor kaka modrijanka.
„Kaje čita povesti — kakor šularica!" . . . pripomnila je jedna iz devojk z očitujočim glasom.
„ Morda te čaka kak učitelj, potem boš gospa ..." posmehovalu se je druga.
Julka nahmurila je obrvi in se jezila. Kedar ni vedela odgovora in bila vsa v zadregi, sramovale so se devojke in jo pustile.
Odgovor njegov sega dalje, nego želja, katero je izrazil poslanec Suklje. Le-ti želi, da se naj predavajo nekateri za prakso najvažnejši in najpotrebnejši predmeti pravne discipline na Graški pravni fakulteti s slovenskim jezikom. Gospod minister pa mu odgovarja, kakor bi imel Svetce v predlog pred seboj! Vidi se nam, da je gospod minister segel premišljeno preko meje, imejoč pred očmi popolno slovensko pravno fakulteto; tako si je svoj odgovor zdatno olajšal, kajti mi priznavamo sami, da popolne slovenske pravne fakultete sedaj še ni lahko oživotvoriti; težje pa je nas prepričati, da je tudi skromna želja Šukljejeva neizvedna, in celo ne moremo umeti, kako da bi izpolnitev te želje morala vesti do delitve pravne fakultete Graške. Ako se prične predavati v slovenščini jeden ali drug pravni predmet, recimo: kazensko pravo, obči drž. zakon itd., iz tega še nikakor ne izhaja, da je tudi druge predmete na pr. rimsko pravo predavati v istem jeziku. Nego mi menimo, da naj poslušajo slovenski pravoslovci vso historiško tvari no pravne discipline na kaki nemški fakulteti, to pa iz razlogov, ki ne tiče) jedino v nezadostnih slovenskih učnih močeh. Kadar pa napoči čas za slovensko pravno fakulteto, tedaj se no bodemo potegovali, da naj se v ta namen deli Graška pravna fakulteta, nego da se ustanovi v Ljubljani.
Gospod naučni minister se je torej nekako izognil naravnost odgovarjati na Šukljejevo skromno željo, čuteč, da bi v tem pogledu njegov odločno negativni odgovor ne bil brez tehtnih pomislekov.
Sledimo dalje njegovemu odgovoru! On pravi, da v sedanjih razmerah ne more ustreči naši želji, ker ni v to znanstveuo izobraženih docentov. Če meni gospod minister u tem, da se ne oglašajo slovenski pravni docenti za podelitev »veniae legendi", kakeršnih imajo na izbor Nemci, pritrjujemo mu radi. Slovenski pravniki so uprav za razvoj slovenskega pravoznanstva že dosti žrtvovali brez najmanjšega odplačila; duševni reveži oni pač niso, a materijalnega bogastva ne poznajo, in kdo jim bode zameril, ako se v sedanjih časih in razmerah ne ukvarjajo z neplodno teorijo, nego si iščejo v praktičnem Življenji mesta, katero jim zagotavlja vsakdanji kruh! Iu če bi imel jeden ali drug izmej njih tako željo ter gmotna sredstva za to, kaj mu pomaga baviti se s pravoznansko teorijo ter pisati učena dela, dokler nima od državne uprave poroštva, da ga bode v tem akademiškem podjetji podpirala?
Ako meni torej gospod naučni minister, da se mu bodo kar čez noč ponujali zreli slovenski pravni docenti, se pač moti in čakati bode moral dolgo; — kadar bode pa državna uprava pokazala svoje zanimanje za znanstveno gojitev slovenskega pravo-slovja, kadar bode zagotovila primerno plačo onim, ki se hočejo temu poklicu posvetiti, tedaj se bodo — tega ni dvomiti — izmej priznano bistrih in zmožnih slovenskih pravnikov oglasili kmalu taki, ki bodo dokazali zmožnost in sposobnost za docenturo. (Konec prih.)
„. . . Majka njena kriva je tega . . .M govorile so o Julki mej saboj. »Drži ju strogo, da se ne bi ž njo tako zgodilo, kakor rajnki njeni sestri Katici."
Katica bila je za deset let starejša in takrat, ko je bila Julka še majhna, napravila je roditeljema grozno žalost. Spozabila se je z nekim mestnim človekom, kateri je potem ni hotel ali ni mogel vzeti ... Na to je revica umrla, in roditelja sta malokedaj govorila o njej. Da je stopila Katica v svet in sta bila roditelja kakor slepa, tega odpustila si ui Zezulovka nikedar in vzgajala je mlajšo hčer v strahotnem zatišji, nad mero strogo.
»Julka, pridi h godbi!" poklical jo je nekedaj neki mladeneč, ki bi si ne bil dal dvakrat reči, da bi postal njen ljubimec. »Lepo boš plesala!" obljubljal ji je naprej.
Julka ni hotela priznati, da tega ne dovolita roditelja.
BSaj ne urnem plesati, in reB mi tudi ni do tega," odgovorila je tako mirno, da se odbiti ni mogel na njo jeziti.
Prijateljica nobena ni bila dolgo Julki, zato o godbi, o norčijah in o možkih ni bilo govora ž njo. Ob nedeljah čitala je Julka izposojene koledarje in knjižice ali je šivala. Tako lepo šivati znalo je malokatero dekle kakor ona; bila je tudi zanesljiva in redna v vsakem domačem delu.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 1. julija. Deželni »bori, Z Dunaja so javlja, da se bodo deželni zbori sklicali sredi septembra in zborovali do novembra. Oficijalno pa ta vest še nI zatrjena.
Vcuattjjev govor uplival je na javno mnenj«, kakor kamen, ki se vrte v vodo. Valovi se še vedno neso polegli in jako burno se pisari tpro et contra". Nemški listi seveda so silno ljuti in ko bi šlo po njih mnenji, bil bi dr. Va8aty svoje življenje že končat na vislicah. Zares žalostno je, da imajo te vrsta ljudje vedno svobodo na jeziku, a je niti v parlamentu ne prenašajo. Dr. Vašaty govoril je preveč, preostro, govoril morda svoji stranki na škodo, vender pa treba v parlamentu najširše svobode govora tudi v vnanjib zadevah. Ves krik in vik je pretiran, kakor govor sam in „Schmocki", ki hočejo Vašatvja kritikovati, naj začno najprej pometati pred svojim pragom.
Vnaiije države.
Trojna »veza.
Ni je dvombe, da se je trojna zveza zopet obnovila na daljnih šest let. Cesar Viljem je v ponedeljek na parobrodu »Cobra" "VVoldemara Nissena z veseljem obvestil, da se je pogodba v nedeljo zvečer do konca leta 1897. podaljšala. Isti dan je italijanski miniaterski predsednik Rudini v senatu dal skoro doslovno jednako izjavo. — Kakor se iz Rima brzojavlja, so včeraj pogodbo podpisali italijanski kralj, miniaterski predsednik Rudini in veleposlanika Avstro Ogerske in Nemčije, baron Bruck in grof Solms. Pri tej priliki je Nemčija Italiji dala zagotovilo, da se bodo nemške banke primerno ozirale na Italije gospodarsko stanje. Torej je tudi pri podaljšanji pogodbe ravnalo se po pregovoru : Roka roko umiva.
O sedanjem položaji,
„Novoje Vremja" meni, da je sedanji politiški položaj Bismarckovo delo. Brez njegove kancelarske politike bi Nemčija ne mogla igrati v orijentskem uprašanji uloge navidezno neprizadete sile. Cesar Fran Josip bi Koburžanu ne mogel dati avdijence in Rusija bi ne bila primorana, da se ogiblje vsa-cemu mej narodnemu koraku, iz katerega bi bilo vidno, da ima dovolj nagibov biti prepričana, da bode pri vseh mej narodnih sporih Nemčija v njenih sovražnikov vrstah. To Bismarckovo mojstersko delo je tudi uzrok, da upraJanje francosko-ruske defenzivne pogodbe še ni rešeno. Iz teh razlogov se tu (v Rusiji) nihče ne pridružuje bojazni, izrečeni v »Hamburger Nachrichten" zaradi cesarja Viljema potovanja na Angleško.
Srbski Ural j Aleksander pojde to poletje v Peterburg. „Novoje Vremja" opaža tem povodom, da se bodo Rusi le veselili na preobratu in pravoslavnemu   slovanskemu kralju in spremstvu njegovemu priredili simpatičen vsprejem,
ne meneč se  za   poslednja Baligrajaka dogodlco, o
katerih je objektivna sodba za na strani stoječega nemogoča.
Angleški glasovi o trojni zvezi.
Govoreč o podaljšanji trojne zveze, pišejo »Daily News", da je popolnoma naravno, ako se prva pomorska sila zanima za vzdržauje miru na Sredozemskem morji. S tem se pa še ni kot četrta pridružila k zvezi, predao se kaj tacega zgodi, bode še mnogo vode poteklo. — „Standard" pravi: Francija je komaj porazov okrevala, a že kazala željo,
šiloma vzeti nazaj Alzacijo in Loreno. Nemčija morala se je torej odločiti: ali Francijo v novi vojni razorožiti, ali pa ustanoviti mirovno zvezo, ki bi preprečila vse sovražne naklepe. To je zveze izvor. Z ozirom na postopauje Rusije sporazumela se je Avstro - Ogerak* popolnoma naravnim načinom z Nemčijo. Kar Italijo zadeva, ni nihče pretil njeni teritorijalni poetatj, A Taniška afera vzbudila je po vsem poluotoku boKsen in jezo. Navzlic tema nema pristop Italije k zve* nič tacega v sebi, kar bi utegnilo razburjati Franjo, kajti Rimski kabinet je ponavljaje izjavil, da a« iulija nikdar ne bode pridružila napadom na Franjo. Najbrže se je u točka pri obnovljenji trojne zv^« ga ostreje poudarjala. .Standard« pravi, da more ugotavljati, da pri obnovljenji pogodbe nobena izmej treh velesil ni zahtevala sveta niti bodrenja od stra.i Angleške in da se premembe v pogodbi, bile kaker&ne j^ij Angliji še neso obvestile. Da je bil lord Satisbury v tem oziru le nekoliko znatiželjen, bilo bi se izvestno zadovoljilo radovednosti njegovi. A ker ni želel nobenega pojasnila, ga tudi ni dobil. — »Daity Tele-graph" upa, da se bode vsled obnovljene trojne zveze javno zaupanje zopet okrepilo in bode borza zopet stalneja. — »Times" trojne zveze nit ne omenijo.
Socijalisti in trojna zveza. Trinajst socialističnih poslancev v Parizu poslalo je italijanskim socialističnim poslancem obširen telegram, v katerem se proslavlja pobratimstvo mej francoskim in italijanskim socijalizmom, trojni zvezi pa očita, da hoče narode nahujskati v bratomorno vojno, da bi jih tako odvrnila od socialističnih smotrov.
Na Kreti
vlada, kakor javljajo „Daily News" .popolna anarhija. Vsled krutosti oblastev in turških zlodejstev prisiljeni so kristijani tudi do zlodejstev, da tako rešijo življenje, ali da se maščujejo. To pa je za Turke in vojake povod, da uganjajo nečuvene gro-zovitosti.
Dopisi.
Iz Ribnice 26. junija. [Izv. dopj Dopis iz naše doline v št. 124. »Slov. Naroda", katerega tudi jaz povsem ne odobrujem ter bi bil zlasti želel, da bi bil izostal uvod dopisu in se ne dajalo povoda prepirom o raznih »zaslugah", — prouzročil je daljši odgovor iz Sodražke doline v fit. 130.
Ker je sporna zadeva dovolj važna, da bo vsestransko pojasni in da ne bode mislil g. dopisnik, ki je kaj mogočno vihtil svoje pero, da nam je sapo zaprl, vidi se mi potrebno odgovarjati na rečeni dopis.
Pustimo zasluge posameznikov! Kdor v resnici nesebično kaj dela za javni blagor, mu je najboljše plačilo srečen uspeh. Da se je napravil iz početka vsestransko z naudušenjem vsprejeti načrt dotične cestne zgradbe, gre v prvi vrsti zasluga gosp. IC., ki pa gotovo no hrepeni po hvali, ampak bolj po tem, da ve načrt uresniči. Uprašali bi samo, kake zasluge ima isti sa kako stvar, ki se početkom res hvalevredno naudušuje za njo, ki jo pa potem strastno pobija, predno se ša prične vršiti?
G. dopisnik trdi, da je iz Sodražice do Žle-biča po stari cesti samo 5500 m, po projektovani cesti čez Jurjevico do Ribnice pa 7992 m, tedaj za
WV Dalje v prilogi.
Ako je prišel pri Zezulovih govor na možitev, menila in podučevala je majka:
»Iz onih znanstev nikedar ni nič. Ako se de-vojka vede pošteno, najde se tudi pošten ženin; glavna reč je, da je dober, ne igra, ne pijančuje in da ima dosti za življenje. Drugačemu bi te tudi ne dala."
Oglasila sta se res pred Šimkom dva. Julka bila je premožna, po roditeljih jedenkrat dobode kočo in njena tiho.it obljubljala je snubaču samo dobro. A vselej odločila sta roditelja, da je za možitev časa dovolj in Julka bila je zadovoljna.
S Šimkom pa je bilo drugače.
Pred nekolikimi dnevi poveril je stari Čerešna na polji Zezulu, da se je odločil sin konečoo na njegovo veselje oženiti in da neče druge, nego J ulko.
Zezula bil je presenečen, a rekel je le, da je na hčeri ležeče. V dubu pa je mislil, da tega zeta ni pustiti. In na to še Zezulovka! Zbok te vesti bila je vsa razradoščeua. Tako premožen, gospo-darsk in razumen človek — to je res sreča!
Hčerko podučila sta, kako bo ima vesti in ona bila je z vsem zadovoljna, kakor sta želela roditelja.--
Zdaj, ko je Šimkov otec kakor drug vse določno povedal, ne pozabivši niti prilizniti se de-vojki, pogledal je Šimek Julku in v istem hipu
slutil je nejasno, da bi vender moral poprej govoriti ž njo mej štirimi očmi.
Julka je molčala. Bilo je videti na njej, da ji ni na mislih protiviti se. Vsaka nevesta se upira, a pri Julki ni nihče mimo Šimka slutil, da ji je mesto smeha v zadregi na jok. Naravnost iz duše čital ji je: ,Io to je že vas — za to saj Be možim?"
»No, Julka — saj je na tebi ležeče..." ponavljal je stari Čerešna Zezulove besede. »Izgovori vender odkritosrčno — ali hočeš Šimka, saj ga morda poznaš?"
Julka dvignila je naglo svoj golobičji pogled k majki. Zezulovka razumela je to tako, da ona govori za hčer. Ustala je s klupice, pogladila ljubeznivo Julčino, z drobnimi potnimi kapljami posuto čelo in rekla: »Ženski je težko v takem slučaji najti odgovora — saj bo Šimek uganil . . " Spremljala je svoje besede z značilnim nasmehom in prisilila Simka, da je bil dobre volje. Otca zasmejala sta se glasno.
»Prisadi torej vender k nam . . rekel je stari Čerešna.
»No, idi, Julka!" silila jo je mati nežno.
»Nevesta je ubogala in stopila zmedeno k mizi, kjer bo ji napravili poleg Šimka mesto.
(Dalje prih.)
Priloga ^Slovenskemu Narodu" Si 146, dnć 1, julija 1891.
2492 m dalje, iz Ribnice do kolodvora pa Se blizo jeden kilometer. To ni resnično. Po deželni cesti znaSa daljava iz Ribnice v Sodražico 9600 M, in Bicer do Suške meje pred Ž/ebičem, kjer bi se odcepila od te ceste dovozna cesta do zahtevanega kolodvora, — 35 00 m, od ondukaj do Sodražiee pa G100»»- DaUavs iz Sodražiee v Ribnico po novi cesti bi znašp.a okroglo 8000 m, tedaj za
1600»» menJ* kc*or sedai» ali za 1900 m ve6, kakor do Žlebtfa.   Kolodvor v Ribnici ne bode oddaljen celih 400m od trga, a tudi pri Žlebiču ne more biti kolodvor na ceBti, ravno tako ne v vasi na vodi, ampak približno tako daleč od ceste, kakor Ribaifiki   Ako se pa napravi kolodvor, kakor Žle-bicani v resnici Želo, na levem bregu Tentere pri vasi Ortnek bi bil od Sodražiee nad 7 km oddaljen. Ponisliti pa je, da se nacrtana cesta izogne klancu pn Vinicah.  Vozniki in trgovci no bodo na škodi, i,ko vozijo blago iz Sodražiee v Ribnico po ravni cesti 8 km daleč, mesto 6—7 hm daleč čez Viniški klanec, kjer si mora voznik vzeti priprego in zanjo plačati 40—50 kr. ali pa odložiti tretjino blaga. Vzemimo, da se plača za dobro naložen voz s Hriba, od koder je pričakovati največ vožnje, po novi cesti do Ribnice — 19 km daleč — 3 gld. ali povprečno po 15 kr. od kilometra, do Žlebiča pa za slučaj, da bi pri Vinicah ne bilo klanca, kateri se ne da odpraviti, ker je že sedaj cesta pregloboko vsekana, — vsaj 2 gld. 70 kr. Ker mora pa voznik vsled klanca plačati priprežnine 40 do 50 kr., bi bila vožnja do Žlebiča za 10 do 20 kr. dražja in ne za 80 kr. ceneja, kakor je resno trdil „veljaven" mož iz Sodražiee. Ako je to resnično, bi stala voz-nina za 20 kilometrov daljave po ravni cesti 8 gld.! Da to ni istina, ve dotični gospod tako dobro, kakor mi, a za agitacije služi tudi tako sredstvo. Za približno isto daljavo iz Ribnice v Novovas sa plača 4 gld., a pomisliti je,  da mora čez jako strmi in dolgi klanec na Boncarji od tega zaslužka plačati 1 gld. priprežnine in po \rhu še mitniuo. Ugovor dražje vožnje je tedaj piškav. Dalje naj gospodje protivniki pomislijo, da Sodražani že sedaj dobivajo in bodo čez leta iz tudi njim znanih razlogov morali dobivati še več lesa iz krajev pri Orčaricah, od koder ga morajo voziti skozi Ribnico. Po novi cesti bi imeli za 1600 m krajšo pot in brez klanca. Pešci is Sodražiee in Žigmaric pa imajo krajšo pot v Peke), nego v Žlebič. Naša misel je, da se železnice in kolodvori delaje za obljudene kraje, da se okrepi trgovina in promet, ne pa za gmajne. Ribnica je
faktično in naravno srediftče vsogn okraja   in aedofc
raznih uradov ter šteje nad 1000 prebivalcev, kateri se v našem okraji največ zanimajo in so največ žrtvovali za železnico. Potrebno in pravično je, da se vsaj oddaljenim krajem, kateri so v vsakem oziru prikrajšani, napravijo kolikor mogoče kratke in dobre cestne zveze s središčem. O premeščenji uradov v Sodražico ne govorimo, akoravno se je tudi s tem agitovalo, ker stvar ni resna. Trosila se je tudi osobito v Loškem Potoku izmišljena vest, da bode Ribniški kolodvor celo uro oddaljen od trga, in poprej omenjeni gospod je celć pri ogledu, ki se je vršil pred nekoliko dnevi, trdil, da je iz trga do tja pol ure, akoravno se je lahko prepričal, da je do projektovanega kolodvora samo 4 minute in da so lahko napravi še bliže.
Gospod dopisnik dalje trdi proti svoji boljši vednosti, da bi se moralo na uovo cesto kamenje in gramoz dovažati iz neprimerno oddaljenih krajev. Ako blagovoli g. dopisnik kedaj peš priti v Ribnico — hodil bode brez dvombe ob novi črti —, naj si vender nekoliko ogleda peščene in kamenite griče pod Novo Štifto, pod Kotem, nad Jurjevieo in sv. Frančiškom. Prepričal se bode, da od Boncarja do Kočevja ni boljšega peska in nasipa, kakor baš ob novi cestni progi.
Ako g. dopisnik govori o „z d r u ž e n i h d a v-k opi a če v a lcihtt in o 8000 do 10.000 broječem prebivalstvu, katero je baje na njegovi strani, mislimo, da je prekoračil uekoliko svojo kompetenco in pozabil, da tudi Ribničan davke plačuje.
Oglejmo si torej prebivalstvo in davkoplačevalce interesovanih občin.
Po ljudskem štetji z leta 1881. broji Ribniški sodni okraj 12.508 prebivalcev, krajne občine Sušje, v katerih imenu hočejo gospodje govoriti, pa 5513 prebivalcev.
Torej zopet pretirano t Razun tega pa nimajo k tem občinam pripadajoče vasi Hudikonec, Sino-vica, Gorenji Lasi, Nova Štifta, Ravnidol in Lipov-Mea niktcegs interesa do Žlebiča.
Vsega davka plačuje Ribniški okraj okroglo 20.300 gld. Od tega pripada na občino Goro 372 gld., na kat občino Sodražko 1118 gld., na krajno občino Ribniško 5152 gld, na Ribnico samo pa 2 6 6 3 gld. Občina Ribniška, katero se hoče popolnoma prezirati, plačuje tedaj nad četrtino vsega davka tega okraja.
Stroški preložitve ceste od Vinic do Ribnice so glede na to, da se porabi velik del stare ceste, proračunjeni na 7025 gld. — stroški obeh prog pa na okroglo 32.000 gld. Ako razdelimo polovico vseh stroškov v znesku 16.000 gld. na vse davkoplačevalce našega okraja, spada na Ribniško občino svota 4105 gld., — od polovice stroškov za cesto Vinica* Jurjevica-Ribnica v znesku 3500 gld. pa na kat. občini Gora in Sodražica 6 4 gld. odnosno 19 2 gld. in na Ribniški trg sam 4 G 0 gld. Za progo Hrib do Sodražiee bi spadalo na Ribnico do 1 GOO gld., na našo krajno občino pa nad tri tisoč gol* dinarjev ! Ako tedaj radovoljno prevzamemo te velike stroške za cesto, katera bode v prvi vrsti služila Sodražici in Gori, ki sedaj nima prave zveze s svetom, smo upravičene pričakovali, da bosta tudi Gora in Sodra žica žrtvovali male doneske 04 gid. in 102 gld. za cesto, katera bode brez dvombe tudi njima v korist. Kako hočeta siier od nas zahtevati toliko žrtev za cesto, s katero nameravata le od vrniti promet od Ribnice! Kje je tedaj očitana sebičnost V
Priporočamo te podatke v preudarek gg. opo-nentom v Sodražici, predno nadaljujejo svoje, ljudstvo begajoče agitacije in operacije, katere nimajo stvarne podlage, ampak izvirajo le iz mržnje proti našemu trgu. Pomilujemo le g. župana z Gore, da je zaradi malenkostnih 64 gld. moral imeti toliko potov v Ljubljano in drugam, da na komando ugovarja prejšnji prošnji svojih tovarišev.
Mi sicer ne vemo, kaj se je gospodom obljubilo na „merodajnem mestu-, na katero se tako radi sklicujejo, a to vemo, da je deželni odbor bolj vezan na sklepe deželnega zbora, kakor nekatemiki na svoje besede. Deželni zbor dovolil je za preložitev obeh cest, za katero je tudi g. dopisnik prosil, jako izdatno podporo, za katero bi mu moral biti okraj hvaležen. Z nepremišljenim ravnanjem se lahko doseže to, česar tudi mi ne želimo, da se prične nasprotna agitacija in da tudi iskrena želja Sodražanov splava po vodi. Ugodnejša zveza Loškega Potoka z Ribnico je potrebna tudi iz političnih razlogov, koji morajo biti g. dopisniku znani.
Nikoli bi nam   ne pvi&lo na miocl, ugovarjati
proti kolodvoru v Sodražici, ako bi bilo to mogoče, a da pojde železniška proga poldrugo uro daleč od Sodražiee, nas ne zadeva nikaka krivda, ker hribov ne moremo prestavljati. Današnji naši pro-tivniki so bili zadovoljni s tem, da odpade kolodvor pri Zlebiči, ako se preloži cesta iz Loškega Potoka do Ribnice, zu katero so sami prosili, a ko so to dosegli, pričeli bo nekoliko mesecev pozneje z vso močjo delati na to, da ne dobosta kolodvorov sodna kraja Velike Lašče in Ribnica, ki je poleg Ljubljane, Kočevja in Novega Mesta gotovo najvažnejši kraj ob obeh progah dolenjske železnice ter ima najugodnejšo lego za kolodvor. Nikomur nečenio oporekati pravice, da zagovarja svoje interese, a treba je vsai uekoliko objektivnosti, doslednosti in moštva. Gosp. dopisnik še menda ni pozabil, koliko veselja in radusti sta imela s svojim tovarišem še pred dobrim pol letom nad detetom, kojemu hočeta sedaj z vso silo noge odbiti. Od kod tolika sprememba ? Menda vender ne radi tega, ker po milosti deželnega odbora ne rabita več Ribniških glasov v cestnem odboru ? Z resno stvarjo ni burk uganjati. Usiljuje se nain misel, da gospodje kom-pareti spornega ceBtnega načrta ali pred nekoliko meseci niso vedeli, kaj so delali, ali se pa sedaj ue zavedajo popolnoma svojih dejanj?
Ue s n i c o lj ub. TA Dobrave pri Ljubljani 29. junija, i A loj zijeva slav nos t.) Prepričan sem, da ne bodo čast. bralci »Slov. Naroda" nejevoljni, ako jim ob kratkem opišem slavnost, ki se je vršila na Dobravi dne 21. junija t. 1. v proslavo tristoletnice sv. Alojzija. Zjutraj ob G. uri bili so na omenjeni dan šolski otroci s bvojo zastavo pri službi božji. Po sv. maši je dobilo 49 obhajančkov v župuišči zajutrek.
Prava slavnost je bila popoludne na velikem hodniku v župnišči. Najprej je č. g. katehet pred okrašeno podobo sv. Alojzija ob kratkem narisal življenje sv. Alojzija, potem pa bo nastopile tri
deklice ter poklonile sv. Alojziju vrtnico, lilijo in vijolice.  (Besede so bile vzete iz „Pomladnih glasov.*) Na to je č. g. katehet priporočal otrokom tri lepo čednosti, katere te cvetice zaznamenujejo ter posebno naglaševal čistost srca.  Otroci so po končanem govoru zapeli pesem sv. Alojzija. Za tem pa so se vrstile deklamacije s pesencami, ki so jih otroci peli in vmes čuli smo tudi dvakrat domač mešan zbor, ki se je vrlo obnesel. Vse deklamecije vzele so se večinoma iz »Angeljčka"  ter poiskale le take, ki so za otroke od 6. do 12. leta najbolj prikladne; ki poleg tega, da jih razvedrijo tudi blažijo njih še nepokvarjena Brca. Pesem R Deček iu bukve" se je poleg „Angeljčka" priredila za dva nastopa. Ta točka vzbudila je mej otroki kakor tudi mej  odraslimi  gledalci največ  smeha in radosti. Kakor sem Že zgoraj omenil, peli so tudi otroci nekatere pesmi.   Tudi na glasovirji sta se dva komada zaigrala, kar so vsi zbrani jako pazljivo in z velikim zanimanjem poslušali. Ko je bil „koncert" končati, prišel je za otroke še veselejši del slav-nosti, to je razdelitev daril. Vsak otrok, katerih je okolu 250, dobil je nekaj v spomin.  Nekateri so dobili molitvene knjižice, drugi „Pomladne glase", dalje „Angeljčka",  „Podobice  sv. Alojzija". ,Ali znaš?" itd. Da so se mogla v tolikem številu in res jako lepa darila razdeliti, zahvaliti je treba najprej č- g. kateheta A. Lesjaka in g. nadučitelja M. Ranta, ki sta se trudila z nabiranjem denarja, potem pa še častite darovalce in darovalke, ki niso ravno neznatnih darov dajali za našo šolsko mladino. Ko je imel vsak otrok ogledalo svoje pridnosti in ob jednem spomin na tristoletnico varuha šolske mladine v rokah, zahvalila se je belo oblečena učenka vsem prirediteljem te slavnosti, pa tudi vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so pripomogli do tolikih daril. Naposled zapela se je še cesarska pesem.
% Vao pri Litiji 30. junija [Izv. dop.j Včeraj napravilo je pevsko društvo na Vačah veselico s tombolo na korist ustanovljenja pevskega društva. Navzlic ne ravno najlepše vreme obečajočim oblakom, ki so se zbirali zjutraj na obzorju, prihitelo je vender mnogo ljudstva iz bližnjih krajev kakor Kresnic, Litije, Sniartiua itd. Zastopan bil je tudi „Zagorski Sokol".
Vse Vače bile so okrašene z narodnimi zastavami, zlasti pa prostor, kjer se je vršila veselica. Daleč na okolu pozdravljal jo pa udeležence visok mlaj pred cerkvijo, na kojem je ponosno plapolala velika narodna trobojnica. Vrli pevci na Vačah pod vodstvom svoiega pevovodje g. učitelja 13. Čampe, stekli so si s svojim ubranim petjem mnogo pohvale. Tudi tombola z mnogimi krasnimi dobitki, se je prav živahno vršila. Po tomboli zbrala se je večina ljudstva na g. poštarja z zastavami okrašenih prostorih in mej veselim pogovorom, petjem in raznimi napitnicami se jo vnela prav živahna zabava.
Le prehitro prišla je doba, „ko ura bije, ločitve je čas". Še jedeukrat zadouela je mila pesem v večerni zrak, še jedenkrat zadoneli so krepki živio klici in vesela družba se je polagoma odpravila proti domu. Vsem udeležencem ostane pa ta veseli dan gotovo v naj prijetnejšem spominu.
Domače stvari.
— (V »Slovenci") priobčil je včeraj neimenovan „brezdomoviuec" kitico raznih, v našem listu proti klerikalni stranki priobčenih stavkov. Dotičnik pokazal je b tem, da ima mnogo prostega časa, a vender še premalo, ker bi sicer ne trdil, da smo že dne 15. januvarja zapisali par stavkov, katere smo v resnici Še le dne 15. junija priobčili, Sicer je omenjena „kreatoinatija" brez bistvenih napak iu se prav dobro čita.
— (Današuji dan) je za Trst izredno pomenljiv. Danes Trst nema več proste luke. Kakor so se že poprej opustile vse druge proste luke ob istersko-dulmatinski obali, tuko je sedaj prišla tudi Tržaška na vrsto, ker bo se proste luke preživele in ker dandanes ni več prikladno, kar je v prejšnjem stoletji ugajalo. Današnji preobrat je važen in globoko segajoč in ima innogo neprijetnostij in sitnostij v sebi. Mesto ima že nekoliko duij posebno lice, celi voj carinskih in finančnih uradnikov in stražnikov dela trgovcem iu prodajalcem na drobno preglavico iu vso je v veliki napetosti pričakovalo, kako in kaj bode danes. Nič ne bode hudega in Trst, ki je bil doslej od nas ločen z visokim plotom, bode se polagoma  privadil novemu položaju. V
■K
vsgleid mu bodita Genova in Benetke, ki so obe sedaj veliko lepSe razvijati, nego prej, ko sta bili še prosti luki.
— (Iz Zagreba:) Deželna vlada ni potrdila izvolitve teol. prof. Belaja rektorjem vseučilišča v Zagrebu. Bila je VBled tega nova volitev in izvoljen je bil teol. prof. Josip Bujan ovi <!
— (Mestna hranilnica Ljub I j a n a k a.) Meseca junija uložilo je v mestno hranilnico Ljub Ijansko   335 strank  84.177 gld.   31 kr, vzdigoilo pa 239 strank 02.284 gld. 83 kr.
— (Vojaška godba domačega 17. p e š-polka) svirala bode jutri, potem dne 0, 16., 23. in .50. t. m pri Tivolskem gradu, dne 5., 12., 1!>. in 2<i. t. ni. v „Zvezdi". V „Zvezdi0 začetek vselej ob Vo 12. uri do[)oludue, pod Tivoli ob 6. uri zvečer.
— (Vreme.) Dolgo smo poletja pričakovali, sedaj ga pa že uživamo v polni meri. Zadaje dni nastala je prava vročina in vse išče sence, hladila in kopališč. Poljedelcem prišlo je toplo vreme jako po godu, kajti pokosili, posušili in pod streho spravili so večinoma vsi seno, katerega je letos sicer obilo, vender ne toliko, kakor lani.
— („Učiteljski Tovariš.") Glasile »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 18. 8tev, nastopno vsebino: Šolstvo v jubilejni izložbi v Pragi; — Učitelja voditelja uradne knjige. Knjiga Slovensku — Ukazi in odredbe šolskih ob-lastev. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnlk. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— (Cestni odbor ribniški.) Pri sobotni volit vi bil je načelnikom izvoljen g. Jurij D rob nič, župan in posestnik v Sodražici, namestnikom g J. Pauser, poštar iu trgovec v Ribnici.
— (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku) imelo je v uedeljo dne 28. junija občni zbor. Odbor konstituiral se je sledeče: Predsednik Alojzij Vremšak, podpredsednik Janko Grašek, tajnik Gustav K h malte t vogel, blagajuik Tone Angler, pevo-vodjn Fran Štele, pevovoilje namestnik Tone Stadier, arhivar Janko Poblin.
— (Prost«) voljno gasilno društvo v Kamniku) imelo je občni zbor dne 39. junija t I. v mestni dvorani. Izvoijeui so bili v odbor sledeči gospodje: Jože Adamič, načelnik; Jože Fajdiga, načelnikov namestnik; Alojzij Vremšak, tajnik; Tone Pintak, blagajnik; Karol ReS, vodja plezalcev; Jernej 1'ečuik, vodja brizgalničarjev ; Fran Cuderman, vodja varuhov ; Fran Jašovec, Ivan Hudobilnik in Makso Deisinger, zaupniki.
— ( V a bilo) h koncertu, kojega priredi „1, i-itjsko učiteljsko društvo" dne 8. julija (na dun konferencije) v prostorih g. Treota oziroma gostilničarja g. CJelestine (»na Pošti") v Litiji na k< rist društvu. Vspored: 1. Nugovor predsednikov. 2. Aut. Nedved: „Popotnik" — moški zbor s samospevom za tenor in čveterospevom. 3. H. Volarič: »Pri zibeli" — mešani zbor. 4. Fr. Grbič: „l'od lipico" — Čvetevospev. 5. Iv. Bartl: ,Nazaj v planinski raj* — moški zbor s samospe vom za bariton in čveterospevom. <i Fr. S. Vilhar: »Nezakonska mati" — nopran samospev s sprem-ijevanjem glaspvirja. 7. Fr. Grbie: »Klic pomladni" — mešani zbor. 8 Gj. Eisenhut: „Ustaj rode" — moški zbor. — 0. Viktor Parma: »Veucc eloveaikib pesmi" — za 2 gosli, cello in Čvoteroročuo igranje na glnsovirji 10. H Volarli : »Labko noč" — mešani zbor. Za prave in podporne ude ustopniua prosta. Neudje plačajo 30 kr. za osebo in 70 kr. za rodbino. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. Začetek ob 8. uri zvečer. K prav obilni udeležbi vabi vse prijatelje petja in učiteljstva odbor.
— (Na t r i r u z r e d n i dekliški šoli v Ljutomeru) (III. plačilni razred, to je 480 gld. na leto) je razpisana služba stulne podučitoljice. Prošnjo nuj se aloie pri krajnem šolskem svetu v Ljutomeru do 25. t. ni.
— (Strela) je ubila preteklo soboto v Stranjah nad Kamnikom posestniku Vodniku čvetero goved. Tudi pastirja je puh vrgel na tla in ga omuini', a se je kmalu zojiet zavedel.
— (Na Slatino) došlo je do 25. junija 38"» strimk s 574 osebami.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Praga 1. julija. Tudi tretji slavnostni dan minol .sijajno. V razstavi pozdravil predsednik odboru /dni/ene Sokole. V imenu Jugoslovanov odgovoril Nolli.   »Sokolski sestanek v
rastavi, zvečer ljudska  veselica   na Zofijinem otoku, na tisoče občinstva.   Pobratimstvo me Sokoli češkimi,   francoskimi,  poljskimi, hrvat skini] in slovenskimi.   Naudušenost nepopisna, sijajna razsvetljava.  Slavnost zvršila se impozantno, kakor se pričela.
Bad Gastein 1. julija. Cesarica ob 101/4 dopoludne došla. Mnogobrojno občinstvo pozdravilo jo najudanejše. Peljala se je naravnost v Ilelenburg.
Kalocsa 1. julija. Kardinala IIaynalda zdravje obrnilo se je na bolje. Danes prišel zopet k zavesti.
London 1. julija.   „Daily News": Nem ski cesar bode po oficijalnem pohodu s svojim jahtom „Meteor" jadral ob škotski obali, potem pa pri regati v Co\ves-u nastopil kot sotekmo-vulec za kraljice pokal.
Feterburg 30. junija. Car in carica odpotovala sta v soboto na finske otoke.
Feterburg 30. junija. Ni še gotovo, da bi car in carica svojo srebrno poroko praznovala na Danskem. V dvornih krogih se trdi, da bedela car in carica to obiteljsko slavnost v Peterburgu praznovala. — Zdravje velikega kneza Jurija, ki je nedavno došel iz Krima, je nepovoljno. Zato bode del poletja na Finskem bival.
Feterburg 30. junija. „Praviteljstvenij Vjefltnik" objavlja ukaz, da se ima pri pehoti uvesti velociped, da se bodo vesti hitreje odpravljale.
Verona 30. junija. V Tregnagn in Co-golu bili včeraj zvečer zopet močni potresi. Zidovi in bruna, s katerimi so bili pri zadnjem potresu poškodovane hiše podprte, so se zrušili. Prebivalstvo zbe/.alo na polje.
Novi York 30. junija. To poročilih z otoka Haiti je sedaj ondu mir. Predsednik Hippolvte udušil je ostanek, pri katerem je bilo ubitih 280 oseb.
Rasne vesti«
* (Hvaležen bolnik.) Iz VViesbadena se javlja: Dva milijona mark podaril jo trgovec pl. Dauner za napravo nove bolnico v Hamburgu. Tukajšnji zdravnik dr Michelson napravil je bil namreč na Dauuerjevi soprogi jako srečno operacijo. V zahvalo je Dauner napravil rečeoo velikan sko  ustanovo za uovo   bolnico, na kateri  bode dr.
MiciiuUou nač^ioiU.   l£<>  boilo  bnlniuu gotov«, j.voooli
se Michelson iz \Viesbadena v Hamburg.
41 (Ponesrečen zrako p lav) V Peterburgu pripetila se je dne 21. junija grozna nezgoda. Grof Aprakain omislil si je orjašk zrakopiav, ki se je pa prej kvišku dvignil, nego je bilo določeno in štiri delavce potegnil s seboj, ki so se bili v vrvi zamotali. Kacih dvajset sežujev visoko počil je zrakoplov in vsi štirje nesrečneži pali so na tla, kjer so vsi razbiti obležali.
* (Zenn prodal.) Jovan Lazar v Čalanvi šel je nedavno s svojo soprogo v semenj. Mlada ž<ma dopadala je Jovanu Harsanvu, posestniku iz bližnjega sela tako močno, da je Lazarja nagovoril, naj mu ženo proda. Lazar vapiejcl je ponudbo, kupnina določila se je na 1000 gld. in Lazar dobil je takoj 10O gld. na račun. Zona pa ni bila zadovoljna s kupčijo in je proti svojemu soprogu uložila tožbo.
+ (Samomor pri poroki.) Te dni bila je v Parizu v cerkvi iS t. ilonoro poroka mlade vdove. Ko sta ženin in nevesta s svati jirišla iz županije v cerkev in se ustavila pred altarjem, stopi mlad mož pred nevesto, se ustreli Štirikrat v sence in so zgrudi pred silno prestrašeno nevesto. Žujinik, ki bi bil l>aš imel pričeti poroko, hotel je samomorilca prevideti s svetstvi za umirajoče, a bilo je takoj po njem. Položili so ga na stole in pogrnili z belo preprogo« Potmi so je vršila poroka. Samomorilec bil jo sin obitelji, h kateri je mlada vdova za več dnij zahajala iz Pariza na deželo. Mladi mož (jojil je izveatno nade, katere jo mlade vdove poroka uničila.
* ( L u k s u r i j o z o n železniški vlak.) O Pullmauovem »luksus vlaku", ki vozi na ameriški Pacific-železnicf, piše ameriški list »Sun": V vlaku so vagoni za stanovanja in spalni vagoni z galerijami, dalje jeden razgi-dni, jedilni in vagon za pu Senje, sadnji samo sa moško. Poleg njega je kabi-nel /a kopanje in toaletu. Štirje spalni vagoni ua-rejeni so po najnovejih načrtih in imajo v«ak po 12 kabin za dve osebi z električnimi ju etničnimi svetilkami. Poleg *tu dva zbirališča, v jeduem je kupalište /H dame. V jedilnem vagonu je proBtora /a 40 oseb pri 10 mizah, lln/gledul stekleni vagon ima knjižnico in pisalne mizice in tudi glasovir. Na zadnjem odprtem konci ima 20 oseb jirostora, da mogo ob jednem uživati razglod. V posebnem malem
bureau je stenograf, ki na pisalnem stroji piše narekovana pimna. Koliko velja vožnja iz San Frančiška do Novega Jorka, pa ne pove omenjeni list.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Daljo.)
X. Zbornični tajnik poroča o vlogi občinskega zastopa v Kropi, da bi zbornica oriporočala njegovo prošnjo do visoke c. kr. deželnt vlade, naj bi se dovolila podpora za uvedbo črevljarsiv« v' Kropi. Poročevalec jo najprvo izj>regovoril o žreUjargtvu v Kropi i u o razmerah v tem nekdaj cvetočem obrtnem kraji, poudarjal potem, da se je zbornica uže večkrat potezala za ustanovitev kakega novega obrta v Kropi ter da bi bila uže skoraj tamkaj nastala strokovna šola, ki bi bila vsekakor zadoščala svojemu namenu in začela izdelovanje novih izdelkov, naposled pa uaglašal, da se je tudi enketa pri c. kr. deželni vladi razgovarjala v obrtnih razmerah. Pu teh besedah jo menil, da bi bilo po mnenji odseko-vera črevljarstvo, katero nasvetuje občinski zastop uvesti, koristno Kropenčanom in da je zatorej podpirati prošnjo. Poročevalec zategadelj stavi v imenu odsekovem naslednja predloga:
1. ) Zliornica naj se blagovoli zaradi izdelovanja čevljev v Kropi obrniti do strokovnjakov, da iz-reko svojo mnenje.
2. ) Prošnjo občinskega zastopa v Kropi je pri visoki c. kr. deželni vladi in pri visokem deželnem odboru Kranjskem podpirati. — Predloga sta bila soglasno vzprejeta.
XI. Gospod zbornični Bvetnik Skaberne poroča, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo poslalo zbornici naslednji dopis:
»Ker se je uže večkrat primerilo, da bo izdelovalci sodavode naznanili obrtnemu oblastvu, da bodo na raznih mestih v svojem kraji sodavodo iu tudi limonado točili ali sami ali pa v njih imenu tamošnji prodajalci, nastalo je vprašanje, je li ta obrt svoboden, ali treba zanj kot prodajo okrepčav po smislu § IG., črka f zakona z dne 15. marcija 1883. I., drž. zak. št. 39, prej dobiti dovoljenje.
Predno se o tem odloči, dobro bi bilo zvedeti mnenje častite zbornice o toj reči ter razmere, ki bo glede tega obrta v tamošnjem zborničnem okraji".
Z razpisom z dne 2. junija 1885. I., št. 18 361 je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo dogovorno z visokim ministeratvom za notranje reči naznanilo političnim deželnim oblastvom, da sodavoda, ki Be izdeluje od naravne studenčnice in impregnuje s pritiskom 4 do 8 atmosfer z ogljikovo kislino, ni niti umeteljno napravljena razstopnina rudninskih soli niti umetelna rudninska voda, narejena po naravnih zdravilnih studenčnieah, in da izdelovanje sodavode ne spada k obrtu izdelovanja umetelnih vod, kateri je označen v §. 15. zakona z dne 16. marcija
1600. I., drž. zak. St. 39.    Iz tu-a   je Bklejrati, da
sodavoda ne spada k tistim umetelno narejeuim rudninskim vodam, za katerih izdelovanje in prodajo je po ravno navedenih zakonskih določbah dobiti dovoljenje.
V Ljubljani prodajajo sodavodo, limonado in sodavodo z malino vcem, ue glede na gostilne in kavarne, ki jo točijo, poletenske mesece po cestah in ulicah na kozarce, in sicer vozijo to okrepčavo prodajalci samotež na posebnih dvokolnih vozeh okoli mesta. Sodavodo in limonado prodaja pole tonski čas tudi jedna točilnica na nokem izjirehnja-lišČi. Da bi izdelovalci sodavodo v Ljubljani ali v katerem drugem kraji na Kranjskem točili na raznih mestih edino le sodavodo in limoundo, tega zbornica ni mogla ovediti. Sodavoda in limonada 80 torej prodajata na povedani način le poletenske mesece in ne zelo veliko. Ako bi za točenje sodavodo iu limonade kot prodajanje okrepčav po smislu § 16., črka f zakona z due 15. marcija 1883. I, drž. zak. št. 39, bilo treba dovoljenja, bilo bi tako rekoč prepovedano točenja, ker bi pač nobenemu ne prišlo na misel prositi dovoljenja, ko bi glede na določilo § 19. ravno navedenega zakona mogel imeti največ dve prodajališči, iztržil bi pa komaj toliko, da bi bilo dosti za davke, opravo in režijo. Vrhu tega bi bilo točenje zelo otežkočeno, ker po § 19. mora praviloma tinti, ki ima dovoljenje, sam osebno točiti in ker treba, da dovoli obrtno oblastvo le iz važnih razlogov, da Bine točiti kak namestnik ali zakupnik.
Z ozirom na te okolnosti se odsek ne more izreči za to, da bi bilo za točenje soda-vode in limonade treba dovoljenja po zmislu §. 16., črka f, zakona z dne 15. marca 1. 1883., drž. zak. št. 39, in zatorej predlaga:
Častita zbornica blagovoli v gori omenjenem zmislu predložiti svojo izjavo. — Predlog je bil vsprejet. (Dalje prih.)
******* ****** i T T T T T »a*** ***
„LJUBLJANSKI ZVON"
■tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
100 27 72 i£3 20 68
103 65 23 62 24 25 16 20 60
100 100 100
10
1
3 8 ti
1 1
35
65 50
16
85
Dražba sv. Cirila in Metoda.
Svoje doneske so poslale podružnice:
gent Jur na Štajerskem.......*> gW. - Kr-
Cerkljanska   . ..........
Lehenska............„   "   _ 1
Želesniška............
Goriška ženska..........
Postojinska   .   .   .   •.......•
Litijska.............
Skofja Loka...........
Bolska   ....   •   • •••••••
GraSka izvenakademiSKa.......
SlovenjegraSka..........
Kamniška i" • •.........
Šaleška v Šoltanji........
Gorilka moJka.........
Ko9tanjeyl*ka.       . •......
Tolsti rtb na Koronom.......
Corkniik* na Gorskem .......
piiberika ............
£1   11 a k a
Kot pokrovitelji so uplačali: Bogoslovji GunSki .........
Gospodična Alojzija Koblarjeva ....
Žunauij* Zagorje ob Savi......
Darovali so: Litijsko gospo za prodane podobico    . .
Vesela družba v Kamniku......
■      t ™$
n      » Novom mestu .... „     lirv.-slov. na Dunaj i .   . . ^         „      pri sv. Križu pri Kostanjevici ........
„ „      v Bohinjski Bistrici .   . .
Podpora Ljubljanskega mosta.....2C0
Nabira pri slavnostnem većeru „Slovenije"
im Dunaj i...........45
Gosp. dr. F, L. v Ljubljani..... S
Slovenski velikoSolci v gostilni pri li..   , 7 Ob sedemdesetletnici g. župnika Soviča pri
sv. Trojici...........10
Podružnica Kostanjeviška za knjižico .   . 5
Vsoucilifičniki na Dunaj i.......11
Ob izletu Triglavanov....... b
Banka ,Slavijau..........100   „   — ,
Slovenci v Tridentu........ 8„   — „
V Ljubljani, dne 30. junija 1891.
Dr. J. Vošnjak,
__blagajnik._
_____   tt|jc|:   —————
30. junija.
Pri lilnllci: Manhart iz Gradcs. — Kopač, Kolar iz Banjaluke. — Dr. Luttenberger z Keke. — lianziugcr iz Kočevja. — Miiller, Scbulz, vitez pl. Rehn, HOger, VVeiss z Dunaja.
Pri Slona: Kostler, Weingrun, Woiss, Gross, Sor-ger s Dunaja. — Ažman iz G-orjan. — Ažman iz Belepeći.
— Ložttr iz Trsta. — Burger iz Kočevja. — Erjavec iz Vipave. — Lamprecht iz Pontebo. — Belec iz Št. Martina.
— Petit, CabriBV iz Pariza. — Zaakula, F.scher iz Budimpešte.
Pri  »vslri JNkom cersarjl : Bacher iz Gradca.
Pri I u i ne m kolodvora t Kavčič iz Idrijo. — Lin-dinger z Dunaja.
Umrli so v fijuhljaiil:
28. junija: Cecilija Kunst, gostija, 65 let, Gospodske ulice fit. 3, carcinoma bepatis.
V deželni bolnici:
27. junija : Ivan Rama, delavec, 70 let, katar v cre-vili- — Ivan Šolan, gostač, 75 lot, marasmus.
46
18
71
50
70
56
Tržne cene v LJubljani
dne 1. julija t. 1.
Pšenica, hktl. Rež, „ Ječmen, „ O mm, . Ajda,
Proso, „ Koruza, „ Krompir, , Leča, Grah,
Fižol, .
Maslo,
Mast,
Speli   1 I l H011
1	«1. k,		-i	kr
	7 64	Špeh povojen, kgr. .	—	04
. '.	5|53	Surovo maslo, „	—	65
...	4 23	Jajce, jedno :   .   , . Mleko, liter ....	—	2
•   •   .'	3 25		—	10
...	5 36	Goveje       meso, kgr.	—	60
...	5 M	Telečje         „ ,	—	59
.    . .	I 5 80	Svinjsko        , „	—	(>t
...	1 2 40	Koštruuovo    , „	—	41»
...	i9;-	Pisanec......	—	40
...	9-		—	1«
...	8-	Seno,  100 kilo.   . .	1	42
kgr. .	— 88	Slama,  „     n   .   . .	2 32	
■	— 66	Drva    trda, 4 □ uiotr.	6 40	
n •	— 51	„   mehka, 4 .	4'20	
Mcteorologično poročilo.
zova".ia
Temperatura
7. zjutraj 2. popoj. 9. zvečer
737'0 mm. 736'2 mm. 737-1 mm.
80*4" 0 :u-2° C
24 0° C
Vetrovi
Nebo
Mokri na v
1UU1.
si. svz.' jasno
al. jzh. jasno  0'00 um.
si. jzh.j obl.
Srednja temperatura 85*8', za 6-2° nad normalom.
IDTjLri3jsls:a, borza
dno 1. julija t. 1.
(Izvirno tolegrafiono poročilo.)
včeraj ■— dan««
Papirna reuta.....gld. 92 35 —gld.  92 50
Srebrna ronta......                                92 35 —   ,    92 50
Zlata renta.......                                  110 95 —   t  110 60
5°/0 maroua ronta.....                         102 40 —   „   102 25
Akcije narodne banku   .   .    „ 1020— —   „ 1023 —
Kreditno ahoije......                           297 — —   „   296 75
London........                                        117 35 —   .   117 15
Srebro........ _•_ _ _•_
Napol.........n      9 29 — "
C. kr. cekini.......                                     55 — ,
Nemško marke.....„     &7 521/, — .
4°/0 državne srečko U I. 1854       250 gld. — m\đ
Državne vrečke iz I. 1864             100   . 179 „
8gerska alata ronta 4°/0....... 105 „
gorska papirna renta 5°/0...... 101 .
Dunava reg. srečke 6°/0  ...    100 gld. 120 „
Zemll. obč. avstr. 4«/,°/c zlati aait. listi .   . 115 .
Kreditne srečke......100 gld. 186 .
Kudolfove srečke.....                          10   „ 20 „
Akcije anglo-avstr. banko   .   .    120   g 158 ,
Tramway-drust. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 232 .
928 5-55 57-45'/„ . — ki.
55 l
50 ,
60 .
25 .
75 .
ID©"fc>er lxi trajem postrstnelci
zaslužek
daje podjetna tvrdka osebam, ki mnogo pridejo v dotiko z občinstvom. — Ponudbe vsprejme iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda*-. (510)
			
SEBE B		< >.   v f^' >. MHBL, V *]<>    ■< * - X - Vi.:: <JTB HF, *-^f> /r -\	
V „Narodni Tiskarni" y
prodajajo ae
1 I
no znižani «*eui.
1. zvezek
2. zvezek
4. zvezek
Deseti brat. Roman.
I. Jurij Kozjak, slovon^ki juniear. Povest iz 15. stoletja domačo zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljico in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko nor mej slovenskimi
IHilliarji. Crtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega .Slovenca ali frtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II Jurij Kobila. Iavima povest iz časov lutrovsko reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vi ban Smtikova ženitev. Humoristična povest iz narodnoga življenja. — V. (iolida. Poveat po resnični dogodbi. — VI. Kn/lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovino.
I. Tihotapec Povest i/, domaeega življenja kranjskih Slovencev. — II Grad Roji nje. Povest za iloveniko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletju. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Il< i mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — U. N'einški valpel. Povest. — III. Sin kmetskoga tesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V v<ijni krajini. Povest. 1. Sosedov sin. — II. Uoć in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz i/, našega mestnega življenja. — IV. Dojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VIL Prta iz življenja rtUtflBega agitatorja.
7. zvezek: L Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Krazem Ta-
tenbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske Zgodovine.
8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. — II. Dela ruta,
bel denar. Povest. 0. zvezek: 1   Doktor  Zobec  Izviren roman.  — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman.
6. zvezek:
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za  vezani   10 kr.
Dijaki
dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo so v (37—5H)
„NARODNI TISKARNI"
rr I_ij-u.t>ija,xi.l,
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12.
Ljubljana, Spitalske ulice tO.
I*onI<»\ ur h u I Igo, kopirne knjige, knjige beležniCB. Izboren vez, najboljši papir, čedno In ukusno z natančnimi linijatu-rami. ceneno. Biblorhaptes (priprava za sešivanje pisem). Zapisne in skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v četrtinki. knjige kazalnice. (45G—5)
Resna ženitbena ponudba.
Mlad, dobro situviran trgovec, s precejšnjim premoženjem, želi se poročiti z dobro odgojeno gospodično slovenske narodnosti ali mlado vdovo brez otrok. Zabteva se blago sreč, veselje do gospodinjstva in primerno premoženje. — Ponudbo s sliko pod JI. **l. Celje, poste rottiiuic, do IS. julija. — Diskrecija sveta stvar.
(536—3)
:
♦
♦
♦
i
Na najnovejii in najboljSi način ♦
(33-4H) t
umetne
zebe in zebe v j a
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* vmiiJm in  vse zobu«« opcraelje9 — odstranuje sobne bolečine z nsmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg nradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.
poSiljajo bo
zastonj
in
tVnnkovnni
Največja zaloga
šivalnih, strojev
jlallll.
Nizke cene. — Ugodno plačevanje na obroke.
■troji ae zame-— Popravki ne hitro, dobro ln (H) ceneno. (47t;>
k — Stari .  iJ njavajo. izdelajo
(S)
KAROL TILL
(450)
Spitalske ulice 10. Ljubljana. Spitalske ulice 10.
ltnjigc m po«iol»niiii, spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nice za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje.
lav
I
M:.' ;n uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko. l/.ortiM' knjige za krojače, kakerSnib Se ni bilo, nc-frankovane in le proti nložbi gld. 220, kateri so odra-čunajo, kadar bo blago naroči.
Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago m uniforme e. kr. uradnikov, tudi
7,a vi'Um'bih'. pasilre, telovadce, livreje. Sukna za liilnrd in igralne mize. loden tudi nepre-močljiv za lovske suknjo, blago, ki so sme prati. Popotni plodi gld. 4—14 itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sn k no in ne cenili cunj, ki be ponujajo od vseh stranij in so komaj krojačevega plačila vredne, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski. Razume se, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri je vedno za 'milijona gld. avst. ve|j. blaga, in pri moji svetovni trgovini: vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov iu odrezkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri več sto na 1-4m'linh za uzoi'ce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej sleparija, če nekatere trgovine s suknom vzlic temu inserirajo uzorce od ostankov iu odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, nakana takega postopanja j« očividna.
OsliuiM. ki no U (rajajo, ho ztimonjajn ali H pa <l.-ni»r vruti. ll:irva, dolgost, čuna i ulj do jiri uaročlii osUukov naznani.
Razpošilja se le proti povzetju, nad gld. 10-— (93— 'JOj franko.
Dopiaovanjo v nomiiiul, madjarićini, i'oiiiini, poljićini, italijanščini in IruncoAčini.
natrona in litijona najbogatejša kiselica
je najboljSe zdravilo proti mohurnlm dljatozam
fprotl protimi, prufiču in knuienii), proti bo-
I n
katarja sapnikov, proti zlatej žili
in   žolte- ^^Ta-'^ nioi. ^<Z\^
08*
leznim u a želodol, na ledvicah in ^^^^^ s na  moliurji,  proti  kronič. %
Kadinjec
-t^,^«^^*^ obljubljen jo tudi kot  hladilna pijača, iko so  zmeSa z  vinom, s
*0*®Jj^o* 1^0,00^^ sadnim sokom ali s sladkorjem »*i        ^^^^ (Mineralni šampanjec). (278—6)
Založniki
Ljubljani: J. Lluluger, 91. Kastucr, F. Plautrc.
Zdravilišče
laifis
ima kisellčne iu železne kopeli, posebno zdravilne proti protlnu, mohurnlm in ženskim boleznim, malokrvnosti, onemoglosti itd. itd.
Prospekte pošilja vodstvo zdravilišča Rade in na
Štaj orskem.
Obširni popisi se dobo pri W. Braumiiller-Ju na Dunaj 1.
5598
i
i
i 9
f
Našim naročnikom!
P. n.
„Slovenski Narod*' bliža se zadnjemu polletju do 25-letnice odkar izhaja in si laska, da si je v teku tega Časa pridobil in ohranil simpatije pri razumništvu slovenskem, kajti njegovi uvodni Članki obveščali so Vas o političnih uprašanjih na objektiven, Vaše misli izrazujoc način. „Slovenski Narod" prizadeval si je, dnevne dogodke in novosti našega glavnega mesta Ljubljane, kakor tudi vse domovine in sploh slovenskih dežel resnicoljubno in pravično objavljati. 0 gospodarskih razmerah, uprasanjih in poboljških poročal je temeljito, razpravljal težnje in pripomočke kmetskoga in obrtnijskega stanu. V podlistku podajal je svojim Čitateljem mnogo zabavnega in poučnega berila: Romane, novele, povesti, »Nedeljska pisma", za katera je obče zanimanje.
Da „Slovenski Narod" svoje čitatelje še bolje zadovolji z obširnejo tvarino, sklenili smo naročnikom „Slovenskega Naroda" brezplačno pridejati I. in 3. soboto v meseci izhajajoči list
„RODOLJUB",
glasilo   Slo venskega društva" v Izubijani.
Uverjeni smo, da vidimo tudi v prihodnje ne le naših dosedanjih, temveč jako pomnoženi novih naročnikov zvesti krog, kateri odobravajo pisavo in rodoljubje „Slovenskega Naroda", zbrane okolu nas.
SLOVENSKI NAROD"
izhaja vsak dan zvečer izimši nedelje in praznike ter stane za avstro-ogorsko dežele 1
Za vse loto.......gld. 15'—
„   pol leta....... „     8* —
Za četrt leta . „ jeden mesec
gld. 4'— „ 1-40
Za Ljubljano:
Brez pošiljanja na dom:
Za vse leto.......gld. 13*—
„   pol leta....... „ 6-6o
„   četrt leta......„ 3'3°
„ jeden mesec.....„ rio
S pošiljanjem na dom:
Za vse leto.......gld. 14'—
pol leta....... „ 7'20
četrt leta......„ 3'6o
jeden mesec.....„ I*20
Za tuje dežele le toliko več, kar poštnina znaša.   Vsako 1. in 3. soboto v meseci
priloga list „Rodoljub".
Izhaja 1. in 3. soboto vsacega meseca (ozir. čc jo na ta dan praznik, dan poprej) ter stane do konca 1. 1891.
40 kr., potem 70 kr. na leto.
Član<»m „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskoga Naroda" pošilja se list brezplačno.
Sprcjemljejo se vsakojaka oznanila (inserati) ter se računijo po nizki ceni.
Naroča  se lahko tudi na vsa druga v tiskarsko   obrt   spadajoča   dela,   katera zvršuje „Narodna Tiskarna" vselej točno, vestno in po nizki ceni.
Upravništvo „Slov. Naroda", „Rodoljuba", .,Ljublj. Zvona"
Narodne Tiskarne'
Ljublj
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Ndrodno Tiskarne