IZHAJA VSAK ČETo^—c
Rdeča armada je dragocenega pomena za svetovni proletariat, ker mu kaže pravo pot: namesto da bi se boje^ vala za stare uzurpatorje, vodi odločilni boj za svobodo!
Naročnina:
ITALIJA
.»OVKI* n ^90. Uradne ure god '•* -giasi: Za vsak mm visočine ene .-01 i L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 it. Plaža se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Trst, 1. marca 1923. — Leto IV. - štev. 160.
pričeti takoj. Tudi se naj pihče ne naslanja preveč na vladne korake proti j ugo-fašistom. Pašičeva vlada bo nastopata proti »Orjuni« dokler bo ta služila samo demokratični straniki. KadaT se zgodi, da bosta Pašič in Pribičevic zopet v enem skupnem ministrstvu, bo vlada »Orjuno« podpirala. To naij ima jugoslovanski proletariat vedno pred očmi. Nasprotnika se ne sme nikdar omialdževatti tudi nc podcenjevati njegove moči. Bolje je biti na jasnem z njim popolnoma.
V »Orjuni« je /veliko, 'članov bivše tržaške N. D. O. (naredile delavske organizacijo." Ti uganjajo svoje neumnoslti v Jugoslaviji kakor so jih uganjali svoj čas v Trstu. V Mariboru, Celju in drugod je >ta organizacija sestavljena fikoro izključno iz goriomenjenih elementov. Je m pač velika sramota za nas primorce. Pa se ne da pomagati.
Vendar ne bo, >o tem sem prepričan, vse nič pomagalo. Jugoslavija ne bo ušla usodi ki ji je sojena. Bodočnost je naša, je od delavstva in nič natm ne more zapreti vrat do nje. Rajši bi šli lepo naprej toda... kaj že pravi Cankarjev Kantor? ako sije solnce mi e všeč in grem naprej, če dežuje se pa ne vstavim, grera naprej vseeno.
In mi gremo naprej vseeno pa naj dežuje in naj divja še naj večji narodni vihar.
Mi moramo naprej!
s. c. dclavec
dolžnost ako bo pokazal vsem tem strankam fige pod nos.
$
V Čehoslovaški se pHipravlja., kakor smo že poročali v zadnjem uvodniku, zakon ,za zaščito države. Zakon je naperjen proti komunistom in ni torej nobeno čudo ako se komunisti proti temu zakonu bore. Po vseh mestih je priredila Komunistična stranka shode, ki so vsi sijajno izpadli. Med tem se pa obnašajo tudii ta-mošnji socialdemakratje kakor povsod drugod: pomagajo reakcionarni vladii pri delu štopar proletariat. Naloga buržoaznih podrepnikov je pač povsod enako sramotna.
tudi list pisali. Sedaj se je raivnatelj lista .g Serrati vrnil iz Rusije dn je ■moral kon« štatiratri da so ga njegovi sot/rudniki iz-dali ker je bil in je on vinet zagovornik združitve. Koj ko je prišel je objavil oj* sl.ro obsodbo proti urednikom in jih sko-ro vse odslovil. P. Nefflna ni več glavni uradnih lista. Med onimi, ki delajo protj združitvi je tudi znani bivši 'ravnatelj tržaškega »Lavoraitora« Passigli. Serrati trdi v članku, da ,so se vsi ti ljudje obna-šali napram njemu fin stranki nečasten in da so kršili disciplino.
Generalni štab
proletarske reevoluešje
(Poročilo sodr. Zinovjeva na III. svetovnem kongresu Komunistične mladinske internacionale)
Zinovjev: (burno pozdravljen)
Sodnigi, vi izvršujete ravnokar svojo delo in mi smo overjeni, da je la vaš kongres v marsičem sličen IV. kongresu Komunistične internacionale. Poročal bom nekoliko o poteku tega poslednjega:
O pomembnosti kongresa
sem razpravljal v svojem zaključnem go* voru, da je bil v prvi vrsti kongres preciziranja, kongres ugotovitve dejanskega. položaja v mednarodnem gibanju in ne kongres, ki bi nam dal novih smernic, novih navodil. Ni bilo povoda, kajti razmere so v polnem 'iste kot zia časa III. kongresa Kom. internacional. Potrel>a je bilo ne- novih smernic marveč natančnega analiziranja našega gibanja, priskuša naše taktiko in zboljšanje obojih v nekaterih deželah.
Mednarodni fašizem
Ni še minulo par tednov in že so dogodki podčrtali naše sklepe. Ena izmed najvažnejših idej naše taktično resolucije je posvečena gibanju mednarodnega fašizma. V tej taktični resoluciji smo o-mcnili, da se bližamo dobi, karakterizu-joči mednarodni fašizem in da lahko črpamo iz nje celo vrsto nalog. Pred uro so nas obvestili o umoru poljskega predsednika Na.rutoviča. Postal je žrtev poljskega fašizma. Razmere na Poljskem so vam znane. Predsednik poljske republike ni bil predstavnik kake revolucionarne stranko, ampak kmetske stranke, celo reakcionarno, ki pa se no d;a istovetiti s kako vele-buržoazno stranko. Bit je izvoljen z relativno večino s pomočjo drugih narodnih manjšin. In kakor bi trenil se je pojavila reakcija. Par ur demonstracije in Narutovič je padel.
Ker Poljska ni baš prvovrstna dežela za tozadevne politične dogodke, je zato še merodajnejša za ocenjevanje takih procesov, ki se odigravajo v revno isti obliki kakor v kaki drugi razvitejši državi.
Vloga fašizma in nacionalizma je na Poljskem zelo jasna. Odgovornost za la čin nosijo poljski social patriotje, moralno nepripravljeni in obnemogli. Poskusili so z generalno stavko proti fašizmu, ki se je vsled nezadostnih predpriprav ponesrečila. Reakcija se zato niti ni zioc-nila in prešla v ofenzivo. Nebroj poljsMh poslancev P. S. S. med njimi znani Da-šinski in drugih voditeljev II. internacionale je bilo nabitih. So pač zaslužili. Dogodki v malih deželah so sorazmerni z dogodki v velikih deželah. In v takih Irenotkih, ko so social demokrati resnično močni, podpirajo buržonzijo. Tako o-'jačena reakcija pride v ofenzivo (Italija in druge države, ki so na vrsti) in soc. demokrati niso v stanu obdržati svojih pozicij. DbSi-m smo tekom IV. (kongresa Komunistične stranke ugibali, da se nam bliža porioda fašizma, smo danes prepričani, da se nam bliža z naglico.
Ker se je posrečila Mussolinijeva akcija, raste bojaželjnost fašistovskih band z vsako uro, tako, da bomo imeli v kratkem celo vrsto fašistovskih gibanj.
Mladina stoji pred špecielno nalogo.
Edina moč, ki naj odpravi fašizem, smo mi, Komunistična internacionala, Komunistična mladinska internacionala in . revolucionarni del delavskega razvedo, ki nas spremlja.
Proletarska obramba
Najvažnejše vprašanje jo organizacija obrambe. Sedaj je nemogoče razpravljati in predvidevati skupno obliko te obrani be, ker se mora v vsaki deželi prilaga diti danim 'razmeram in temu dosledne tudi organizirati. Glavna naloga mladine pa je, da organizira to obrambo.
Mi nismo teroristi in smo proti vsaki akciij, ki 'jo izvrši kdo n,a svojo roko, ker vsi odločilni prevrati v zgodovini so mogoči le v skupni akciji delavstva.
Je pa tudi nemogoče, da ostanemo hlad x ni napram temu pojavu. Ce danes fašisti pobijajo ljudi, kakor so Rathenau-a in Narutovic-a, je vendar jasno, da jo njih nastop širokopotezna akcija naperjena predvsem proti Komunistični internacionali. Stojimo pred potrebo druženja vseh proletarskih sil, da jo nocbhodno potreb-ben oborožen nastop. Buržoazne državo, ki niso še fušdstaVsko organizirano se nato mrzlično pripravljajo. Prihaja celo K las o takem oboroževanju iz držav, ki po vojni niso prizadete in kjer je delavsko gibanje šele v povojih npr, Skandinavija.
Haaška komedija
Spet neko vprašanje, ki jo v območju mladinskega gibanja, jo v tesni zv#zi s ligaškim 'kongresom treh socialističnih 1 internacional. Sodrug Rodok nas je obvestil potom telegrama, da se je posrečilo naši delegaciji diskusija, in bo središče vsega razpravljanja.
Kakor nam ’je znano so povabljeni tja vsi meščanski pacifisti rasam Komunis tično internacionale. Je prav lahko razumljivo, zakaj ni bila povabljena ta poslednja! Imajo gotove vzroke. Neprijetno jim je dvoboj s Komunistično internacionalo; zato ga odklanjajo. V odprtem boju hi jim zadala naša internacionala smrtni udarec. Kljub temu so uspete ruske strokovne organizacije s nekolikimi delegati. Ti stavijo jasno in odločno razna vprašanja, Predlagali ao teden proti militarizmu,, ki naj bi se končal z enodnevnim političnim štraj&om. Nimamo še odgovora, a smo prepričani, da bo predlog odklonjen.
(Dalie nrihndnHčt
V kapitalističnem režimu ne mo* re nobena vlada zadovoljiti vseh svojih državljanov. Tudi tedaj ne ako je vlada sestavljena kot sad udruženja ali koncentracije sorod* nih strank ki tvorijo v parlamentu ogromno večino. To je v bistvu re* žima in je ob enem slaba stran vseh meščanskih, malomeščanskih in so-cialdemokratičnih vlad. Vsaka vla* da je zastopnica in braniteljica go* tovih gospodarskih in socialnih raz* rednih interesov. Vseh interesov ne more zadovoljiti nihče. Dokler bodo obstojali različni gospodarski inte* resi od katerih mora živeti en del na račun drugega, bo taka splošna zadovoljitev nemogoča. Vendar bi morala skrbeti vsaka vlada za to, da objemajo interesi, ki jih brani in zagovarja, kolikor mogoče naj* večje število državljanov in da je število nezadovoljnežev kolikor mo* goče najnižje. Vsaka vlada skuša tudi to doseči ker je tem bolje za* njo in tem sigurnejši njen obstoj ičim manj ima nasprotnikov, čim večje je število državljanov, ki se čutijo zadovoljni. Tako pa ni mo* goče trditi o sedanji italijanski fa* šistovski vladi. O njej se sme z mir* no vestjo trditi, da je storila vse mogoče, da si ustvari kolikor mo* goče največ nasprotnikov in da pomnoži število nezadovoljnežev do naj višje mere.
Svoje nasprotnike ima fašistov* ska vlada v prvi vrsti med delavstvom in med proletariatom sploh. To je naravno. S svojim delom pa si je ta vlada pričela ustvarjati na* sprotnike tudi v krogih malome* ščanstva in sploh v vseh kapitalis* tičnih slojih. Vse njene dosedanje odredbe so nasprotne nemaničem in koristne imovitim slojem. Pred njo se skoro ne čuti nihče več var* nega in vse je objela tesna skrb za bodočnost. Nesigurnost se. je pola* stila vseh s takšno silo, da bi mora* la razmišljati o njej vsaka resna vlada. Fašistovska se pa zato ne zmeni in gre dalje svojo pot prepri* čana, da bo premagala vse težkoče in da se bodo uklonili njeni volji in njeni sili vse do zadnjega.
Industrja životari in v trgovini je Stagnacija. To je seveda splošen mednaroden pojav in bi bilo neum* no iskati vzroke samo v Italiji. Ali ta pojav je tudi tu pri nas in pov* zroča breposelnost in z njo zdru* ženo bedo. Fašistovski vladi se pa to ni zdelo dovolj. Pod pretvezo, da mora poskrbeti za to, da ne bodo železnice pasivne, je odpustila na tisoče in tisoče železničarjev, ki so bili tako vrženi v brezposelnost in revščino. Pod pretvezo da je pri pošti in telegrafu preveč osobia, bo odpustila več tisoč poštno*telegra* fičnih uslužbencev. Ti bodo pove* čali število brezposelnih. Podmini-ster reparta invalidnih vojnih pen* zij je s svojim načrtom s katerim hoče prenoviti dosedanji način raz* deljevanja imenovanih penzij, ozlo* voljil vojne invalide, ki hočejo biti respektirani kot ljudje in ki so za* res žrtvovali na bojnem polju za domovino od katere zahtevajo o* pravičeno priznanje in zagotovitev življenja. Po vseh uradih je vlada zmanjšala število uslužbencev in je s tem pomnožila brezposelne in ne* zadovolineže ne, da bi bila kai ko* ristila državni upravi. Povsod se odstavljajo stari uradniki in se na niihova mesta imenujejo novi fa* šistovski, vladi prijazni in zauplji* vi elementi.
In še ni vse. Odpravila je vse do* sedanje naredbe glede stanarin po katerih je bilo mogoče tudi mestne* mu revežu spati pod streho. Hišne gospodarje je odvezala dosedanjih dolžnosti in ti so planili sedaj ka* kor lačni psi na najemnike, da jim vzamejo še zadnji sold, ki je ostal , od plače slučajno prost za najnujnejše potrebe. Zadovoljila je torej hišne gospodarja in razljutila na* jemnike, ki so v Italiji v ogromni ve ( čini. Izpremenila je tudi zakon dr* žavne brezposelne podpore na nas čin, da se bo število onih, ki s0 l' meli dosedaj pravico do take pod* . pore, znižalo na najnižji minimum.
Velika brezposelnost ustvarja : di stagnacijo v mnogih obratih. Zn koga naj se izdeluje obleka, obuva* [ la in druge potrebščine ako so ljud* ie brezposelni in nimajo torej de* narja ali pa so zaposleni in morajo večino svojih zaslužkov znašati v nenasitna žrela hišnih posestnikov? Kriza v industriji in v trgovini pov* zroča naravno znižanje plač. Čim manj zaslužka, čim manj denarja, tem manj ljudje kupujejo in čim ; manj kupujejo tem manj delajo to* varne in trgovine, tem bolj raste brezposlnost in nezadovoljstvo v , malih trgovskih krogih, ki ninnio komu prodajati. 10 je oni slepi krog, iz katerega ni izhoda in iz ka* terega raste samo vedno večje ne* zadovoljstvo.
Navedli smo samo najmp.rkrtnt* nejše pojave v notranji politiki Mussolinijeve vlade. Mnogo je še 1 drugih vladnih sklepov ki so pov-. : zročili nezadovoljstvo v drugih «ro* 1 gih. To nezadovoljstvo je že tako 1
veliko, da je zašlo v fašistovske sin* dikalne vrste in da pričnejo misliti tudi že fašistovski delavci, da tako ne more več naprej. Le metodam na silja se imajo zahvaliti fašisti, da se ni porodil iz tega splošnega neza* dovoljstva odpor. Odpor se bo pa porodil čimprej bo struna več na* peta.
Mi ne bomo dajali Mussolinijevi vladi nobenih naukov. Tudi jih nebi gospodje sprejeli. Ali včasih je tudi zlo potrebno. Potrebno je, da zbere v njim proletariat svoje sile in svo* ije in da mirno čaka na svo*
jo uro.
Domovina je lepa reč in je tudi lahko ideal. A vendar ni mogoče na* rediti v njenem imenu vsega. Pač se je že mnogo naredilo in proleta* nat je na svoji koži okusil kaj se je že smelo narediti v imenu domovine. .Največji trpin in najnižnejši suženj se pa včasih tudi naveliča. Nič dela, nič zaslužka, nič podpore, dražja stanovanja, dražje živi j en* ske potrebščine. Kdor ima veliko se lahko na vse to požvižga. Ali kdor nima nič razun moralnega in fizičnega trpljenja, ne more ostati dolgo pasiven napram svoji in svo* tovarišev bedi.
Če pa se bo zgodilo, da bo začela uboga para godrnjati in bo zahte* vala kos suhega kruha da si podalj* ša življenje, bo vlada seveda očitala njim da so puntarji, da niso nikdar zadovoljni in jim bo dala namesto kruha mrzle zapore, da si tam vte* pejo v možgane stari nauk, da je bilo tako od nekdaj in da mora radi tega tako ostati.
Nam se pa zdi, da vlada, ki mno* ži število nezadovoljnežev, si mno* ži število nasprotnikov in koraka s silnimi koraki svojemu koncu na* sproti. Vemo. To ni še tako blizu in ne maramo prerokovati njegove ■re. To tudi ni važno. Važno je, da vemo v kakem položaju živimo in kdo je tega položaja kriv.
Drugo pride samo ob sebi in mo* goče ne bo treba, da bi ganili ko* munisti niti z mezincem ne.
Rdeča armada se 'je porodila v težkih bojih, ki jih 'je moral ruski proletariat voditi na tisoče. Čeprav je ta armada i-mela tudi poraze, zavzema danes kljub temu prvo mesto v proletarski državi v celem svetu.
Bojevati se je morala proti neštevilnim sovražnikom in je vedno izšla zmagovita. Z ljubeznijo in s ponosom se spominja ruski proletariat, najbolj emancipiran razred v celem svetu, — na junaške, požrtvovalnosti polne čine, in na veliko rezultate, ki so bili doseženi v profilih bojih.
Danes se spominja Sovjetska Rusija svojih delavcev iin kmdtov, ttvorečih rdečo armado, ki je edina in najsigunnejša trdnjava proti ofenzivi kapitalističnega sveta in proti naijšilnejjši reakciji.
Rdeča armada se ni bojevala samo v. rusko deloivno ljudstvo in za rusko revolucijo, ampak tudi za svetovno revolucijo, za proletarce celega sveta, tudi za tiste, ki se niso pridružiti boju niti tedaj, ka je bil ruski proletariat zmagovit.
Danes je celemu človeštvu, nahajoče-mu se v nevarnost pred svetovno vojno, rdeča armada edino sredstvo s katerim se je mogoče ubraniti novih grozot. Je c-dino sredstvo ki bo dovelo silne mase k boju za sveltovni mir. Rdeča armada se javlja človeštvu kot zanesljiva obramba proti eventuelni grdžnji 'imperializma pro ti Sovjetski Rusiji. Je dragocenega pomena za svetovni proletariat, ker .mu kaže pravo pot: namesto da. bi sc bojevala za njene stare uzurpatorje, vodi odločilni boj za svobodo.
Spom.inj.aje se teh njenih častnih dni, pošiljamo junaški rdeči armadi naš bratski 'pozdrav.
Živela rdeča armada in rdeča mornarica!
Živela zmaga revolucionarnih delavcev in kmetov Rusije!
Živela Sovjetska Rusija, prva proletarska država sveta!
Živela (ruska in svetovna revolucija!
• V Jugoslaviji se boje, da nebi ostali zadnji kar se tiče protiprolat.arske reakcije. Zato se sedaj 'podvizajo. Proletariat si je ustanovil svojo Neodvisno delaivsko stranko, >v imenu katere je Stopil v volilni boj. Volitve bodo 16 marca. Nova ■stranka je sklenila, da vloži v vseli volilnih okrajih svoje volilne liste t. j. kandidate. Vlada ne more nastopiti preiti tej stranki v imenu zakona za zaščito države, ker se ne imenuje komunistična. Zato ji pa ovira delo na ivse mogoče na,čine. V Belgraidu, v Zagrebu lin drugod' je vlada aretirala brez vsakega povoda obilo voditeljev nove stranke in mnogo kandidatov. V mnogih krajih je prepovedala izdajo delavskih časopisov. Iz Zagreba je policiaj izgnala nosilca listo delavske stranke sadruga Gabrijela Kranjca. Udr-•ia je v urednišk^ prostore lista »Borba« in izgnala urednika Ivamila Hrovatina.
• Nadalje je izgnala uredhlka »Radnfi-čke Stanipe« sodruga Anic Ciligo in ga hotela izročiti italijanskim fašftjtcm ker je doma iz Istre (in ga italijanska polidija išče radi znanih dogodkov v Labinju. Izgnani so bili tudi strokovni funkcionarji sodrugi Ivan Krndelj in G a er o Predo-jnvič. Aretirani so Mii še stodrugi Kordič, Salamon, Ivan Kralj in drugi. In kljub vsej tej reakciji, kljub vsem oMiram, stopa jugoslovanski proletariat v volilni boj na način, da se je meščanstvo ustrašilo. Mi ss Jugoslovank si m delavcem divimo. Taki delavci, taka stranka morajo zmagati.
Vladi so se pridružile tudi sodnijske oblasti. V Osjeku in v Mitroviči nista beteli sodišči sprejeti kandidatne liste Neodvisne delavske stranke. Eli, roka roko umije.
Da se prežene tmine suženjstva, naj gori plamen razredne zavesti. Da bo ta plamen Čim svetleje pla* pola!, naj živi njegov pospeševatelj, razredno časopisje.
Delavci! skrbite za to, da ne utihs ne glas slovenskih proletarcev, »Delo«, skrbite, da ne ugasne plašnem, ki naj vas povede k svobodi!
Fašizem se je porodil tudi na Dunaju. Avstrijsko fašistovsko 'gibanje vodijo pristaši habsburške dinastije, ki bi radi, da bi se vrnili nekdanji zlalti časi za avstrijsko črno reakcijo. Četa oboroženih avstrijskih fašistov je že navalila na zborujoče delavstvo in ga napadla. Prišlo je do spopada in fašisti so enega 'delavca ubili. Proletariat pa nima volje se pričeti ubirati v imenu domovine. Zato so dunajski delavci že organizirali svoje bo-jevne čete. Komunistična stranica je v pretečenem tednu priredila ogromno delavsko demonstracijo. Udeldžilo se je več tisoč delavcev. Vršil,1 se je -shod na katerem so delavci sklenili da izreče vladi til-timatum, s katerem se zahteva od vlade, da takoj razoroži fašistoivsike čelte. Ako ne bo tega storila vlada, ®e bo moral tega posla poprijeti proletariat sam. Sila proti sili. In proletariat bo imel popolnoma prav. In kdor dela kalkor socMpatri-citje, ki uče delavstvo naj bo mirno, naj skrbi za državo in naj se pusti mirno u-bivati, ta je izdajalec delavstva.
*
Italijanski in Jugoslovanski kralj sta že podpisala rapallsko pogodbo, ki .stani lahko v definitivno veljavo. V Opatiji se bo sestala sedaj mešana komisija, ki ima nalogo, da pogodbo uveljavi. Jugoslovanske čete so že zasedle Sušaik in italijanska posadka je baje že zapustila tretjo dalmatinsko cono. Slovenska buržoazij«, se radi pogojev te pogodbe hudo jezi, ker je dobila od Avstrije premalo denar j«. O tem povemo prihodnjič kaj več.
#
Fašistoivska in nacionalistična stranka v Italiji sta se združili v enotno stranko. Hujšega sa ni zgodilo, Izpremenilo sc tudi ni s tem prav ničesar.
Sl«
Podtajnik ministrstva -za penžije vojnim invalidom je doživel poraz. Gospod De Veeclri, tako se namreč imenuje, ki je odobraval početje faSistov preiti delavcem v Turinu, kjer jo bilo zavratno u-bitih petnajst delavcev, je sestavil nov načrt za vojne invalidne penzrije. V tem načrtu je rečeno, da vejna invalidna pen-zija ni pravica (invalidov in ne dolžnost države marveč miloščino, ki jo da driava invalidom. Država da lahko stori kar hoče ker 'ona vlada nad življenjem in nad smrtjo svojih državljanov. Vojaki da so le 'izvršili 'svojo dolžnost v vojni in da nimajo pravice zahtevali radi te svoje dolžnosti cd držal v o nobene pomoči. Proti temu načrtu so se uprli 'italijanski invalidi, ki so že priredili več demonstracij proti De Veccliiju. V Turinu so ga izžvižgali in mu niso dovolili niti besede. RrotiL temu najmodernejšemu državniku se vrše agitacije tudi v fašistovskih vrstah samih. Država torej ni več niti mati marveč staroveški bog, ki vse hoče in nič ne da.
Bil sem po opravkih nekaj časa v Jugoslaviji. tej osvobojeni domovini jugoslovanskih izkoriščevalcev in verižnikov. Izvedel sem marsikaj. Presenetilo me ni ničesar. Kakor pri nas, tako je tudi tam. Pošten dela/vec ima poivsod težko življenje. Prepričal sem se še bolj, da. je svet, kakršen je danes, ustvarjen za lumpe, za brežnačaijneže in brezvestneže. Kdor dela, ta nima nič; kdor ne dela, ta ima vse kar holče, denar, udobnosti in časti. Tako je pri nas, tako je povsod.
Gospodarska kriza je splošna. Jugoslavija še ni mogla izogniti -tej sSrSšni po sledici svetovne vojne in kapitalističnega •razvoja. Valuta pada dan za dnem in brezposelnost raste kakor, da je dobila za svoje življenje najboljša tla. Ako 'pa gre Jugoslavija v vseli slabih rečeh Sporedno, roko v rekli z drugimi kapitalističnimi državami, hoče biti in je na polju prdti-delavske reakcije, na prvem mestu. O tem ste že mnogo pisali in nočem zato dolgočasiti čitalteljev »Dela« z nepotrebnim ponavljanjem splošno znanih dogodkov, še nekaj hoičem povedati o čemer ni »Delo« še veliko pisalo.
Reakcija, kakorkoli je bila in je velika', ni utrudila delavstva. Jaz sam sem se čudil temu bolj nego domač' ljudje. So-ciaidemokratje ali, kakor jih tukaj obče imenujejo, policajsociaflkti, so izgubili pri delavstvu že vse simpatije in vse spoštovanje. Večina organizacij in delavskih zbornic, ki so bile že v rokah komunistov in jih je dbatst 'izročila 'socialpatriotom, so že zopet pod komunističnim vodstvom. Delavstvo izkazuje svoje simpatije do komunističnega gibanja brez strahu in odkrito. Tu gre prvo mesto zlasti srbskim in Ivrvatskim delavcem. Komunisti pa nastopajo tudi zares energično in se ne stra Si jo nobenih žrtev. To vzbuja pri delavstvu pogum in veselje do dela. Ker je Komunistična stranka prepovedana, so si ustanovili delaivci svejo neodvisno delavsko stranko. Vlada bi rada prepovedala tudi to. Delavstvo pa obiskuje volilne shode te stranke v velikem številu in se nic, ne boji policijskih mcllcd. Mirno lahke trdim, da bna jugoslovanski proiietariat namen kljubovati kalpitaiistični reakciji. Tok proletariat mora zmagati in bo zmagal, O tem ni nobenega dvoma.
Ker se je zdelo jugoslovanskim izkoriščevalcem, tl*1 »zakonita'« reakcija še vedno premehka in nezadostna, je ustano vila demokratična stranica, ki ji napeljuje zloglasni Prihifevič, po vzoru italijau-skih fašistov, posebno ilegalno ali protizakonito reakcijo. Organizacijo Jugoslo-va nsk i h /V«o i ona 1 istov. Po zajetnih črkah svojega imena se imenuje sedaj ta organizacija OUJUNA. Nacionalisti trde, da
pomeni beseda »Orjuna« v ^tarofeloven-skef jeziku vihar. Vslcd tega so s*i vtepli v glavo, da jo njihovo gibanje vihamo, da so oni pravi pravcati vihar, ki bo 0-čislil domovino vseh njenih zunanjih in notranjih nasprotnikov. Ljudfji) pa vodo, da niso vihar marveč, da »o čisto navadni kapitalistični tolovaji, razbojniki, proli kalterim je vsako obrambno in napadalno sredstvo na svojem mostu. Imenuje-
jo jih »jugofašisti« ker so začeli uganjati to kar so uganjali in uganjajo v Italiji fašisti. Razbili so že več tiskarn, povzročili tepeže in smrt delavcev. Oboroženi so s poleni in revolverji. V Splitu so natepli komunističnega .voditelja ker se ni hotel ukloniti njihovemu ukazu po katerem bi bil moral v 24 urah zapustiti mesto. Kakor se vidi torej, kopirajo fašiste v vseh pogledih. In temu pravijo viharno narodno gibanje.
Tiskarji ®o so še izjavili proti takemu zločinskemu početju. Sklenili so: ako bodo »orjunaiSi« pdškdd.ovali še eno samo tiskarno, bodo nehali tiskarji 7. delom v tiskarnah vseli onih listov, ki bodo tako početje zagovarjali. Ost je bila naperjena proti glasilom demokratične stranke, ki jugofašizem podpira. Sklep je imel zaenkrat svoj vspeh. Tolovajstva so ponehala. Pa bi bilo škodljivo, ako M se delavci tega zadovoljili. Ilegalna, protiideiavska reakci ja je čisto naraven pojav kapitalistične krize. Misel, da je jugoslovanski proletariat to reakcijo že premagal, bi bila in je nevarna. V tem oziru je vsaka, iluzija nevarna, škodljiva. Proti razbojnikom je vsako sredstvo dobro. Jugoslovanskemu (proletariatu bi priporočali, naj udari dokler ni 'še nasprotnik dobro organiziran. Kasneje bi bilo prepozno. »Orjuna&tvo« je silno nevaren pojav, ki se ga lahko pobije dokler je še v povojih. Treba je torej
V Sloveniji se vrše poVr/dom volilne borbe priacri ki so nekaj vredni. V 110-Jilni boj je stopil tudi zloglasni bivši deželni glavar Kranjske dr. Šušteršič. On Okupacija Poruhrja po Francozih se trdi, da ni nikdar .vpil »živela vojna«, nadaljuje in se širi. Spopadov med nern-Klerikalci pai ga dolže, da jo rohnel škim prebivalstvom in med francoskimi in vabil vojake naj natepo srbe kakor se vojaki je vedno več. Francozi aretirajo in spodobi. Mi pa vetrto kako 'je bilo. Vse izobča'jo voditelje nemških redarstveniU slovenske stranke in vse slovenske novi- oblastij in razne industrialce. Nemški od-ne, izvzemši socialističnih, so sc sume- por postaja tudi vedno resnejši in opns-tnale za vojno kakor nebi MM prej nikdar nejši za francoze. Nemci so zaprli razne mislili. Proletariat bo naredil le svojo kanale po katerih se je prevažalo premog. V rudnikih se ne dela ali se pa dela in so nič ne producira. Francija ima tako radi svdje okupacije vedno večje stroške in vedno mamj premoga. V ‘Poruhrju se vrši hud boj med francoskim in nemškim kapitalom. Nemci hočejo vs!fra'jati do skrajnosti dočim nočejo Francovi tudi ne odnehati. Jasno je, da je rešitev le v proletarski revoluciji, ki dozoreva in bo počila prej ali slej. Nemški proletariat se na to temeljito pripravlja. ,	,
Kake se rešujejo domovine
Turški narodni svet v Angori razpravlja vpralšanje ali se naj odobri ali ne pogodbo kakor jo je predlagala antanta v Lausanni. Iz tozadevnih poročil bi se dalo sklepati, da so oni, ki so prati pogodbi, v večini. Položaj na vzhodu 'je radi tega še vedno nejasen in nevaren. Složnost nove vojne ni izključena. Oni, ki so proti pogodbi trde, da mora nova Turčija iavojevati vse točke narodnega pakta. Morda nam prinese prihodhjri teden kako novost.	.	..
\ odst.vo socialistične stranke je sklenilo definitvno, da se bo vršil mcaeca marča stranksin kongres, fci bo zaključno sklenil združitev s komunistično stranko Italije. V stranki se vrše še vedno boji mod pristaši, ki so z» in med drugimi, ki so proti združitvi. Oni, ki so za pdru-žitev bodo pričeli izdajati do kongresa list »Phi Avantil«, ki hc bo tiskal v Milanu,
Glavni urednik lista »Avaiitit« in vsi drugi uredniki »o so izjavili, kakor znano, proti združitvi in so v tem smislu'
Domovina je v nev; r	—	križi	francoski imperialist, za
kri vaj oč s to lažjo nova* izkoriščanja
Delavsko gibanje
Ipel stavkujcč h francoskih rudarjev
rudarjem v Poruhrju
Pariz, fcbr.
Našim sodrugom,
rudarjem v Poruhrju!
Boj m«d nemškim in francoskim impe-•riadtzmom je našo bedo povečalo. Logič-»o (je, ida moramo iscčMaimo nastopiti, ker smo žrtve istega zla. Kmalu po končal boj kapitalisti obojih dežel; tedaj se bdelo te® združili, da nadaljujejo ofenzivo proti delavskemu razredu.
Prišla jc ura, ko ne smotri o poznaš® ni-kalklh mej. Prišla je ura mednarodne akcije. Prišla je ura, ko mtora vsak uvideti, da je en sarm. kapitalizem.
Kakor kaže, bo značiila, borba, za fealtero se pripravljajo francoski rudarja, začetek dotbe mednarodne borbe, v tetem smislu, kakor je tntfda organizacija podjetnikov mednarodna.
V	boju si moramo medsebojno zaupati. A ko boidete solidarni z namii bo to znak, da natm zaupate.
■Naš boj ni političnega značaja, kakor skuša to dokazati buržoazno časopisje, amipak je 'to boj za zboljšanje naših živ-Ijensfcih razmer. Svesiti di sedanjo težke ure bodete uvideli, da. je treba odpraviti vse krajevne razlike, kakor to dela kapitalizem. Zaupanje zahteva zaupanja. Solidarnost, aaihteva solidarnosti!
Skupno delovanje lx> itvorilo podlago vaši uspešni akciji za ustanovitev neraz-druiljivega n e m .v ko-fra ncos k ega bloka.
Uspeh francoskih rudarjev bo tudi vaš uspeh!
Z8vela mddnarddna solidarnost!
Za predsed. ujedinjene. zveze rudarjev Generalni tajnik: H. Delfosse
Reakcija proti komunističnemu tisku
Berlin, 26. februarja
Kelil je 'izdal odredbo, s katero se prepove izhajanje komunističnega, lista »Siiddeutsche Arbcdterzeitung«,- ki je 'objavil razkritja, na podlagi katerih je jasno, da je Bil general SeeSklt, polveljinik Reiehsvvehir-a (državne brataibe), v zvezi z nemškimi fašisti, inkriminirani članek je bil Ob javljen v »Rote Fahne« pod naslovom: »Seekt organizira meščansko vojno."
Nemški proletariat
na obrani proti fašizmu
Berlin, 26. fr.br.
Akcija nemških komunistov za obram-beno enotno fronta proti fašizmu pričenja dajati sadove.
V Essenu se 'je vršil javni shod, na ko-jem je bila sprejeta, resoludija, s katero se proletariat izjavlja proti enotni nacionalistični fronti in za delavsko vlado.
V E&scnu-Stoptpcnbergu se je ta resolucija tudi praktično izvedla.
Po zaključku zborovanja tovarniških svetov' so ge ustanovilo akcijske skvadrc, sestavljene po večini iz rnladenličeiv.
Enako se ustanavljajo obnatabene čete tudi v drugih medlih ter se vedno bolj naiglaša parolo: «Oborožitev proletariata proti oboroženi reakciji."
bi Knitt sinila
italijanskim komunistom
Berlin, fcbr.
Sodrugi in sodntiicc!
Nemška ‘Komuntetlčna stranka, zasleduje z občudovanjem junaško borijo italijanskih brakov.
Fašizem se ne 'more obdržati na vladi, ah« brutalno ne zatre revolucionarne prednje straže italijanskega dektv.škeg«. gibanja,. Opustošenja komunističnih časnikov, tl .‘prava - prostega r.iruževanja, pred kratkim tizMršene aretacije v velikem obsegu somteljeniJkov Komunistične tater nacionale, izgoni in trpinčenja rovolucio-nairoih delavcev znatči slabost ta strah Mussolinii-ja pred 'proletariatom. Fašisti ne morejo držati obljub, danili srednjim slojem in delavcem; zato pa ksuša, obvladani delavce z brutalnim nasiljem.
Reformisti nadaljujejo njih 'izdajalsko misijo. Ti so »zvesti protiivniLi« Mussoli-ni-ja, preganjalca komunistov.
Vsak revolucionarni delaivec gleda z gnjusom na hlapce tata/oazi j c,
Sodrugi in sodruiice!
Nemška Komunistična stranka obrača pozornost vsega nemškega delavskega j-ojareda raa terorističnli režita Mussolinija, nekdanjega, 'socialista.
Mednarodni proletariat energično protestira proti italijanskemu belemu terorju.	■
IzVrševaim odbor nemške Komunistične stranke je .poidipisal, v ,znak bratske soHidamosti 'nemških komunistov s svo-mlijon mark, kot prvi dbrok v prid sklada za 'italijanske politične begunce, jtani za,prttmi italijanskimi sodrugi, en
Živela 'junaška Komunistična stranka Italije!
Živela Komunistrčna internacionala!
Izvršcvalni odbor nemške Komunistične stranke
Po Izvolitvi Andreja Marty
i na imuni prapi
Pariz, fcbr.
Zmaga Andreja Mart g v okrajih Santu In (ttvaranne je imela včeraj svoj oidmev v občin i, kotorega si nihče ni pričakoval in M ni spraivl nikakor v dobro voljo trdost. blokovnih svetovalcev in Polncare-ja čig«i,r so gvmti siužuhniki.
Včeraj se je imelo vršiti slavnostno od-liko<vianje radiologa Vaillant-a z znalki komandami«, častne legije.
Zgodaj zjutraj je (poklical k sebi župan dh'a naša sfidniga m ju naprosil, naj ne obesijo piti tej priliki slike Mauty-ja v dvorani, kakor so ta vedno delali. Naša sadruga sta odgovorila, da je lo nemogoče, zato se. jc prenesla slavnost v drugo dvorano.
Pravo zgago pa jo vzbudila, vest, da je efredena na občinskem stolpu rodeča zastava,, z napisom: »Oprostite Marty-ja!« Prapor je plapolal do 17to, tire, potem je bil odstranjen.
Kakor znano, je Andrej Martg skupno z Alojzijem Budina vodil upor posadke francoskega brodmja, ki jc bilo poslano
teta 1620. ftred Odcsso, da tam podpira Vrangcl-a v boju zoper sovjetsko Rusijo.
Poveljništvu sc jc, s prigovori in obljubami, posrečilo ud uš iti ta upor. Vlada je odpoklicala brodovje iz Črnega morja Marti/ jr. bil, med drugimi, obsojen na 20 let težke ječe.	>
Francoski proletarci niso pozabili tega upornika v vojaški suknji. Da ga rešijo ječe in da mu skažejo svojo hvaležnost so ga trikrat izvolili pri občinskih volitvah, a reakcionarna vlada ni do sedaj pripoznala njegove zvolitve. Zalo izobe-šajo francoski sodrugi, občinski svetovalci, pri občinskih sejah na praznem Mar-tg-jevem mestu njegovo sliko.
Delavsko gibanje
v južni Afriki
Tri mesece 'je, odkar sem (prišel v južno Afriko, da priprakim delavstvo, ki se i-tak mora boriti z izvanrednimi težkoča-mi, do novega delovanja.
Začetkoma leta 1922. so velika«! zlatokopov v Trans\vaal-u delavcem 'sporočili, da bodo uvrstili nižje 'plačano delavstvo v kvalificirano delo. Kar so obljubili ao tudi storili; na ta način so nadomestili štiri tisoč belih delavcev z črnimi, jem pa so dali le petino plače, ki so jo dajali belim delavcem 'za isto delo.
Bolokožni proletariat se je 'po poskušaj! znižati njih življeriske razmere, odločno uprl. Ta odpor je dovedel do onih bojev, ki so bili splošno označeni kot »revolucionarna« usta j a. V resnici se (je mnogo streljalo, bilo je na obeh straneh precejšnjo število motivih in 5000 delavcev aretiranih. Čim je bilo nekaj delavcev izpuščenih na svobodo je bilo preti drugim sodni jako postopamo. Mnogi so bili obdolženi veleizdajo in izročeni izvanrednemu sodišču, ki jo obstojalo z treh sodnikov, katerih sodba je bila neprekMcljim.
Preki sed je obsodil štiri delavce na smrt. na veš«lih, kar se je, kljub vsem pozivom in protestom, tudi izvršilo. Sicer so izvanredni 'sodniki dd takrat obsedali še drugih enajst delavcdv na smrt, a do Izvršitve ni še prišlo. štiristo delavcev čaka šs obsodbe. Med aretiranci je tudi mnogo zmožnejših in bolje informiranih vodij delavskega gibanja. Delavci se čutijo razmeroma brežmožne ta po-jMida sc jih nekak obup, ker jim manjkajo po-gummejši sodrugi. Zategadelj so sindikati Tesno oslabljeni; njih vodje hirajo po ječah, a mnogo udov je odpuščenih od, dela in preganjanih s črnimi listami.
Splošno se trdi, da 'je •produkcija v zlatokopih okoro narmalna, v resnici pa jc na Wh i tevvnter-jervem robu osemtisoč odraslih rudarjev brez 'dela.. Ti reveži ležijo ob cesti (in ni upanja, da bodo .še ke-daj delali v južni Afriki. Ravnotako ni upanja, da bi se kedaj tu ■zaposlilo približ no enako število Pinov beldkožnik delavcev. Vedno večje je tudi število mladih Holandcev, ki so primerami, da si iščejo dela v industriji in zlatokopih, kor ne najdejo vele .za, kmetijstvo 'pripravnih tal. Mnogo teh Holandcev se izseljuje iz dežele in se pridružuje »revnim bolokož-cemit. Tako nazivlj ajo one, ki so brez posebnega poklica in se pri pomanjkanju dela, razi m pomožnega', nastavljajo pri gradnji železnic in drugih javnih delih.
Dalje jo v,južni Afriki tudi problem mešane-krvniih delavcev zelo velik. (Sicer ni danes na Trans\vaal-u tako nujno kakor v Kapland-u, Naial-u in v pokrajinah Freftetkdt-a, na vsak način pa resen in pomemben. Pdd »mesšanodMtontaii« ne razumemo nlSkakor domačine ampak one elemente, katerim se 'pretaka nekaj bele krvi po žilah. Ti meša.no-krvni kažejo mnogo ajK-Asobnosti za pdklic kakor za njih erganizatorično kphjenje in za razumevanje njih interesov. Vendar so jim bolckožci še jako nasprotni.
Slednjič spadaljo ‘ped to 'vrsto še domača delavci. Zvest, 'komunističnemu načelu, sem stremi! za tam, tla pomagam z Zdravo metodo, sirek ctanim 'sindikatom do novega detavaMju. Potrudil (sem se odpraviti stare cepujače 'mCtode in vodil sem propaganda za boljiši in širši sistem skupnega strokovnega udiruženja na podlagi proletarske solidarnosti.
Vsa ta moja zborovanja so imela veliko uspeha. Povsod je moja resolucija, za splošno delaivtdbo solidarnost in komunizem bila esprdjeta z najmanj 85%. glasov. Imel sem že petdeset zborovanj, a, vse 'to je le mali odlomek celokupnega dela, katerega sem ipddivzcl.
Vplivano po njenem malolburžoaznem vodstvu je tukaij.šnja delavska stranka sklenila izkljut iti iz programa načelo o »socializaciji« inidusf.j-ije; kot razlog je na vedha, da ista ne odgovarja namenom in da spravlja javnost brezpotrebno v skrb in strah, ker se ne dtrinja s cilji in stremljenji delavske sttranke.
Komunisti niso tu bogive kako številni, vendar pa jih obstoja v vsakem industrijskem središču skupina, V Johannis-burg-u ta Kapstadit-u vrše redno propagando.
Internacionalna misel je po komunistih izrecno zastopana. V Durbam-u obstoja soc i al demokrati črna	krajevna skupina,
ki bi 'rada ostala Zvesta svoji stari organizaciji, a stoji komuni stičnim načelom bližje.
Povsod v južni AMkli se delavstvo živahno zanima za, razvoj Sovjetske Rusi-sije, tembolj pa, ker kapitalistično 'časopisje, kakor pavsdd, ne opušča nobene priložnosti, da bi črnilo ruski položaj. S lakirni izmišljotinami skušajo Spraviti javnost v ogorčenje proti Rudiji. Dri vseh mdjih zborovanjih sem uspešno pobijal kapitalistične laži, žallbog jm nisem prišel do vseli onih, 'ki stoje pod 'vplivof laž-njivegn tiska.
Tu je kapitalistični sistem ravno tako diskreditiran kakor povsod. Dajmo zato pospešiti prihod dneva ko sc bo moral spraviti s poiti, da ga nadomesti oni sistem, ki daje vsem ljudem širšo življensko možnost pod pogojem, da sodeluje vsak, za delo sposobni Človek, pri poilirebnem družabnem delu.
Tom Mann, London
VSEM DOPISNIKOM! Opo, zarjamo dopisnike in vse one, ki dopisujejo z uredništvom ali uprav* ništvoin »Dela", da pravilno fran* kirajo svoje pisemske pošiljatve. Kdor premalo frankira svoja pjpnia ta koristi le fašistovski vladi in ne sebi, medtem ko oškoduje nas.
Henry Barbusse
vstppi v Komunistično stranko namije
Pariz, 26. febr.
Henrv BaiAusse je izjavil, da želi vstopiti v Komunistično stranko Francije. Že pred letom je Sprejel komunlistfiane Meje, ni pa oficielno .pristopil k stranki.
V	nekem članku priobčenem v listu »Humanite« razlaga o vzrokih, ki so ga privedli do tega, da se je priključil našemu giban j up ravno ob času, ko so Fros-sartl in drugi kolebajoči se elementi izstopili 'iz stranke. »Toča preganjanj —- piše, — ki pada izključno na Komunistično stranko, dokazuje na najbolj jasen način, du se jc stranka po teh izčiščenjih utrdila. Dejstvo, da sc je postopalo z nasiljem proti enemu delu revolucionarne, opozicije dokazuje, da se ima proti sebi može, ki ne poznajo očarujočih, mamljivih fraz in da predstavljajo ti nevarnost za sedanji gnjusni družabni red».
Henry Barbusse pripada k tiski grupi francoskih pisateljev, 'ki neusmiljeno biča sddanji kapitalistični družabni ired.
Njegov duševni ddpar proti grozotam vojne se je porodil v njemu baš za časa svetovne vojhe, katere ‘se je udeležil. Pogled na vse to, kar je povzročila vojna pošast je vplival na njega, da je spisal znamenito knjigo »Ogenj«, ki 'je prevede, na tudi na slovenski 'jezik.
Čitatelj!
Ali si že storil to, kar ti nalaga
vest razrednozavednega proletarca
—	delavca ali kmeta? Ali si že do* volj izvršil za širjenje glasila, ki je glasilo vseh tvojih sobratov, enakih tebi v trpljenju in hrepenečem pričakovanju?
Če si že kaj storil v to, da se list širi in utrdi, vedi, da mora biti tvo* je delovanje nepretrgano, da ni ni* koli zadosti požrtvovalnega truda za pospešitev dneva, ko bodo trpi* ni osvobojeni in to potom lastnih žuljavih rok.
Da pride v te žuljave roke potreb* na energija za zrušitev starega in za zgradbo novega sistema, moraš nadaljevati z delom širjenja našega časopisa.
Pridobivaj novih naročnikov, skr* bi za to, da se razširi omrežje raz* prodajaibev, potrudi se za prosto* voljne zbirke v tiskovni sklad!
Spomni se ob vsakem trenutku, kakšne so dolžnosti zavednega pro* letarca!
Iz Sovjetske Rusije
En dan na Komunistič. vseučilišču Sverdlov
Parad naimi 'Stoji trinadstropna hiša. Breg !je bila to srednja šola imovifih o-trok, sedaj pa bivajo v nji skromnejši ljudije — proletarci in proletarke, katerim .preskrbuje soAjetska vlalda višjo stclpnjo izobrazbe. Vsi iti dijaki so 'bili še prod kraitkim 'zaipdsleni po tovarnah in kar znajo, so si z veliko 'težavo in samoukom, ali v strankinih šolah (dijaki so po
iv	eri ni komu listi) pridobili. Sedaj jim Sovjeti nudijo možnost, da se popolnoma posvetijo znanstvu.
Hiša je velika in gola. ter malo pripravna v stanovanjsko s vrhe.
Dijakov biva po 6 do 8 skupaj v posamezni dvorani. Pohištvo spalnic obstoja iz 'postelj in miz, ki 'so pa obložene s 'knjigami. 'V hiši se nahajajo tudi Čitalnice, kjer se vsak Uči.
Za moskovske razmere, kjer začenjajo uradi 'poslovati šele ob 10. ali 10.'-, se vstane tu precej rano. Ko je vsak vstal, se umije v skupnem umivataem prostoru, nato popraivii oni, ki ima službo, sobo. To službo opravlja zaporedoma vsak dan (drugi. Posteljo si mora vsak posebej napraviti. Zajtrk se povžije v obedovalnici. Službujoči porazdeli posodo in vsak posebej si gre po zajtrk, ki obstoja iz kave (bolje rečeno knuini nadomestek) in porcije sladkega belega kruha. Že med srebanjem kave drži vsak ddpirto knjigo pred seboj. Takoj po zajtrku gre vsak na delo. Vseučilišče se nahaja v bližini,
Univerza obstoja štiri leta in se je razvila iz kratkotrajaječih kurzov, kateri so bili' namenjeni prediim straži proletarišita, da si pridobi v pollku par tettnešv ali mesecev višjo 'izobrazbo. Za časa ko je razsajala državljanska vojna in lakota Je to mnogo.
Sedaj traja učna 'doba Ivi leta. Prvo leto jo posvečeno splošnemu znanju, posebno pa matematiki -in naravoslovju, o-sUii dve leti pa socialni vedi, narodni e-Konomiji in zgodovini (medtem zgodovini ruske Kom. stranke).
V	prvem letu so dijaki razdeljeni po skupinah in sicer na podlagi njih znanja matematike. V poteku enega leta se vzame skoro vsa snov srednje šole. Kaj pa zna približno o matematiki delavec, čeprav je komunist in izboren borite®? Večina jih zna le računati. Matematika najbolj zanima gojence Sveidlovega vseučilišča. Zato pa je pridno uče. Trocki •je nekoč -rekel proleitairsiklm dijakom: »Glodajte z mladimi zobmi granit znanosti!« Nobenemu drugemu predmetu ne pristaja ta rek talko, kakor ravno matoma)®®.
Naslednja ura je n,a Vrsti ruska slovnica. Razlika je, kako se privadi, gospoj-ski sin že izza mladih let učenju ali pa o-drasli proletarec, ki je okusil že vso o-strost trdega življenja- T1 le so bolj kritični posebno pa kmečki sinovi, ki se z vso strastjo pcpiljemajo vede; a uče se tembolj zavestno ta hitrejše. Med slovnično uro se razpravlja o razliki med pri-devkem in glagolom. Učiteljica razlaga: »Pridevek znati lastnost predmeta, nekaj kar jc naravi predmeta prirojeno. Na primer: bdi sneg, rdeča cvetlica. Tu pa nastane dvom: nestrankarski delavec. Ali je »nestrankarski« delaivec pridevek? U-čemci ne analizirajo le pojmov sistematično, ampak mnogo gldbdkejše. Cela veda je njim ndkaj živejšega nego >v navadnih šolah. Zato pa je tudi učna metoda dru-g-aična, zaivest#ejža, nazorna.
Biologijo poučuje znani učenjak, profe: sor Zav-adovski, učencem posebno priljubljen. Tu se ne zadovoljuje le z poukom abstraktnih teorij; na zavodu se vodijo znanstvene poskušnje to opazovanja, in rezultat znanstvenega dela presega meje ljudbikoiznanstivene demonstracije. Ravno 'talko je pouk komi jo dn fizike namerjen, <la> se jih učenci samo navadijo ampak, da se tudi nauče samostojno znanstveno delolvat-i.
Čas med eno ta tfrugo uro se vporablja za 'čitmnje in učenje. Vsak učenec čila. dnevno 'časopise v posebni zato namenjeni čitalnici. V čitalni sobi, 'kjer se deia-vlada grobna tišina, motena edinole po šti men ju obračanja listov. Nudi se nato popolnoma drugi 'pogled 'kakor v kaki »akn-demični 'čitalnici« zapudne Evrope; ni tu večnih študentov ne mladičev s trdil n® o-vratniki. Dijaki Sveidlovega vseučilišča so delavci, v preprostih ruskih jopičih, ženske so kratkoštrižene in priprosto o--pravljeno.
Kosilo je priprosto a točno in obstoja iz juhe, mesa in zelenjavo. Popoldne se nadaljujejo predavanja ifn ostala opravila. Danes jto večerji je nekaj posebnega. Ukrajinski ljudski komisar, sodrug Ra-kotvski, ki sc je povrnil od konference, v Lausanni predava o potdku konference. Velika čitalnica je nabito 7At na. Predavatelj prhlo z »rusko točnostjo«, to j« eno uro pozneje kakor je določeno. Sicer pa ni zamere ruskim sodrugnln, 'ki so itak obloženi z delom čez glavo.
Prisotnih je skoro dvatteoč ljudi, ki pa ne kažejo nihalko nepotrpežljivi,sii. Pojejo se ireveluoijonarne pesmi ju se na. vsak mogoči način kratkočasi, komaj pa vstopi Bakovski in sp ovacijo tor pozdra-vlja-
nj<a končala traja, prt drveurnem predavanju 'popoten mir. Ni si misliti hvaležnejših poslušalcev, kakor 90 ti, učeči se proletarci. Me'd preda vonjem raste ma govorniški mizi vedno večji kulp -listkov z označbo: Vprašanje izven dvorane.
Večer ni končan a predavanjem. Živahno razgovarjajoč se 'dijaki vračajo do-miv. Pozno v noč so 'še pekonci ta se uče. Ča-s jim 'je 'predragocen, da bi medsebojno klepetali. Sploh ,pa je 'mnogo dela ki je določena za nedeljo 'kakor na primer: pranje perila, postpra.vljanje ta čišče nje sobo itd.
Ravnokar je -izšel prvi snopič: »Spominov na Sverdovega vseučilišče« 'kateremu je .pridan zvezek o spolnem življenju dijakov. Marsikatera dijakinja je obtožena in biva s soprogom v domu. Na oddelku •za komunistično učitelje so celo gojenke s (.trači, za ko j e so 'posebne dikibnice. Zvezek nam kaižc, da so spolne bolezni in anomalije, ki so tako razširjene (pri dijakih na univerzah -v Londonu, Berlinu in Parizu, mnogo manj 'razširjene in deloma nepoznane piri dijakih komunističnega vseučilišča v Moskvi.
Frida Bubiner Moskva
mmIrplae z Inozemstvom
v prvem polletju 1922
Ruska trgovina z inozemstvom v prvem polletju 1922 jc dosegla 113,052.000 pudov v vredonsti 304,060.000 zlatih rubljev (uvoza ta izvoza). Kakor pokazujojo te številke, je trgovina z inozemstvom v Rusiji tekom enega leta zelo narasla.
V	prvi polovici leta je bilo uvoza in izvoza 13,756 pudov, v drugi polovici pa 53,378 pudov. Izvoz je Zadnje čase veliko višji od uvoza. Največ uvoza zadnjo čase je bilo v živilih, ki so ijh dovažali iz raznih držav za pomoč v gladovne provinco.
DRU2EI Jesi li podmirio pretplatu za «D e 1 o»? Jesi li našao kojeg novog pret-platnika? Jesi li sakupia listu dobrovolj-nih priloga? Ako ovo nisi učinio Još, učini odmah i čini redovito. Jer svaki nemar i odgadjanje šteti i tebi i listu i tvojo) klasi.
Mimogrede
Zopet sem nekaj čital irt zapel sem si
zraven nelca.j mislil. Mislil sem si pa s a-
mo grde in hudobne reči.
Čital sem: V Rimu sta dva lepa in elegantna. mladeniča ukradla iz neke trgovske izložbe mnogo komadov dragocenega perila, ovratnikov, nogavic in kravat. Kradla sta ob belem dnevu in pred očmi varuhov javnega miru in privatne lastnine. Bila sta aretirana. Komisarju, ki ju jc izprašal, sta povedala kdo da sta. Bila. sta člana, dveh odličnih in nevbogih rimskih družin. Nista vedela povedali čemu sta kradla. In ker tega nista vedela in ker nista znala dali komisarju nobenih tozadevnih pojasnil, sc je komisar takoj prepričal, da sta fanta hudo bolna na kleptomaniji. Bila sta radi. tega takoj odpuščena in odvedena domov k stari-šcm.
To sem torej čital. Mislil sem si pa to-le:
»Kleptomanija« jc bolezen, ki sili človeka da. krade tudi če nima človek nobene potrebe. Tako so nam razlagali v šoli, tako jc zapisano v slovarju. Kdor je torej okužen s kleptomanijo ne krade radi potrebe marveč zato ker ga v to sili neka višja tajna moč. Ta 'bolezen pa razsaja navadno le v vrstah bogatih slojev. Kadarkoli zasačijo bogataše in visokorodne osebe pri tatvini vsikdar trde, da so take osebe bolne na kleptomaniji. Ta bolezen je torej visokorodna, aristokratična. Do revežev ne mara, ker se ne ma.re ponižati. Kadar zasačijo reveža, ki vzame kos krnila zato, da nasiti sebe in, če mogoče tudi družino, vedo sodniki takoj, da je revež kradel radi potrebe in ne vsled bolezni. In ker je kradel, radi potrebe, ker ni hotel prepričati svojega želodca in svojih o-trok, da. jc stradanje najlepša reč na svetu, zato navadno takega tatu spravijo v zapor. Še nikdar nisem čili, da bi bili, o-čitali revežu, ki jc kradel, da j c bolan na kleptomaniji. Odkar sc svet vrti okolu kolnca, kradejo reveži, radi potrebe in bogataši radi kleptomanije. Prve zapirajo, druge ne. Prvo je nečastno, drugo ne. Prvi so zločinci, drugi so bolniki.
In sem si mislil dalje:
Zakaj pa kradejo bogataši in višokorod ni ljudje, če nimajo potrebe? Zakaj se loti bolezen kleptomanija samo bogatašev in visokorodnih ljudi. Spomnil sem se »atavizma«. Kaj je »atavizem«? Atavizem je oni fiziologični zakon po katerem se lahko ponove v nekaterih poznejših članih družine dobre ali slabe lastnosti dedov, pradedov ali očetov pradedov. Tu imamo rešitev uganke. Bogastvo je sad tatvine, je trdil. Sv. Hijeronim. Ako niso kradli sinovi, so kradli očetje, ali. dedje ali pradedje. Vsled atavizma se ta lastnost ponavlja v sinovih. Stari so tako strastno in tako temeljito kradli, da jim je prešla navada v kri in meso.'Sinovi so to navado podedovali in tej podedovani navadi, pravijo, zaradi lepšega, kleptomanija.
Bevčži, ki niso imeli takih dedov in pradedov, tudi ni mogoče, da. bi bili podedovali tako bolezen. Sedaj smo torej na jasnem zakaj sc kleptomanija ne loti revežev marveč počasti le sinove bogatih starišer in visokorodnih družin.
Kleptomanija jc torej sad atavizma. Vsak naj si misli pri tem kar hoče. Jaz si mislim tudi svoje. Ako se pa zde komu moje misli grde in hudobne, naj mi odpusti. Krivda ni moja. Grde pisane reči ne morejo porodili lepih misli. Zalo vstra jam. pri lem: Ako kleptoman ni tat, pa je. potomec tatov. Atavizem jc reč, ki jc nisem jaz iznašel.
...zna
Vesti iz Jugoslavije
Pregoni sindikalnih funkcionera
Zagreb, mesca febniara
Urednik »Badničke Štampe« drug Ante Ciliga i,zagnan na 10 godina. — Uprava tvarnice u Bedckovčini. ubija rudnike, a funkcionar gradjevinara drug Han Kralj, knji interveniše u tvornici — uha.p-šen. — Milionar Arko izgladjuje. svoje rudnike i za to izbija štrajk, a zagrebač-ka policija hapsi funkcionera. drvodje-laca L. Kordiča i Šalamona, proteruje na
10	godina. — Sekretar M. S. O. drug lirn-delj i drug Gavro Predojevič progonc se bez odlitke i osuda na neodredjeno vreme iz Zagreba,
Izgleda da sc režim u poslednje x rije-me tposvema izbezumio. 'Pvogmi raiinič-kog 'pckreila koji su kroz nekoliko mje-seci jenj-a'1'i, sada su opdt otpočel-i. Vlada i zagirčhafek-a ipalieijia ipdtpuno -se Sta-v.iše u službu kapitala i namjesto da preda ju suidu ikalpitalistli-čke ubojice iz Bedekovatoe, namjesto da ipritegnu uzde nesmiljenom izrabiljiiv-aiču i fabrikantu otrcva Arku, -oborišo se -sram -snagom na rednike, pune sa njima zoltvdre i izgone ih na 10 godina iz Zagreba-.
Uredniku našega lista drug« Anti Ci-ligi tpolidija je u srijedu sadpčila da ima u boku cd 48 sadi Ustaviti Zagreb. Ova (p roitu ustavna- 'i protuzaikonita odluka policije saetpeena mu je bez fkak-vog dbratzloženja..
Dan postijo tog«, naš urednik C.ilign, koji je študent filozofijo na zagrebač-koj univerzi, prisustvovao je skupšttoii akademičara u sveučili-štu. Tu ic l>pi' nfjeti-o jeclnog 'policijskog agenta i upo-zoi'i-0 manj dinge ‘študente. Študenti su toda pozvati Spijuna da so odstrani sa sveučiilišta, pošto po zakonu nema tirava biti na univerzi.
Odmah posli je toga uliičen je Ante Cili-ga i -kroz dva daha držan u zatvo-m. Policija mu je pi"ije®la, 'dn če ga predati talijanskhn. fašistima. Gospoda od policije Intela »u mu 'podmotnuti, da jo huškao akademiiča-re protiv svete osobe jednog flpijuna. Zbug inltervonce rek tora i sveučitištar-a i uslijed negodovanja j ovno v mmjenja, tirje Ciliga izničen Mussolinijevim fašistima, nogo jc i za gnan na 10 godina iz Zagreba, kao osoba opasna po javni, mir i poredak.
Kako drug Ante Ciliga nije d jel ova o politički, nogo je radio sum« u redakciji našega tista j n stanariirak«j organizaciji, jasno jc, da ni j e nikoko mogao hiti -progonjen, zbog toga, j er .so tobože političl® tetica«.
Drugi jo slučaj ubapšenje druig-a Ivana Kralja, Drug Kralj jo prije ddsetak dama bio u Beddkovčtai, gdje je usta-novio, da uprava tvornice vtcši prava umarstva nad svojim rad-nictaia. O tim umorstviima pisala je »Ractaička- Štarn-;pa«. Za vrijem® svaga bairavka u Bede-hovčini drug Kralj je u ime Savoza gra-djevinara poavao Srispektora iralda, da interveniše i d'a se od Strane državne vlasti učtai kraj zvjdr.stvitaa i zločinstvoma u toj faJ^ici, a krivci, da se po-zovu na odgovornost. Uprava tvorrvlce, da bi odstranila druga Kralja i da bi osuijetila da se dozna tetina o strahotama u toj tvo-mici, poslala je jednog svog činovnfka, 'k-oj-i je demuncirao Kralja, da je govorio prediv države, dinastije Itd. Drug Kralj bio 'je odmah u Be-dek-dvčimi ulialpšen, ali je nakon prestu-šamja pusten, jer j’e imao 'kao svodclka inspektdra 'rada, koj i tni j e č.uo eno, Sto je »Čuo« činovnik tvornice.
Jučer je meidjutta dlriug Kralj 7>omo-vno uhaipšen po zagrebničkoj policiji i kako -čujemo bit če 'predam varažldta-skom sddbcnom stolu, jer se protiv njega vodi postupak p" »Zakonu o za-štiti države«. Kralj koji brani ubojica-ma, da čine daljnja umorstva mora u zatvor, a ubojicc ne samo da. su na sin -bodi, nego što više oni podnose prijave, na osnova kojih se urcdujc.
Treči je slučaj 'drugova Salamona i Kordiča. U tvornici bačava, čiji je vlas-nik Vladimir Alko otoustavili su radnidi sami i sv-i jedn-edušno posao, jer ®'ažc ukadamje -akoiictnog ruda, povišicu plača i utvdjenje 8-satnog rada, (što b* P° zakonu o za-š-tifi radniki 'trebalo da hude, jer je tvorni ca. bačava industrijsko poduzeče) dok gulikoža A tke neče da pristane na te opratvdame radničke zah-tjeve.
Medju šti^uijkašiina radio jo otl Sa-vo-za izaslam drug Salomon. Ali gospoda Arko čini se da taia. vrlo dobre veze sa zagrebačkom .polic-ij'om, jer j;e uhapsila druga Satamona i p rog oni gt(l iJ>0 »Zakonu o z&štiti države«, jeir da je tobože spiječavao one, leolji su l^tj el i radi t i.
Dam posli]« f°Ka dolazi medju štrajtoa-še drug Ladislav Kordič n drugo jutro osvaiic na policiji Alko, i Kontič biva odmah poslijc toga uhapšen i osudjen na lztJon •“ Zagreba na 10 godina.
Drugo\i Iran Krndelj sekretar M. S.
O.	za, Hrvatsku i 'Slafvonilju i Gavro Predojevič član C. M. t). .1. poznimi su na policija i tamo im j« bez ikakvog ob-razložen ja saojičeno, du ima,ju u roku
od 48 salti ostavitii Zagreb jer 'če inače bili zd&vamii i s-iJnm atpračem. Mi naj-
ocilučnije protestvu\j emo »pirotrv tili ii^uj-novijdh rualucionariiili ipoidviga Kagrebaž-
ke policije. Gospodi policaj cima nije dc-sta, što su oteli raldmičlku imovinu i 'predali (ju polica.jsocialist-iima, nego sada progone svakog, koji malo smeta d,r--zcivitom S toesavjesnom kaipJtadi^tičkom izrabljivanju. Pitamo nadležne faktore, da li je poliidij-a postala ekspozitura po-jedinih kapitalista, a ritaivu pdStenu javnost upoecira.-v-amo, na te naj no vij o sredovječno i -mračne progome prot-iv Tadmičke Maše. Sigurno jeste, tla se -tirno i takovten metodama ne rijelšava radnička i ostala pitanja.
Radničkai klasa treba id-a 'dobro oitvo-ri oči i da se dobro koristi najm-oivijim iskus-tv-ima.. Svi buržuji i njihove stranke prarve se prijatelj ima radni-štva nebi li dobili raidničke glasove u izborima, a a druge strane i-žvrgavaju 'raktnličku klasu n-aijgadnSjo-j jdjački i proigooiima. Radnici treba, da se (još fivršče clkupe -dko svojih nezavisnih sindikata, jer če samo svoj-cm borbam postila bolje živcltne uslove i svoje oslcibodijeinje.
Usprkos 'svih progroma, mi u s,vem -ra-du nesmijemo -klonu®, neg-o treba da nastavimo naš posao još veoom snagom, izdfžljivošču i požrv&vnošču.
Žuti Mmirovni kongres"
Prilično vremena je pnošlo od kako smo govorili o nekim »mirovnim marki-cama« i neko-m kongresu što je Amsterdamska Internacionala na-umila da oži-votvori. I naposletku je d-ošlo do tog kongresa: u Iiagu se je sastao »Svetski mirovni kongres« socializdajičkih Internacionala.
Tu su ti predstavnici raznih sindikalnih organizacija (skoiro svi su kova D’A-nagona), tu Amsterda-mska Internacionala kao domačin, pa onda dikia proletariata: Internacionala N. 2. i 2"A. Vredno je d)a zabiljiežimo kako KomunisUčka Internacionala nije ni pozvana; a vodja največo sindikalne organizacije, čuveni Gompers, je odbio jrnziv — jer mu je taj kongres odviše nevolucioniaran: on — veli — neče da objavi generalni štrajk u slučaju -rafla, da g?a spreči, jer to nije čo-večno. I sad da se razabereš.'.. che pešce pigliar! Ko-munistička Internacionala se nc poziva na kongres, jer nema dosta pošto vanj a prema milostivim kapital is-tičkim magnatima, taira se samo za interese r-ad-nog naroda,; a »branitelju rad-ničkilr interesa«, sindikalnom vodji Gom-persu, i taka v kongres izgleda malo ponižan, suniše radriičlki. — Ajde, nek je svačega!
Kongres se, dakle, sastao da u sredi svet mirom i večao je o tam kako da organi-zovano -radništvo spreči u budučnosti ra-tove. Bilo je tu govora o genenalnom štrajku u slučaju rata, ali n-aprazno. Bilo je diskusija o tom da li je svaki rat neopravdan, red ja.še se sve »socialist« za »socialistom«, ne znaš koji revolucionar-niji od drugega: večina te gospoda o-pravdava neke imperialističke ratove kao »odbrambenc« i, prema torne, take ratove če pomagati. A to znači, kao i 1914., svaki če pomagati svoj u buiržoa-ziju, n druge če proglasiti neprfjiateljl-ma i napadačima. Večalo se tu i o pitanju postoječili mirovniti ugovora, i o reparacijama i složna brača «revolucionar-oi«, socialisti-internacionalci, pakazašo da svaka grupa zastupa mišljenje svoje buržoazije. Jedni su za rmiziju i olak-šanje dugoiva, drugi za »pravednu« ošteta i lojalno izvršenje tih ugovora, ali ni jedili nisu hteli da zavirc u dubinu, da potraže i uniSte uzdok nefelečiive krize — da se bore protiv samog kapitalizma: oni sasvim savemo 'tjraže loka... kapitalizmu upravo kao što to čine i sami kapitalisti, ili ovdašnje njihove sluge kova Zani-boni, Tura®, DAragona i comp. Ipak su jednu stvar složno priznali: la javno (lojalno) su priznali da svi pripadaj u jednoj internacionali, pa i one tri (2 i2l'» i Amsterdam) »internacioniale« su samo tri lica jednoga boga, svi zajiedno pripadaj u — to složno poka zaše — kapitalis-tičkoj internacionali. Zatu su i izrazili naj-veče povorenje »Ligi Naroda«, služ-benoj internacionali kapitalista, i u nju su položiti sve svoje nade.
Da kogod u to ne posumnja, na tom kongresu za svetski mir, 2% internacionala se -odi učila da pridje internacionali N. 2 i ujedinjenje je zaključeno. (2 i 21« je 2? ili 00).
U ime ruskih sindikata kongresu prf-sus-tvovašo drughvi Iladek i Lozovski. Oni su }>rvo prctestovtali- što se na kongres nisu pozvale Kotmunističke Int. i Črve n a Sindikalna Intemacionala, ali su odmah prešli na pravo polje: šta treba svetski proletariat, da čini, pa dia spreči svako klanje zja interes kapitalista? — Nikakarv kunst! stvar što svaki proleter zdr-avog razuma razume. Treba sve proletarske organizacije da se ujedine — za uspešno ivedjenjie borbe protiv zločdnačke politike kapitala — ili bar da vode zajed-ničku borbu u jedinstvenom frontu, a ne —■ kao što to radie amsterdamske vodje u svim zemljama — da se cepaj u sindikati i da se tako pomaže kapitalizem zajedno sa svim ratovtam. A onda ne treba da se čeka objava rata za progla-šenje opšteg štrajk«, (i onda da se ne o-svari taj štirajk, jer bi svta, gospoda social-ministri rat svojih kapitalisUčkih gosa proglasili »odbranlicitini«), več odmah da se predje u akciju. U jedinstVenom frontu sye organizacije -im-rilucionnii-nih radnika i soljnksi treba da povodu borbu proti kapitalističkih rat-ova- Ne samo re-zolucijama i molbama na kapitalističku »Ligu Naroda«, več praktički, Pdvo da se organizuje u celom svetu jedna sed-mica antimilitartetične propagande i onda ta sedmi ca da se završi sa opštim strajkom od 24 sata na celom »vetu. Tada bi rodni narod video sam svojju znagu i no bi mu bito teško da najde dalje načine za vodjenje borbe protiv kapitalističkih ratova; a — bogami — i kapitalisti bi drhteli pred sitom svešču radnog nar roda te im ne bi padali na um zločimič-ki imtovi.
Mislite da, su sluge kapitalizma hteli da čuju za laku jednu ozbiljnu akciju protiv rata! Tim izdajicama nije ni naj-roanje stalo do pa tuja proletariata, oni su se skupili samo da Iražo način kako da spasu kapitalizjim bez rabi. Zato su odmah i našli za potrebno da naipadnu Sovjetsko Rusiju i proletorsku rovolud-ju, i tražiii su da so Gruzija vrali menj-sevicima (to jest engleskima kupitalisti-ma), da se pusto .social-revohicionarski banditi kako bi lakše vršili zločinačke napade na vlnsi rudnika i seljoka itd.
Ali gospoda se varaju ljuto. Kapitali-zum tone, a s njim i oni. Proletariat ih sve bolje upoznaje i oslobodiče se i od njih.
z dežele
Tedaj ni čudo, če si ljudje danes žele zopetnih organizacij razrednega boja, še trdnejšega udruženja delavskega razreda.
Delavci ob šumeči' Soči kličemo delavskemu in kmečkemu ljudstvu okolice: »Strezni sr, obriši si solze obupa! Odpri oči in kreni k luči, neustrašeno naprej k solncu, k svobodi. Pusti za seboj temo, prevare in delaj roko v roki z ostalimi svetom na polju tvojih dolžnosti. Čitaj edino tvoj list »Delo«.
V	'tem pošiljamo našemu glasilu »Delu« pozdrave stoUdairncsti in trnu želimo veliko žetev na polju dolžnosti do proletariata!
Torej delavci — on zamali in prokleti svet sc zruši v prali. Nočemo biti sužnji — hočemo živeti. Hočemo svobodni delatii, ustvarjati.
Ne podleči pod križem trpljenja pač pa hočemo svobodo vstajenja!.
Naj živi delavska zavest!
Naj živi solidarnost proletariata!
Več delavcev
Iz Krasa
(Poročilo našega kraškega poročevalca, ki se >je podal v razne kraje Krasa, da izve kaj sc godi od strani belega terorja).
Razni kraji kršnega Krasa so že več časa pezorišče -persekucij in preganjanj naiših komunističnih sddrugov. Gospodje, ki predstavljajo danes vlado, mislijo, da s temi šikanami bodo ugonobili komunistično ideljo. Ali nasprotno. Na Krasu je danes razmah komunistične ideje tako raizvit kolt doseda/j — odkar eksistira — ni bila Se tako razvita1. Gospodje faSisti, ki so prišli po večini iz 'južnih krajev kraljestva in oni domalči elementi, ki so se Jim pridružili — bivši narodnjaki, sokoli, ki so v letu 1920., ob času državnozborskih volitev kričali, da so naši zavedni 'delalvci in kmetije izdajice slovenskega ljudstva. Oni, Mi so imeli za simbol, kot je stalo na lepakih: »Črna zemlja naj pogrezne tega, ki odpada« — so danes njih oprode.
Preganjanja so se ižačetla v Sežani, nato na Nabrežini, Gorjanskem in Komnu. A-retacije, hišne preiskave in razne druge šikane rti so le utuldile one naše ljudi, ki so bili vedno naši temveč tudi one. ki so bili do tak ra; t, pol sem in pol tja. Uvideli so isti na kateri strani imajo pričakovati rešitve svojega današnjega groznega položaja.
Kmet, ki je prej za silo izhajal na svoji borni zemlji, ki jo obdeluje v potu svojega obraza, gileda danes s strah or,' v bodočnost. Delaa-ec, ki si je bil svest da bo zaslužil s poštenim delom sebi ir; svoji družini košček kruha, nima danes kje delati. Kmet, ki ima danes na prodaj' erli-ni pridelek — nekaj vina, ga prodati ne more. Delavec, ki je — rvMeč obnavljanje porušenih krajev -- upal, da bo dobil zaslužka vsaj par let, je danes razočaran. Odjedajo mu kruh tujci, ki so sem prišli ali pa domačini, ki so si znali pridobili tujčevo prijateljstvo. Imamu stavbinske zadruge, ki redijo le parasite, .ločim se '.o. ubogega domačina niV-j ne zmeni.
Ali delavci in tako tuui kmetje si vse to dobro zapomr ijo.
Zato tebi kraški delavec in kmet! Ne žabi, da solnce je žc vsijalo, tam na vzhodu tudi tebi Kraševec in, ko isto naše solnce doseže svoj višek, boš dal takrat duška svoji volji. Zato nam bodite pozdravljeni, vi preganjani krnski trpini!
Živela svoboda! živel Koumnizem!
Brez kraljeve glave
Stržiščc, M. K. — prejeli smo vaš spis ter ga bomo pregledali. Ako primeren ga rb javimo
Solkan, F. Š. — tvoje pesmi smo preje-
li.	Objavimo prihodnjič.
Že ustanovljeni odbori za »Delo» naj praktično pokažejo njih ufitano* vitev s tem. da nam pošiljajo do* pise!
Vsak Sitatelj delavskega glasila, prepovedujočega tazredni boj, je član ne-številne vojske razrednozavednlh proletarcev, ki s vsakim dnem zadajajo večje udarce sistemu suženjstva in zasebne lastnine.
Sodrugit Pridobivajte «D e 1 u» novih čitateljev, novih naročnikovi
Bovško
V eni preteik-H Številki	sem	čita!
dopis z naslovom »tj. 0stanu » albumu. Pripomniti moram, da inrauro v Bovcu in okolici Se hujše kršitelje kolektivne pogodbe kot je imenovani, kateri' je, čeravno ne dober vsaj eden še bolj zmernih pri plačevanju delavcev! Pod parolo »vse za narod« in »vsaj smo domačini«, skušajo te pijavke, ki so hujše kot vsak tuji podjetnik, oeiganiiti (delavstvo 'in polniti svoje nikdar polne malhe. Eden takih ljudskih in delavskih prijateljev, ki komaj čaka kdaj se končajo u postavit vena dela in se že vesli dneva ko se to zgodi, se je izrazil v enem pogovoru, da se mu 'bodo ponujali še delavci po štiri lire na dan! In on se tega veseli In priznati moram, da je prav če se veseli. Ali pa mu bodo šli delavci res delati za to ceno, je pa drugo vprašanje. Gospod Kenda v Dvoru je ta znameniti gospo'*. Nimate pač slabe ideje, pa tudi nimate pojma o preobratu delavčeve d :$■; in vsega njegovega gibanja. D -jies ni več delavec tak, kakor je bil pred vojno! Tudi vi sle prej izobešal zastavo v proslavo a vsi rij* .•■kili zmag, a ste Ji,., o .s narortajiik :er kc bi smel danes izoo sr.i slovansko trobojnico v čast novi državi, bi to storil z veseljem. Pa delavci si že iščejo kruha drugod. Ali ne čujete, da se odplavljajo v Francijo in ‘ko no bede dela za tiste tu v Bovcu za 'šestnajst lir dnevno, rajši kot bodo šli k vam delati za 'štiri liri in pusdili doma družino poginiti, bodo zapustili rojstni kralj in njih »ljubeče« mogotce. šli bodo s trebuhom za kruhom. Ali ne veste, da smo tega navajeni, da smo hodili po Nemčiji pred vojno in nismo čakali vaših odpadkov? Tako tudi sedaj ne bomo jedli 'vaših smeti in pomij! To ji zapomnite enkrat za vselej!
Opomniti pa mciram naše del&vsOvo, da se isto vso ne zaveda dn ne čuti dosti zavedno. Kakor povsod, tako tudi pri nas ne ve ceniti svojih moči. Imamo take, ki se spreminjajo v petoliznike. Kot sem vse preteklo leto opazoval pri več stavkah in naporih 'zavednega organiziranega proletariata-, se vse delavstvo ne zaveda svoje razredne pripadnosti je pa zato »narodno zavedno«. To delavstvo je metalo polena pod nogo sVojim tovarišem, ki so se borili za dobrobit vseh. Nobena tvrdka v Bovcu, razen »Cerg«, ni plačevala delavcev po kolektivni pogodbi, najmanj še dema-® podjetniki. Delavci, bodite vendar složni in cklenite se vaše organizacije! Da bi bili vi v valših vrstah tako složni kot so vaiši nasprotniki bi že davno pokazali vaSo moč! Ker veSina lirna moč! Zavedajte se, da ste delalvci! Delavec drži usodo celega sveta v svojih rekah! Torej strnite se v močan obroč in 'bodite složni! Držite se pregovora: »Sloga jači, nesloga tlači!«
Kadar bo proletariat stal v enotni fronti potem bo diktiral lahko svoje ‘želje! Ali niste se naveličani, ali vas ne boli hrbet od poklonov? Kvišku glave, kvišku srce! In naprej v boljišo bodočnost Bodočnost je proletarca.
Delavec
Kljub legalni reakciji
Protiprolciarska reakcija je (pričela razsajati v Italiji pred divami leti v dubi najburnejšega revolucionarnega vaiovc-
II j a. ;
Iz vojne vrnivši, prevarani proletariat ;e hotel dejansko razrušiti krivični vr-spo darsko politični sistem, ter na razvalinah kih'ene kapitalistične družbo socialno republiko delavcev in kir.e'.'*-.
Iz strahu pred socialno revc-vi.;.')' i je tu^ioaaija pričela obupan protina .»«d. i.f zadaj a proletariatu Italije mučne in gren ko z* usnje. Nečloveška so sredstva, katerih se buržoazija poslužuj« t b.?Ju [ roti proletariatu: uooji, uničenje, upepelje-nje vseh ustanov proletariata, le da si obdrži v svojih rokah	in	gospo-
darsko nadvladje. Vso te je ponovni dokaz lažnjivosti demokratizma ter* da bo okušal -vladajoči razred udušiti v krvi in z lažjo vse poskuse proletariAii za osamosvojitev.	,
Da, buržoazija je z brezobzirnim terorjem, sistematično razbila kompaktne vrste strokovno organiziranega proletariata, »rušila gospodarske lin kulturne u-stanove, uničila vse politične in socialne pridobitve. Ni pa odpravila s tem razrednega boija, naisiprotno, ga je poglobila- ter še bolj lemporiiraila revolucionarno za-vest proletariata. V tem boju je vrgla raz sebe poslednji plašč ter z dejanji pokazala svoji »liberalizem« in »demokratizem«.
Vrgla je proletariat politično in gospodarsko na stopnjo srednjeveškega suženjstva. Ni mu pa preskrbela minimum
Brda
Dolettje9 dne 22. februarja 1923.
Briškim holon&m!
Koloni, 'tfpdzorim vas, da \je zadnji čas, da zopet obnoviimo n&Bo organizacij o, k a-kor smo bili leta 1920., ker veleposestniki goriškega okrarja nameraivaj-o zdiružiti se z veleposestniki iiz Vidima z namenom, da namrazveljavijo 'kolonsko pogodbo, katera je boljša nego kolonsSka pogodba iz Vidma.
Koloni! kakor sem bil leta. 1920 z vami, sem tudi sedaj in bom do zadnjega diha z vami. Mogoče vam je že znano, da gospod Polenčie je priletel zadnji hip?... cd Sokola do Orla, cd Orla do klerikalca, od klerikalca do 'socialista, od socialista do fašista. Torej je Sel preko vseh strank iimemSi komunistične.
Vsi zavedni kolcni merajto priznati, da če hoče deželni tajnik delavcev na zemlji gospod Kocjančič in gospod Polenčie uničiti našo organizacijo, treba se je proti njihovi volji organizirati in Sčistiti jih iz naših vrst. Da bomo meli z’cpet naših pravih zastopnikov, treba se je pripraviti za razredni boj. Bliža sc mesc marc. Odpovedi bodo letele kakor tičke po zraku in mi koloni bomo brez nobene pomoči.
V	boj se ne sme iti z namenom da se no zmaga. Zmagati moremo. Zmagati hočemo na vs’a3i načini.
Torej koloni naprej s kolonsko organizacijo.
Živila Sovjetska Rusija!
Živila Tretja Internacionala!
Živio revolucionarni svetovni proletariat!
Tajnik Zveze kolonov
Vsi na delo!
To mora biti geslo vseh tistih, ki želijo prosoeha delavskemu tisku.
V sedanjem trenutku ko se stav« Ijajo s strani nasprotnikov vse mo* goče ovire delavskemu tisku, mora biti vsak zavedni proletarec na Svos jem mestu. Pomagati nam mora tudi s tem, da sodeluje z gradivom.
Oglasijo naj se torej naši somis šljeniki od vsepovsod, kjer čutijo na svojem vratu težo kapitalistične* ga jarma.
Pri tem naj ne bo nobenih izgo* vorovl
Naj se nikdo ne sklicuje n. pr. na to, da se ne zna v dopisovanju pri* merno izražati! To je prazen izgovor! Vsak naj se izraža tako kakor more, tako kakor mu govori srce.
Lice proletarskega lista mora biti tako, da se v njem zrcali duša pro* letarca, duša vseh tistih ki trpijo in pričakujejo odrešenja. Ti morajo torej stalno sodelovati.
Na delo torej!
komunisti ne klonejo
žrvljenskih pogojev, kalterih 'je bil deležen tlačan fevdalnega grofa.
Dre leti črnega terorja je tudi doba junaškega požirtvo,vanja, dokaiz neukrotljive volje, do boja, do zmage revolucionarnega proletariata. V teh brezštevilnih bojih, izdan od socialne demokracijo, je doživel mnogo zmag in porazov. Končno je bil premagan, radi (vojaške in gospodarske premoči buržoazžje. Proletariat pa bo bogat na izkušnjah, kor se je hrabro boril, kot lev, na vseh 'širnih bdj-iščih, proti orjaški tehnični in gospodarski -premoči sovražnika. IzSel je premagan ampak s ponosnim Celom in vihrajočim rdečim proporjem -razrednega boja.
Da, buržoazija je pela 'slavospev fašizmu, misleč, da jo je rešil neizogibnega pogina. Po polastitvi državne oblasti s strani fašistov se je kornalj oidpolčila od strahu pred komunistično -revolucijo. V nadi, da je močna faustovska vlada strta vsak odpdr hrezdomotvinskegai komunizma, se je varala in se bo še varala.
V	Italiji je začela n dva doba zakonitega preganjanja komunistov. Mussolini je postal vreden bo vrstnik Hortyja, Drafiko-viča, Pilsuttakega in enakih voditeljev reakcije, v držaivah jako dvomljive politične vrednosti.
Početek zakonitega preganjanja komunistov, kot predistraže revolucionarnega proletariata pomeni istrah fašistov pred bodočnostjo. Fašizem se zaveda, da je sii-cer Ovira# in ovira gibanje delavstva, ni pa uničil miržnje v srcih ponižane -prole-
Glasovi
Klic iz Vipavske
Drago »Delo!«
.Veseii me, da si zopet vfetailo ter nas vodiš k, nadaljivemu boju. Ker 'že davno nobeden se ni oglasil v »Delu« iz naše 'doline, nekdalj imenovane »kranjski raj«, zait-o hočem jaz nekoliko -cipisalti razmere.
V	naši dolini se nam godi 'izredno dobro... K temu pripomorejo razna »izobraževalna društva: »Narodna Čitalnica«, »De-laivsiko-kmetska zveza« itd. Ker z idejami ki jih propagirajo t-a društva, se pripraviti ljudstvo, da prenaša trpljenje, bedo in raizna 'izkoriščevarija.
Razlog temu ije, da je del teh društev na strogo -verskem stališču. Vcepljalo je ljudstvu vero, da dobi za vsa trpljenja večno plačilo v nebesih. Drulg-i del je strogo na narodnih načelih in je njih glavni cilj »osvoboditev naroda«.
V	pokorščini do duhovščine in pod vplivom raznih krčmarjev, trgdvcev ter raznih sesalcev proletarske krvi, niso ti ljud je v moči, da bi ijjo svctfi razrednosti mislili: Mnogi iso še tako predrzni, da v svoji kratkovidnosti obrekujejo nas komuniste, češ dk smo blazni, brezverci, uporniki, nezadovoljneži, izdajalci naroda itd.
Dragi sodrugi Vipalvske doline! Moramo -piriipoznati, da smo temu tudi sami krivi, djeir Ipremailo širimo naSe prave nauke in naše glasilo med ljudstvo.
Dragi -sddrugi! Poprimimi se resnega dela ter Sirimo našo idejo, da nas bo končno pripeljala do osvobajenja. Kar nas je malo <v posameznih občinah resnih prijateljev, komunizma, strnimo se v vrste in delujemo smotron o, pripravljajmo »e za bodoče bolje.
Torej na delo vipavski 'trpini! Ne životarim® vsak zase, ampak združimo se; ker v slogi je moč! -.
Živel komunizem! :
U S&ške (Soline (Anhovo - Kanal in okolica)
Po požaru, ki je razsajal po celi kraljevini — ko so gorele naše institucije, Mii 'v plamenu delavski domo-vi in je kri proletarcev škropila ulice mest in vasi, bi si 'človek mislil, da je tudi gibanje po svobodi sužnjev utihniilo za vedno. Tako bi ise tudi marsikateremu zdelo, da srno mi 'delavci, sužnji požrešne mrhe kapitala, ki polnima nenasitno žrelo in se v potu svojega dbrajza pehamo fin borimo za borno skorjico kruha v tovarni na brekovih Soče, da smo utihnili in spimo spanje pravičnega tako, da nas ni več med živimi, da ni več onih svetih src velike svetovne družine proletariata pod zalstavo mednarodnega bratstva, ki vodi k svdjemu cilju — isvobo'd!i člove-čamst-va.
1 Ne! M-i tvomiškii delaivd ob divni Soči Se živimo kljub temu, ld.a je reakcija, na-siilstvo, to je bič v »svobodni demokratični državi« razorala naiša, polja sivetih erganizadij in niilslila, da jo s 't.an za vedno ustavila pohod povcdnlji, to — je gibanje širokih plasti milijonskih mals delavcev in kmetov širom zemeljske oble ter, da je uničllla Oln'i naravni čut po svobodi, ki je tako globoka ukoreninjen v srcih razrednih delavcev in kmetov. — Zastonj je pla-M-t-i ljudstvo, (kaltero že Vidi Itako se bodo kedaj uresničile besdde o-nega velikega moža;, pisatelja Ivana, Cankarja, kateri je ddjal: «tc slišim dleto, ki ltlešc granitni steber novi clruibi.« — (Mar je ta mož takrat 'sanjal, je-li kaj?). Ne, v svoji bedi, v siromaštvu 'je to na-pisal, v sočustvovanju do šiirokih krogov trpečih je to iznekel. To je Mio proroško in jutri bo zapečatila toodolčnost ‘ta izre^k z resnico!
In oe se fburžoazijla' prilzaldeVa zagaziti fo prodiiraljočo silo, so mota. Že radi tega Be moti če 'ji povemo, da je bil Kristus obešen in umo'i'ijen; Maltijia Gubec, vodi-teTj vsužnjenih -je pustiil glaivo na 'zagrebškem 'trgu; Gradnik, Kragulj, Munih in drugi so se borili za dobrobit vseh in zato tuldi dali žMjerije na mučeniškl način na Tmvniku v Gorici; — torej oni «0 bili umorjeni, uničeni, Ali njih delo je osta-
lo,	njih nauki polnijo duše trpečih, njili duh pa ži vi v srcih hrepenečih in svobodo žejnih delavcerv-kmetov. — Tedaj je vse zastonj. Ne bombe, ne bojonetfi in ne prisiljeno Hiranje delavcev v -nasprotni tiaibor, ne nobena iše tabo krvava diktatura ne bo uničila tega, kar mona priti, kar je že zgiodovina potrdila: (],a 'trpljenje milijonov in milijorioiv v scJclanjosti pripelje proletariat, v novo življenje, v svobodno bodočnost, v našo bodočnost, ki je sojena nam, bo naša, samo naša!
PODLISTEK „DELA“
I.	CANKAR:
Križev pot
Procesija sc jo vila zmirom dalje, zmi-K>m navkrel>er, bližala sc je gozdu. Ali namesto da bi se bila pot zožila, da bi se skrila v senco, se je še zelo razširila, tako Ua je segala preko njo le tu pa tam senca smrekovega vršička. Tla so bila i-lovna-ta, razrita in razpokana. Rdečkast pca-fr se je vzdigal za procesijo. Gozd je bil redek, Sirske golice so bilo poraščene s praprotjo ali pokrite za ped visoko 7. orumenelim bodičevjem. Tenke senco smrek so risale Čudne drnamente. šlo je zdaj celo navkreber, tako da so hodili počasi, vsi sključeni in trudni. In žgalo je, razbeljen dež je lil na zendjo, pot je bila pokrita z žerjavico. Solnce je stalo že skoro sredi neba, v strašnem veličanstvu.
Marko se je tresel, ali utrujenost ga je minila, odleglo mu je. Stopal je malomarno, križa skoro ni čutil v rokah, — kot da- bi ga bi privezal kdo z vrvjo krog pasu ter ga vlekel za sabo. Hodil je, — kamorkoli, saj je vseeno. Saj ne bo minilo nikoli; kar naprej, kamor je. Žejalo ga jo, ali kaj more človek, če ni vode in če je nikoli no bo/ Lačen je bil, - ali
kaj more človek, če mu je tako namenjeno? Kar zmirom naprej, brez konca.
Tam zadaj, hodita cerkovnik in gospod ’u ga priganjata, žugata mu s kropllni-k°m in brevirjem. Ali čemu ga priganjata, saj gre 8amt Zmirom naprej gre, že-jen in lačen, zmirom naprej in ne misli več na latinsko šolo. To je bilo tako neumno, kakor če je časih mislil, ko je prihajal iz sole: »Morda je zdajlo vsa miza polna dobrih stvari; mati se smeje od veselja, celo očetu se tresejo brki. Hipoma so je vse spremenilo, — nekdo je prišel in prinesel vsega.« Tako sladka je bila misel, da se je spremenila v pričakovanje in da je odprl vrata z nemirnim srcem in pridržano sapo. Materin obraz je bil objokan kakor zmirom, oče je sedel tiho za mizo in na mizi je bila skleda koruznega močnika... Latinska šola in vse to, — same neumnosti. Nikoli ne bo konca. Gospod in cerkovnik zadaj, s kropilnikom in brevirjem, strašna, neizmerna pot, težek kamen v želodcu... Da bi človek umrl. Ali jo potem konec? Pekel jo potem, večen ogenj, večno pože-ljenjo po korcu hladne vode... Na dnu svojega srca je Marko sovražil Boga, ni mu mogel oprostiti, da ga je prosil nekoč zastonj vso noč. Večerje ni bilo, dela ni bilo. Očeta je obšlo nenadoma, hodil je s trdimi koraki dol pa gor in klel strahovite kletve, da se je mati tresla v kotu in da so se otroci jokali. Marko ni mogel zaspati in videl jo k«ko je vstala mati ponoči in da je pokleknlja ob postblji
in da je jokala in molila do jutra. Tudi Marko je molil vso noč, ali jokal ni. Ležal je v postelji s široko odprtimi očmi in pogovarjal se jo z Bogom kakor prej nikoli; zdelo se mu je, da je bil čisto blizu njega, čutil je skoro na čelu dih njegov, njegovo vseljubečo, blago roko. In toplo, sladko zaupanje ga je napolnilo vsega; vedel je, da bo drugo jutro vse drugače in zaspal je mirno. Toda zjutraj ni bilo kruha, strašen dan je bil; šele ob desetih je prinesla mati hlebec in kar zgrudila se je na klop; ozmerjali so jo bili, beračico. Ali ona ni jokala za-radi tega, jokala je zato, ker jo je bil varal Bog, ki ga je prosila in rotila vso noč na trudnih kolenih. Od takrat je Marko sovražil Boga... Zato je vedel da pride v pekel, kjer je večen ogenj in večno pože-Ijenje po korcu vode... Tako se vije pot neprestano, v žeji in lakoti in grozni žalosti, vije se proti peklu, a vije se navkreber. čudno je, da se vije navkreber, ali pa se Marko moti; pot gre navzdol zakaj gori so nebesa, a pekel jo spodaj. Kako si je mogel misliti, da gre pot navkreber? ...
»Kako pa hodiš, ali sl pijan?«
Marko je slišal cerkovnikov glas, a odgovoril je samo v ipislih: »Saj grem, za božjo voljo, saj grem; čemu pa me preganjate. Saj ne mn,ram ničesar, ne marelic,, ne pomaranč, ničesar, samo no tepite me, za božjo voljo, saj grem!«
Kako ga preganjajo, rabrijn:.
Zasmilila se mu jo mati, ki je tako slaba in bolehna in ki nikoli nič ne je. Svoj kruli spravlja za 'Mimico, ki jo še neumna-, a -zase edJčipne drobtino, ki bi bila komaj za mravljinca, pomolči jo v vodo
—	in to 'je njena, vačerju; Maiiku se ije paralo srce, kadar jo je videl, kako je gldda-la Objokana, vsa v stralhu, kalkor tič, če ga zgrabi trda post ttn ga Dišči za vrat. Marko toi ji kaj rekel, ali če so ije stisnil k nji, se je zajokala še bolj in kakor od svinca so 'kapale solze Mariku na obraz in na roke. In zdaj mora mati, lačna in žejna, po trdem kamenju, v tem neusmiljenem solncu. Tudi sestre so se mu smilile. Francka je že pametna-, še večja kakor 011, zato hodi krepko, četudi la*čna, a joka se samo zaradi drugih in zaradi matere. Marku se je še bolj smilila, ker je jokala zaradi drugih. Ali uboga Mimica, dete — Marko je zdaj .začutil, kako mu je Mimica pri srcu. 'Majhna je in še neumna, pa mora vsako nedeljo mimo pomaranč, marelic, -medenih punc pod cerkvijo, o božica. Da bi jo mogel vzeti vsaj
v	naročje, pa. ima križ v -rokah; a Francka je presl n Im, padla bi, če bi imela Mimico v naročju. Kaj šele mati! Tako se drže za roke, Mimica na sredi, a Francka pri materi, da bi materi kaj no zgodilo. In tudi oče se je smilil Marku. Hodil je trdno, «]vijnren v dve gubi, obraz suh, o-brvi nai aršene; rekel ni besedico in niti zavzdilm il ni, a časih se je ozrl postrani, liho, na imutef, na štiri sestre, na Mar- i ka, ki je nosil križ spredaj in še bolj se j
tarske duše. Strah ga je, ker ni rešil najbolj perečih vprašanj. Ni iMažil strašne
1 >o I i (,i čruo-gr o«poxi'>a	e krize, iki traizjetia.
telo današnje bui&oazije. Ni rešil socialnega vprašanja. Nasprotno; vrgel je v
obup brezposelstVa ogromne mase državnih nameščencev, pomnožil je vrste brezposelnih. Kot plen je -vrgel kmete v žrelo zemljiških posestnikov, hišne najemnike v grabežljive roke hišnih gospodarjev, ni irešil izseljeniškega vprašanja. Ničesar ni rešil, razen — in to samo navidezno — fouržaazijo, kateri je vrgel kot plen proletariat ter zVitnil na rame delavcev in kmetov vso breme, nastalo po vojni.
Neuspehi fašistoVskih sindikatov, medsebojni spori s framazoni, splošni vznemirljivi politični položaj, vso to siiraši fašistovlske despdte, ker bojijo se bodočnosti, bojijo se lačne, obupane, do srca razžaljene množice.
Fašizem se zaveda nevarnosti. Zato je pa- pričel še z večjto sitlitostj o boj prolti komunistom. Ustanovil je 80.000 mož broje-čo fašistavsko milico in podaljšal vojaško prezenčno službo na 18 mesecev.
Tudi z novim legalnim preganjanjem ostane proletariat na svojem mestu. Kljub temu, da ‘je na tisoče komunistov in zavednih delavcev zaprtih ne plone, ker buržoazija ne razpolaga s tolikimi ječami, da bi zaprla Vatnje ves razred razlaščenih, ki ji je napovedal boj brez premirja, do dneva, ko si na razvalinah kapitalistične družbe zgradi socialno republiko kmetov 'in delavcev.
Frigidus
Ra!
O	ratu se mnogo vrlo govori i u vreme mira, a u samom ratu — da i ne govorimo koliko strada. Dabogme, strada siromašni radni narod; on gine na- račun »narodne« gospode, dok ova »liferu-je« municiju, zgrče novac i banči; ako se poru še štogod kapitalističkoga, dolazi pomoč oštečenima u ratu — bogataši je imaju, a sirotinja plača gladujuči i ra-deči itd. Dabogme da nas proletere najviše pogadja rat, pa zato moramo malo izbliže da ga razmotrimo.
Kao što je poznate, svesni i revolucionarni proletariat je edini protivnik, pra-
vi	protivnik, rafta, — jer ga on najteže o-seča, Medjutim, taj isti proletariat u Rusiji, kad je došao na vlast, uzgaja i pri-prema silnu vojsk u (to je tako zvani boij-ševički militarizam, trn u oko svili kapitalista i njihovih slugu — »narodne« gospode). I zbilja, izgleda malo čudnovato, zar ne! Borimo se protiv rata, protiv militarizma it/l., a i sami — da ne govorimo o najslavnijoj i naj močni joj vosci na svetu, o radhičkoj i seljačkoj orvenoj ar-miji u Sovjetekoj Rusiji, da ne govorimo
0 n joj — mi posvuda st varu mo oružane skviadre proleterske avangarde i sprema-mo se na odlučan rat protiv tlačitelja (makar se gospoda i ljutila na to).
Zato čemo da vidimo u čemu lezi zec.
Svi znamo strahote rata. I, kad ih znamo, maramo da se zapitamo: kako. to da ljudi ipak ratove? Razufe se, čovek se odlučuje na teške žrtve aamo onda kad misli da če ga time običi još težo žrtve, ili kad misli da če njima pestiči toliko dobra da naknadi sve te žrtve i još da mu preko toga pretekne »dobit«?. Zbilja, kad se človek ne bi nadao »dobiti«, bio bi glup da ulaže šta bilo u nešto neplodno. Ali mi znamo da siromašni radni narod nije imao, nema i ne može da ima ni-kakve »dobiti« od rata (osim piizerije i u-vek večeg tlačenja), i zato moramo da kažemo: siroma-šnni radni narod je išao u ratove »na sreču«, to jest da pokuša spas predi -večim zlom; pošto je begun-cima i butovnlcima pretila smrtna ka-zna (jer nisu znali složno da se oslobo-de kapitalistieke vlasti), a oni su pošli
1 u rat: ako no idu — smrt je sigurna, a aku podju — moida če se i vratiti. No, da do rata dod.je, mora da bude neko ko taj rat hoče. Znamo da to nije rana siroti-nja. Pa ko je onda? Ko se nada da do-bije od rata više nego što če u njemu izgubiti? Ko hoče rat? Oni što sede daleko u pozadini (u komandama, magazinama i liferacijama), oni što ne ginu i ne gla-duju, oni što ne gube ništa, — a mogu sve da dobiju u slučaju pobede. To su dakle kapitalisti. Istina, oni ulozu novac u rat, ali ga ulozu — kao u svaki njihov »posao« —- zato da ga posle izvuku sa kamatama. Inačo ga ne bi ni činili. — Dakle, rat se vodi izmedju kapitilstičkih grupa, od kojih so svaka otima za- vpči »zalogaj«, za veču pljačku. Sve što se ra-tom dobija — zgreču kapitalisti, a sve što ima da se podnese — podnaša radna si-rotinja. Tih ratova mora da bude, dok i-ma kapitalističih država, i u njima svaka kapitalistička strana dobija, a proletariat pada sve u dublju bedu. (Najbolje nam to pokazuje mizerni položaj proletariata u Italiji i Jugoslaviji — posle »pobeda«, ujedinjenja i »oslobodjenja«)-Ti ratovi, izmedju kapitalist-ičkih država, jesu tako zvani imperialistični ratovi.
Eto zašto radni narod mora svim silama da se odupre imperialističkim rato-
je sključil. Šli so neprestano, laični, Žejni, trudni, po bredkončni kamnati poti, -pod neusmiljenem solncem, zadaij pa sta jih pehala cerkovnik dn gospod s (kropilnikom dn brevirjem.
Nikjer ni rešhn-e, ne sladkega počitka, ne korca -vode, ne drobtine krulia.
Hudobni ljudje jedo marelice .in pomaranče, pa se še ne ozro, da bi j'im vrgli košček, ubogim, lačnim; Bog ima vsega dovolj, on bi isamo hotel v mislih in konec bi bilo lakote in žeje; toda on posluša po-hožno molitev ta jo zasmehuje.
»Prokleti! Prokleti!« je streslo Marica po vsem telesu. Oči so se mu izbuljilo; t>trašno težak je bil križ, tako da je omahoval pod njim, a solnce je segalo dol s čudno, dolgo, zlato buciko, nagajalo mu je najpr-vo. pred očmi, nato pa mu je počasi zasajalo v glatvo slkazii čelo.
Vzdignil se jo najlvlšjti klanec; -tam zadaj, za smrekami, se je Se videlo jabolko na zvoniku podružnice. Ali Marko ga ni videl. Silen strah ga 'je obšel, ko je ugledal strašni klanec, — strašni prepad. In poslednje upanje ga je obšlo obenem, bežati!
»Mati! Mati! Ne 'tdd gor, no tja dol! Bežite mati, na to stran, ti Francka, na ono! Vleci Mimico eabo! Mati, da nas ne vja-mejo!«
Iskal je njeno roko, omahoval je, križ j, tii-šr-il na pot pod 'klancem, lin Mar-! . .. se je spodtaknil obenj In se je udaril j s Colom ob les. Prepozno je bilo...
vima, ratovimaa izmedju kapitaiističkih
država, kapitalistitkom militarimul —
3*itar»je 'je siaimo n tom kiacko da> so im o-
(lupre, kako da se bori protiv takih
tOV!«!.
I tu sad dolazi pitanje revolucionarnog! militarizma, pitanje rata protiv rata.
Svaki kapitalista i svaka grupa kapitalista, pa, i svaka kapitalistička država, ima svoje posebne 'interese, ti interesi se ne stažu sa interes im«, drugih pljačka-ša, oni dolaze u sukobe i eto rata, črne pošasti za radnu sirotinju. Valja dakle oboriti kapitalisiičke države, moč kapitalizma, — kapitalizem mora da se obori, ako hočemo da ne bude rata. Ali kako! Praznim pripovetkam — ništa ne v redi; zakrivanjem — po gotovu ne; molitvama — najmanj e. Pa. šta da se čini onda protiv te kapitalističke državo i protiv imperialističkeg rata? Valja da se povede rat svima sredstvima protiv njih.
To znari: kad kapitalisti hoče da pove-du rat, ceo radni narod treba da odloži rad, da prestami željeznice tvornice... pa i sarnog kruha neka nestanc. U tom slučaju -radna siratinja ne trpi ništa veča bedu od one u ratu, ali rat ne može da se ostvari. Medjutim, da budemo sposobni za taka,v čin, moramo svi da smo organizovani u našim klasnim organizacijama, t. zv. sindikatima, fabričkim i seoskim večima itd. Pa i to nije dovolj-iio. Ivapitalisti če poslati svoje žandar-me, sudije, paragrafe i tamničare da nas prisile na, rad i u rat, a popove i dinge prodane iduše da nas zaplate bogom i zakonom, da. nas nagovore i blagoslove za medjusobno ubijanje u korist kapitalista. Kao što vidimo, naša veda i druge organizacije radne sirot in je mora ju da bu-du osigurane na drugi način. Moramo imati svoje skvadre, koje če se odupreti svakom nasilju buržoazije. Samo tako čemo moči da otinemo vlast od kapitalista, da ih uputimo iz tvornica i sa zem-Ijišta bogu na, istinu, samo tako razoru-žati buržoaziju, oboriti kapitalističku dr-žavu, osigurati vlast -radnika i seljaka i sprečiti ratove. Kad nestane buržoazije, nestače i potreba da se radni narod q-ruža.
U toj borbi proletariat ne napreduje svuda jednako. Kod nas naprimer sada gospodari fašizam, a u Rusiji več pot go-dina vlada proletariat. Dabogme da u tom slučaju svi kapitalisti onih zemalja u kojima su na vlasti hoče da unište tu prvu državu radnika i seljaka, jer je ona močna potpora za sav proletariat drugih zemalja u borbi protiv kapitalizma. I ruski proletariat bi bio slep, kad bi ostao bez vojske. Zato je on morao da stvori silnu ervenu armiju koja se kim tri go-dina lavovski borila protiv bandita celog sveta i pobedila. Na nije tog cnenog militarizma, danas višo ne bi bilo radničke i seljačke države i za dugo bi zašlo sun-ce proleterskog oslobodjenja. Sovjetska Rusija je več nebrojeno puta iskreno predlagala opšto razoru žanje, kad kapitalističke vojske ne bi ugrožavale tu na-šu državu i ona, bi razoružala, ali kapitalisti se naprotiv sve više oružsau. I kad je tako, radnici i seljaci Rusijo niso magarci k rodakciije «Istarske Riječi« več su stvorili najjaču i najbolj u voj-sku na svetu, koja je iza,gnala vse grab-ljivce iz Rusije — pa če i nama pomoči da obračunamo sa našim goaama i njihovim paščadi.
I	porod sveg toga, orvena armija ni malo ne liči na kapitalističke bande. Cr-vena proletorska vojska, ko5a se lavov-ski bije za, oslobodu radnog naroda, — obavlja korisne poslove, kad jo u miru. Proleterska airmijii je svim silama jhi-mogla da s,o poprave putovi i željeznič-kS saobračnj, ona je obradila njive rat-nih udovica i siročadi, oaa obavlja poslove na mnogobrojnim sovjetskim imanji-mfl, te ao sama hrani, i uzto je ona škola za mlado sel j alte i radnike u kojoj oni uče neprestano sve što jo dobro za radni narod i za očuvanje njegove slobode.
Crveni militarizam uliva kapitalistima rešpekt prema Sovjeiakoj Rusiji, prema revolucionarnom pokiretu i presna prette-tariatu uopšte; crveni militarizam je o-slobodio ruski -radni narod ispod kapita-lističkog jarma; on če osloboditi i proletariat svili drugih zemalja;' crveni militarizam je garancija za revolucija i os lobod j en je svetskog proletariata, on je proletarska škola i uzdanica; proletarski militarizam je smrt kapitalizma, rat in u-nišbenje srnkog rata.
Rat imperialističkom ratu! Da živi proletarski militarizam!
Ai-Buki
Novo je uvijek neprijateljstvo i neugodno ljudima, što je poznate svima, koji su to kušali uvesti u životu. Korisno je uzeti novo za život istom onda, kad se osuše i ugasnu njegove blistajuče so granc, kad eno postane obično i udobno, kada — kao sve, što je obično —• leži uporedo sa starim. Ali u času, kad se rodi, ono — po-put prve zrake zore — uznemiruje ljudski san svojim ostrim sijajom. Ljudi se ne-liotice otkreču od njega, da bi još malo života poklonili svom uobičajenom, tam-nom pokoju... — Maksim Gorki.
*	f	:
Jedan narod može i mora učiti od drugih naroda. — Karl Marks.
 ...............................  .ssssnaii
Nesli -so ga h kmetu, M je imel svojo hišo ob cerkvi. Zveča1 so ga sp revi M domu in tam jo Mairfko umrl.
Zrnje
Kapitalisti su stvorili svoj jcdinst.veni front i krvnički navaljuju na poslednje ostatke tekovina radnog naroda.
Protiv jedinstvenog fronta svejih zlot-vara radnici i seljaci moraju da postave svoj proleterski jedinstveni front u borbi za poslednji zalogaj!
Jedna jedina ideja može imati veču važnost nego rad svili ljudi, životinja i Strojeva kroz čitavo stolječe. — Emerson,
#
Ima u tomu dosta istine, ali treha uzeti u obzir i to, da jo sama ta ideja proizvod ljudskog rada, ne samo rada onoga ili onih, koji su tu ideju najprije izrazili, nego i milijona, koji su na njoj radill -svijesno ili nesvijesno,
*
Bes proleterske sve sli nema oslobodjenja. Jedina luč Julskog proletariata je »Delo« — podriite ga radnici i seljaci] — »Delo« je vaše svetlo.
Materijalno bogastvo Je uvjet idealne slobode, jednakosti i bratstva. Svaki poli-tički napredek jo do sada bio uvjetovan gospoda rstveni m napretkom. -~ Josip Dietzgcn.
Kriza kapitalističnega družabnega reda
iV državah zmagovalkah, kjer je ostala nasilna organizacija države nedotaknjena, revolucija doslej še ni izbruhnila. A krizo kapitalizma ni mogoče več zanikati. Delavstvo viharno zahteva zboljšanje svojega položaja. Sedaj so kapitalisti (t o tov o pripravljeni nuditi delavcem kako koncesijo za zvišanje njihovega moralnega nivoja v okvirju meščanske demokracije: razširjenje splošno volilne pravice, kolikor si jc proletariat želi, pripustitev voditeljev na vlado, delavske zadrug«, delavske svete z omejenim delokrogom, da, celo socializacijo proti popolnemu odplačilu lastnikom; vse to morejo proletarci v okvirju buržoazne demokracijo z lahkoto doseči.
Toda delavstvo antantnih dežel se pravkar prepričuje o tem, da take politične koncesije gospodarske sužnesti nikakor ne dvignejo. Proletariat vseh dežel pa zahteva boljši realni položaj: znižanje delovnega časa na sedem da, v Ameriki colo na šest ur in skuša to — češlo nezavedno — doseči pofom socialistično revolucionarnih sredstev. Iz-kušnej vojnega gospodarstva so predstavile zmožnost organiziranja proletarske skupnosti iz meglene daljine socialnih utopij v vidno bližino. Naj je prisilna organizacija vojnega gospodarstva nudila ho tako spačeno sliko komunističnega gospodarstva, je vendar pokazala masam, da centralno organizirano gospodarstvo vendar ni utopija, ampak iz raz mor nujno sledeča in vsled tega s sredstvi sedanje družbe rešljiva naloga. Mož nbst organiziranja proletarskega gospodarstva, možnost spremembe kapitalistične vojno-gospodarske organizacije v proletarsko, se zdi neposredno izvedljiva. Vsled tega zahtevajo angleške Tra-de-Unions, ki veljajo vedno kot konservativne, nacionalizacijo rudnikov, železnic, bank in najvažnejših vej trgovine; zahtevo, katerih ugoditev bi pomenila konec kapitalizma. Nemški delavci zahtevajo upogled in soodločevanje obratnih svetov pri kapitalističnih podjetjih itd.
Boj za zvišanje življenskega nivoja se ■v,odi z gospodarskimi bojnimi sredstvi, a % revolucionarno energijo. Orjaško stavke stotisoč železničarjev, rudarjev, k >v> • nat jev pretresajo gospodarlsko življenje •Knope in Amerike. Ogromna raztezoošt tega gibanja mu daje celo značaj revo-lncionar!ne!ga razrednega boja, čeprav gre neposredno v zavesti delavcev samih le za gospodarske zahteve. Kajti lniržoazija tem zahtevam ne more ugoditi. Vsled tega vlada v proletariatu vsega kapitalističnega sveta splošna nevo-Ija do del, vedno širše padanje kapitalistične delovne discipline, nezadržljivo padanje produkcije.
Kapitalistični razred pa ne more na noben način ugoditi zahtevam delavstva po realnem zvišanju njegovega nivoja nad predvojni nivo. To bi pomenile konec kapitalizma, ker bi pomenilo konec nakupičevanja nadvrednosii. Kapitalistični razred bi moral opustiti vsak profit in nadaljevati produkcije v interesu delavcev in kvečjem v upanju na boljšo bodočnost. Sedaj si pa mi-sjimo, da bo vodilna birokracija anomi-nalnega kapitala, da bodo direktorji ak-, cijskih družb, produkcijo nadaljevali z zavestjo, da sledi sedaj nekoliko brezdt-videndnih let. Za kapitalistični razred kot celoto je to pa irealni prepostavek.
Toda nasprotje med zahtevami delavcev in mogočim izidaltkom kapitalistične produkcije je talko veliko, rta bi tudi kako
—	v praiksi popolnoma nemogoča — opu,
&	ti te v vsakega profita tega nasprotja no mogla .rešiti. Vojna je možnost produkcije v vseh deželah zelo izimmpala; sestav S n starostni d o ra stek ipre4)ivalsJtva se je strl; število delaamožnih plasti je zelo zmanjariaiio: produkcijska sredstva so izrabljena, uničena, zaldge dobrin, surovin in produkcije*ih sretiatftv so izčrpane. S tem proizivajalmm aparatom se ne da, v kapitalističnih rafemerali prid obiti potrebno množino dobrin za zadovoljitev zahtev delavstva. Kazen tega je kapitalistična produkcija po vnetni svojem sestavu prikladna razdelitvi dobitkov. Zaman bi se kapitalistični razred za/časno odrekal pridobivanj u nadvrednosti: S tem M se mogoče doseglo, da bi delavstvo prejemalo za zahtevano zboljšanje poloiaja. vrednost v denarju, ne, pa v dobrinah, ki bi bile. potrebne za realno zboljšanje njegovega iivljenskega načina.. Kajti proizvajalna sredstva, služeča produkciji luk-suoznih predmetov sc ne morejo brez Urngega uporabljati za produkcijo takiih dobrin, ki spadajo v kan«um delarvnskuga razreda.. (To jo problem, ki obsftaja naprej tudi v proletarski diktaturi.) Zahteva delavskega razreda po realnem zboljšanju življenskega načina bi se mogla torej dosdči le potom skokoma dosežno produkcijo talkih predmetov, 'ki bi koristili konjsumu delavcev.
Kapatalizmu je pa le en način povečanja produkcije lasten: povišanje, produktivnosti, to se pravi, pomnožitev proizvajalnih sredstev, spravljenih v gibanje po onem delavcu, ali — kakor imenuje to Manc —- povečanje organskega sestava kapitalu. Vsa druga si-edstm ležijo izven ravno črte 'kapitalističnega razvoja. Zvišanje produktivnosti pa predpostavlja pomnožitev proizvajalnih sreiMev, torej i'ea3no akumulacijo. Ta akumulacija je pa v kapitalizmu funkcija kapitalističnega razreda, ker se pravi, da se del pridob ijene nadlvrednosti no zapravi, ampak u porabi za nadafjn« izpopolnjevanje proizvajalnega aparata. K alko pa naj kapitalistični razred akumulira, ko se mora vsled vednih zahtev delavstva po zbolj Sanju položaja še celo .svojega profita odreci? Brez profitu ni akumulacije, brez akumulacije ni nobene motnosti večje produkcije, t) brez večje produkcije pa n nobene možnosti zboljšanja iivljenske
1)	Zvišanje produkcijo dobrin je tudi otežkofieno vsled stanja svetovnega trga. flusija in Sibirija ste kot, si rovi trsk i li-ferantinji izključeni; Balkan, Ogrska in Poljska so gospodarsko delanezmožno. Vodni valutni potresi, pomanjkanje pr e. flvfetovni trg gospodujoče, oteolutno stabilne angleške svetovno valute postavlja mednarodni izmenj-a/vi dobrin in s lem razvoju jn-od)ukcije vedno novo ovire na pat
ga načina delUvcev. Ako pa skuša kapital drugo pot, ako skuša delavske zahteve odbiti, da spravi v rad produkcijski a-parat, da hitro akumulira in doseže na ta način ono višjo produkcijo, ki je potrebna za po proletariatu zahtevano realno zboljšanje •živ ij enakega načina, naleti pa na najhujši odpor proletariata. Stavki sledi stavka, nediscipliniranost, nevoljnost delavcev, pod takimi jflgoji sploh delati, 2) zavedno ali nezavedno zmanjšanje delavnosti. Produkcija nazaduje, nasprotje med delavskimi zahtevami in množino dobrin potrebno za zadovoljitev teh zahtev, je vedno večje: kriza kapitalizma se a/vtomatično poostril je naprej.
Iz te alternative bi preostajaia kapitalizmu le še ena pot: da bi pridobil proletariat. najmanj do cdgc.ditve zahtev, tožečih za zboljšanje položaja, ob ipolni delavnosti, na ta način nudeč kapitalističnemu razredu možnost, da hitro, db zmanjšanju svojih osebnih izdatkov, akumulira, razbita in obrabljena produkcijska sredstva nadomestiti pripravi potom e-nergičnega 'prcizvajanja produkcijskih sredstev razširjenje produkcije konsum-nih dobrin, kar bi v taki poznejši dobi nudilo možnost, zboljšati (žMjenski nač.in proletairata. Vitezi meščanskega miru socialni demakratje) ipropavedujejo delavskemu razredu potrebo take rešitve. Poživljajo proletariat, da razredni boj suspendira (cdIgOdi), da dela s polno mar ljivostjo, celo, da vrši nadurno delo, na drugi strani da no zahteva za enkrat nobenih »brezmernili« — to se pravi, profit in kapitalistično akumulacijo ovirajočih — mezdnih zvišanj in predvsem da ne zahteva nikaikega znižanja delovnega časa. V tem smislu delajo ratzni Scheide-manni 'v Nemčiji, Oompersi v Ameriki, (Turatfji in U’Ara.gono pri nas) itd. Z majhnim uspehom. Nezadovoljni proletariat ne kaže nobene volje, da bi v Okrajno negotovem upanju, zadobiti pozneje v okviru kapitalistične suižnosti, nekoliko boljšo usodo, opustil zahteve po takoj-v okviru kapitalistične sužnosti, nekoliko boljšo usodo, opustil zahteve po 'takojšnjem izboljšanju svojega položaja.
Ostala bi :le še pot — sile. Toda v vojni povečana samozavest proletariata, v vojni pridobljena spretnost v rabi orožja, tam naučeno igramje z življenjem, v vsej nasilni organizaciji vladajjdčetga razreda kazoče se razkrajanje, dela rabo sile, ali popolnoma nemogočo, ali pa sili k upora bi najbrutalnejših oblik po poklicni sol-dateski kakor vidimo to ma Ogerskem. A ta oblika rabe nasilja jc za vse pripravna, le ne za dobičkonosne kapitalistične prMukcije. Na 'teij poti je pač mogoče u-ničenjc moderne kulture, vrnitev v srednjeveške razmere omajanega domačega gospodarstva, in naturalne izmenjave, ne pa kaka mirna kapitalistična produkcija.	,
Dilema kapitalizma jc nerazrešljiv. Revolucionarno trenje zavzema Vedno noive plaSti. Orjaški zgled Rusije, vdleivlasti sto milijonov prebivalcev, ki jo iže toliko časa vdeli zmagoviti proletariat, katerega vojaška sila je uničila vse nasprotnike katerega ekonomike sile so kljub bojkotu od strani imperialističnih velevlasti in kljub že šest let (sedaj že nad osem!) trajajoči voj-ni vidno organizacijo, vzbuja razredno zavedne delavce vseh dežel k vedno novim -naporom, da vržejo kapitalistični sistem. Odbiti poskusi na Finskem, Ogrskem in Bavarskem ne izpremenijo nič na dejstvu, da zavzema revolucionarno trenje vedno nove plasti in da nima kapitalizem nobenega sredstva zdper to. Kriza bo mogoče traijala leta in leta, revolucionarni preobrat bo mogoče vzel desetletja v 'poštev in bo stal 'desattisoče žrtem povratek k mirnemu kapitalizmu ;e izključen.
To spoznanje, da se morajo vsi poskusi restavracije kapitalistične produkcije ob tem nerazrešljivem nasprotju odbitli, da bi se končal razi redni bolj s Skupnim propadom boj uljočih se raizredov, ako se relvolucionami preobrait cele družbe ne posreči, 3) je dovedlo že marsikaterega narodnogospodairsko izobraženega mar-sista — tudi pisatelja teh vrst — v bolj-ševiški tabor. fcujlti čeprav z začetku proletarska diktatura gosfpddarsflri polom še poveča, vendar tvori podlago za končno rešitev, za zgradbo socialistične družbe.
Dr. Evgen Varga
#
(Iz knjige: »Go&pcdarsko-polHični problemi proletarske Vi fk tatu ne.« Napisal Dr. Evgen Varga, univ. profesor, bivši ljudski komisar in predsednik Najvišjaga gospodarskega 'Svetu. ogerske sov. republike).
Kakor Vidimo, 'je bila knjiga napisana v letu 1920. in je priobčeno poglavje v nekaterih stvareh že zastarelo; 'vendar je v bistvu kriza ravno iste in je stvar na tako klasičen naJčiin podana, da bi bilo ako da, ne preveteti je na slovenščino.
V	času ko je sodr. Varga to knjigo spisal, smo se nahajali v dobi, tilk za- svetovno vojno, ko »e je zdelo, da bo vojni takoj in 'povsod sledila »proletarska revolucija, ko se je delavski ra »rod nal rajal še povsod v ofenzivi in ko so nastopali komaj še prvi porasd (propad ogrske, finske in bavarske proletarsko diktature), ki se Iniso zdeli še tako vačni. A v Splošnem se je <]>okazalo, da delavski razred še ni bil duševno povsod takoj pripravljen izkoristiti kapitalistično krizo v prevzetje oblasti, to pa vsled dolgoletne tradicionalne reformistične vzgidje v organizacijah, ki se jo ni mogel čez noč otresti. Ponekod je še sledit reformističnim Idejam (Avstrija, deloma Nemčija, Anglija, A-m etri k a), ponekod nacionalističnim (čeho-slovaška., Jugoslavija, Poljsika), ponekod pa je bil revolucionaren, a,desiorientlran, (Italija). Vse te činjenice so pa privedlo do tega da se je organiziranje kapitalistične reakcije mnogo hit'rejše vršilo, nego organiziranj o in duševna priprava proletariata za revolucijo. In doživeli smo, da jo pohod reakcije našel proletariat na siredi poti. Meščanstvo jo skušailo in skuša uporabljati najbrutalnejio silo za zasigu-ran.je svojih pozicij, 'videč, da se 'proletariat bolj in bolj pomfika od reform, ki bi še edine zamogle rešiti kapitalistični družabni red. Kjer je to lahko storilo, se
2) Za revolucionarni duševni položaj de lavcev je značilna vedno ponavljajoča se tožba kapitalistov, da še za težka no-učena dela. ne dobi delavcev, kljub veliki brezposelnosti. Delavci predii>ostavijajo v sedanjem svojem duševnem položaju, da rajši stradajo, kakor da delajo pod ponujenimi ipugoj.
3) Citata iz Ma!rx-Engelamega; »Komu matičnega manifesta«.
je posluževalo državne reakcije. (Rumu-nija, Jugoslavija, Amerika, i dr.) v državah pa, kjer je bila državna avtoriteta že zlomljena, je to storilo — potom poklicne soldateskc, patom fašizma (Italija, Nemčija).
Proletariat mora v taj reakciji ogromno trpeti. V Italiji vidimo, — da je moral žrtvovati že Sto in sto nazboljših bojevnikov in da zahteva reakcija novih in novih žrtev; isto vidimo v Jugoslaviji, Nemčiji in drugod, čeprav ne v tako groznih oblikah. A vidimo tudi, da išče povsod novih poti za prehod v protiofenzivo,, da se njegova zavest pdglablja in njegova revolucionarnost ultrjuje. Z uspehom se poslu žuje enotne fronte v obrambi doseženih pravic, osemurnega delavnika, doseženih mezd, političnih in moralnih pridobitev itd. Kriza katpitalkama se je medtem še povečala, produkcija še bolj padla, brezposelnost ogromno narastla in reakcija je še bolj poglobila prepad obema bojujočima se razredoma. Še nikoli nismo stali tako daleč mirni reišiflvi iz te krize, kakor danes. In vse to ravno pottrjuje naše, komunistično stališče v svoji pravilnosti. Krvave izkušnje, ki jih je dobil delavski razred *v tej reakciji so izkristalizirale njegovo razredno stališče in ga naučile bojnih sredstev v razredni vojni. Drage izkušnje, a potrebne.
(Konec - priobčil Peter Ilazbojnik
Delavska šola
Vrednost in nadvrednost
Pojem vrednosti poznamo odkar so se gotovi deli človeškega dela/ ijeli spreminja ti v tržno blago teir so se izmenjavali za drugo blago. Ta pojem sega že v prve početke meščanskega gospodarstva, ko so se pojavili na, podlagi delitve dela oziroma tudi nedela prvi raizredi in stanovi v človeški družbi in se jc, 'do tedaj še e-notna občina, razdelila predvsem v mesto in vas. Da, kakor vse kaže, pojav »blaga» lahko ‘stavimo še pred ddbo te socialne razdelitve družbe. Prvo merijavanje tega blaiga se je pojavilo po sodobnem dozna-vanjj u že med še enotnimi občinami, ki so obstojale pod narodno ali krajevno različnima razmerami.
Od takrat naprej se je proizvajanje bla ga vedno bolj razvijalo in pojem 'vrednosti se (je vedtno bolj širil. Vseobčo veljavo pa je dobil šele v sedanji dobi kapitalističnega proizvajanja, ki spreminja vse proizvodte človeškega dela in delo samo v tržno blago. Bogastvo družbe, v kateri vlada kapitalističen proizvajalen red, se izraza v neizmerni zbirki blaga.
Pojem vrednosti lahko izražamo tudi v računSki obliki na primer: 5 kg kruha
-	1 kg mesa 1 želez, lopata — 8 lir itd. ali 1 suknja - 2 para čevljev - 12 m platna itd. H tej obliki, ki je predvsem dru-žabno-gospodarska oblika sedanje kapi ta listične družbe, pripominja Mara: »Če producenti suknje, čevljev, merijo to blago z odnosom na platno, kot občo enako vrednost (equivalent) izraia.jo na ta nas čin v tej topi, prismojeni obliki odnošajč svojega privatnega dela do družahnegti celokupnega dela«; to ’je z drugimi besedami povedano: osebni odnošatji delavcev-producentov med seboj se izražajo v onih prismojenih odnašaj ih različnega blaga med seboj.
Do tu si je treba' zapomniti, tla je pr-fe-vaj arije blaga-vrednosti starejše, kakor kapitalistična produkcija; kapitalistična produkcija je proizvajanje blaga 'le po obsegu razširila ter je posplošila. Proizvajanje blaga - vrednosti ni torej: specifičen odznak kapitalistične produkcije, ampak to, kar posebno karakterizfira 'kapitalistično produkcijo je proizvajanje nadlvrednosti, ki ni drugega, kakor proizvajanje nepla.čenega dela.
Da se >pa ne udarno kvarnim domišljijam, je troha tu 'še spomniti, da tudi pred kapitalistično gos/podaratvo ni bilo ravno tako nedolžno, ter da ni proizvajalo poleg živijenskih potrebščin samo še blago-vrednost, ampak je tudi ono poanalo gotove oblike »nadvrednosti«, Idi jih le vsled odkritosrčnosti predstavnikov starih dru-žabno-gospodarskih oblik nočemo tako imenovati. Mi vemo, da so, razun malih gospodarstev, na katerih so se svobodni državljani Osebno udeleževali dela, Vsi večjji gospodarski organizmi predkaipita-listične dobe sloneli ali na suženjstvu, l<a.-kor v starem veku, ali pa na tlačanstvo v srednjem veku. Odkritosrčnost predstavnikov teh suženjskih in fevdalnih gospodarskih organizacij' ge bila tolika., da so naravnost povedali: gotov del človeške. druibe ne spada v človeško druibo, ker so suinji oziroma tlačani; to je skoraj toliko pomenilo kakor prienačiti človeka v gospodarskem in dmžJabnem od-nošaju volu ali konju. 1) In ker nam Mare označa kot proizvajalce blaga -vrednosti Jo ljudi oziroma njihovo delo, tu pa nimamo opraviti z... ljudmi ampak s sužnji dziroma s tlačani, opušča za one gospodarske organizme kar se tiče dela sužnjev lin tlačanov, tudi Opredeli-' tev in jemlje le 'gospodarja sužnjev oz. fevdala kot »proizvajalca« blaga-vredno-sti in nad vrednosti. On noče daljše vtikati nos v te suženjske in fevdalne gospodarske organizme tudi vsled tega ne, ker so že daleč za nami, a po drugi strani mu nudi sodobna, prefrigana, kapitalistič na družba dovolj sočnega gradiva. Kapitalistična buržoazna je cdlpravila suženjstvo in tlačanstvo ter jo ratzglasila v francoski revoluciji enakopravnost svo-bodnih ljudi, — da tori di lavoro in proletariata — na papirju! Ta proglasitev je tako mamljiva lin očarujoča, da se nam nikakor ni čuditi, če si Mussolini »il du-ce«, ki je j^ecclj časa onegavil po socialistični stranki, ne more dvomiti gospo darstva l»roz blagorodnih »datori di la vnro« (saj je Se šoštarču zasno, da brez šošlarj a. ne dobi ne flik ne podplatov), ko si še tak veleum, kakor je bil Aristoteles ni mogel doumiti gospodarstvo brez sui-njev.
Ni povoda torej raztegniti mareistično opredelitev nadvrednosii čez kapitalistič no produkcijo in za naše proletarsko, razredno stališče je tudi dovolj, če si u-svojimo ta pojem modernega suženjstva in tlačanstva v njegovi čisti obliki brez prikrivanja v lepo doneče fraze o člo vtiski svobodi.	,
Ko je kapitalistična bur/oazija prema gala fevdalno-tlaKanski govjiodarvii red ni osvobodila člove^liva sploh, ampak le del človeštva, to je samo sebe, liuržoazi-jo; dotedanje tlačansko ljudstvo je doli Te stare in srednjeveške "navaden nas nič ne osupnejo, če se spomnimo da je knez Windisehgraetz (ScJavvarfeen-berg?) še v osemdesetih Mih prešlega stoletja v avstrijskem parlameiutiu trdil da človek pričenja icle s balone im.,
čakalo le usodo novega tlačanstva, usodo proletariata.
Početke kapitalističnega gospodarstva nahajamo v manufakturi. Njena uzorna oblika je bila ogromna delavnica, kjer je proizvajalo prevejlšnjo število delavcev go tovo blago; to proizvajanje je bilo zaradi večje uspešnosti talko urejeno, da je posamezen delavec ali skupina delavcev izgOta.vljala le gotov del izdelka. V manufakturi oblek, na primer, je eden samo krojil, drugi sešival, tretji podšival itd. Iz manufakture se je potem razvila fabri-ka — ta trdnjava sodobne kapitalistične produkcije. — Razvoj manufakture pa je bil šele mogoč, ko je bahaški mestni moj ster ali prilagoden prejšnji plemič, lahko dobil dovolj Svobodnih ljudi, ki so prodajali Svoje edino blago: delavno moč; te ljudi je v resnici tudi dobil vsled razkrajajočega se fevdalizma med tlačani z dežele, ki so se takrat že lahko kot »svobodni« ljudje selili v meSto. Ti ljudje so postali svobodni, ampak njihova Svoboda se je izražala napram bogatemu mojstru ali objestnemu ex plemiču le v »svobodi« prodati le-tema Svojo delavno moč za skorjo kruha, da So se vzdržali pri življenju. Prvič, ko sta trčila ta dva nova razreda, manufakturni gospodar in »o-svebojen« tlačan-proletarec, v zgodovini skupaj, imamo v osebi gospodarja: lastnika delavnice, orodja, surovin, denarja, v osebi proletarca pa skromnega lastnika Svoje delovne moči; vse drugo je na strani gospodarja, na strani »da-tora di lavoro«.
Po prislovnem principu: »sila kole lomi« je bil proletarec prisiljen prodati •svojo delovno moč gospodarju in sicer za ceno, ki se po ištam principu odmerja po najnujnejših potrebščinah proletarske eksistence. In v proletarsko življenjske po trebsčine vhaja skromen kruh, — ne torta, tuja koča — ne palača, mesto svile
—	iraševina, večno delo — ne brezdelje. Sila razmer je že taka, da se mora proletarec odpovedati aroganci teir ceniti Svo je delo na pr. po živijenskih potrebščinah gospodarja; on se mora zadovoljiti z živ-ljenskimi potrebščinami primernimi svojemu stanu. Kajti z moralnega stališča je tudi naipuh in pregreha dvigati se nad svoje »stanovalke« razmere.
Tu si moramo torej zapomniti, da je tržna ecna proletcvrskega, dela določena po proletarskih iivljenskih potrebščinah. Gospodar se pobota s proletarcem za to ceno in nikdo mu ne more očitati sleparstva, kajti celo beidak bi bil, če bi plačal več, kakor je »blago« vredno.
To lahko izražamo tudi v računski obliki: dnevne prol. življenjske .potrebščine - n. pr. % kg kruba in en četrt kg moke in 20 dkg maSti in 2 dkg sladkorja in 5 šport in uporaba stanovanja- in uporaba obleke itd. je 15 lir je 5 ur defla.
V	naši obliki smo izrazili tudi potrebščine v denariju, ker jih naVaidno gospodar da proietaircu v tej obliki, in v delu, ker jih proletarec plača 'gospodarju z delom in ker niso denar in 'potrebščine kot »blago« niič drugega, kakor nekako okostenelo, strnjeno delo. Pri tem nam je pripomniti, da je za pojem nad vrednosti nebistveno, če se žiVljenske potrebščine raznih kategorij delavcev vsled konkurence ali drugih 'buržoaznih predsodkov v delavskih kategorijah saimih, razlikujejo: mi 'jemfljdmo to shematično obliko le, da e analizo naidvrednosti zenostafvi-mo, ne da bi bistvo nad vrednosti pri tem trpelo.
7	(Dalje prihodnjič.)
Razno Čudeži, ki niso čudeži
ii.
Samo zelo prekanjeni špiritualisti so se posluževali tega sredstva, da so vodili v zato pripravljene sobe ljudi in jih tam uverili, da slišijo glas iz onega sveta. Na vrvici so imeli obešeno trobento v kakem kotu, ki je pričela izdajati glasove »duhov« in klicati imena umrlih prijateljev tistih, ki so prišli k »čarovniku«, da izvejo za svojo usodo. Včasih se je zaslišalo kakor bi se trobenta približata ušesom poslušalcev, čisto blizu je prihajal glas in to je značilo, da je poklicani »duh« že prav blizu ter se mu lahko stavi vprašanja o umrlem prijatelju, sorodniku ali komurkoli. Kakih 10 ali 15 minut po izpraševanju je trobenta nenadoma padla na tla ali pa se pomaknila nazaj v kot.
Pri tem sta dva znamenita slučaja radi trobente, in sicer, kaj povzroča, da se trobenta prerniče in drugič, odkod pride glas v trobento?
Trobenta ni navadna, kakoršno bi človek kupil v prodajalnici za godala, marveč prav v to svrho izdelana. »Čarovnik« je rad pokazoval, kakor da je taka trobenta nekako živo bitje, ki je V njegovi sužnosti in mora storiti to,.kar ji on veli. Premikala se jc, kakor je on velel, namreč, kakor je on premikal vrvice, na katerih je bila navezana, a tega ni bilo opaziti radi mraka v sobi.
Za premikanje trobente uporablja »čarovnik« za to pripravljeno teleskopično palico z zaklepom na koncu. »Čarovniku« pritrdi zaklep k trobenti, podaljša palico in začne premikati trobento kakor ga je volja. Ko se trobenta približa nad glavami gledalcev, ki presenečeni v mraku niti ne opazijo goljufije, ni treba »čarovniku« drugega kot obrniti par vijakov in že trobenta skoči nazaj na stran, ali kamor on hoče.
Tudi glasove ne povzroča nihče drugi kot »čarovnik«. Na koncu trobente je pritrjena kavčugasta cev, katere tanjši konec vodi v trobentino pihalo, drugi konec cevi pa ima »čarovnik«, ki prav potiho govori v cev. Cev je napeljana skozi posebno magnetično napravo z mikrofoni tako, da so komaj slišni glasovi »čarov-
nika« povečajo v globokejšo ou tam gre glas v trobento ki pridno odgvarja na vsa stavljena vprašanja začudenih gledalcev, in jim tolmači želje njih »prijateljev« na onem svetu.
Včasih se »čarovniki« poslužijo svetle trobente, ki jo prebarvajo z vedno blišče-čo se barvo s fosfornim zmesom ali čem podobnim, kar povzroči, da se trobenta v noči sveti kot se svetijo številke na kaki nočni uri budilki. Svetla trobenta v mračni sobi napravi še toliko večji utisek na gledalce, da res mislijo na nekaj nadnaravnega. Črno teleskopično palico, ki jc rabljena pri trobenti, je pri tem težko opaziti in ravnotako kavčugasto cev ter vse druge priprave, ki pa jih ima »čarovnik« v drugi sobi ali v kakem skritem kotu, da nihče tega ne opazi.
»Govoreče trobente« v popolnona mračnih sobah se poslužujejo po navadi taki »čarovniki«, ki potujejo in nimajo lastnega doma. Kjer pa imajo svoj dom in lahko po svoje urejajo stanovanje, jim ni treba imeti toliko teme v sobi ko varajo ljudi z »govorjenjem z duhovi« umrlih.
V	svojem domu toliko bolj spopolnijo goljufijo da ji ni prav lahko priti do dna, posebno če je »čarovnik« dobro izvežban
v	svojem poslu.
TRPINČENJE OBSOJENCA 'NA SMRT
1 Attle Rock, Ark. — Tukaj so z elektriko eksekutirali štiri obsojence. Pri prvih treh je šla eksekucija 'gladko izpod rok. Četrtega obsojenca F. G. Bullena so vze-
li	z električnega stola, ker so ga zdravniki 'proglasili mrtvim. Položili so ga v ra* kev an izročili pogrebniku, da ga pokoplje. Ko fje ležal v irakivi, je pogrebnih opazil, da Bullen diha, in ga mi hotel 'pokopati. Preiskali »o ga tudi zdravniki in so dognali da še živi. Vzeli so ga iz rakve in posadili in privezali zclpet na električni stol. Spustili so nanj električni tok za tri minute, na kar so ga drugič proglasili mrtvim.
Vsak zavedni sodrug ali somišljenik ima nalogo, da nam pomaga (z nasvetom, dejanjem, informacijami itd.) čim bolj razširiti omrežje razprodajalcev in poverjenikov »Delan.
Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Marabini. Tiskarna: „11 Lavoratore".
Pravi komunist hoče vedeti, kako se presojajo svetovni dogodki s komunističnega stališča in s trezno pametjo.
To mu pove ,,Delo“.
Pravi komunist hoče do dna spoznati razmerje med delom in kapitalom.
To mu olajšuje „Delo“.
Pravi komunist hoče spoznati težave in uspehe delavskega gibanja.
Natej poti ga spremlja ,,DeIo“.
Razun „ D e 1 a “ ni v Julijski Benečiji slovenskega delavskega časopisa.
Kako more slovenski delavec misliti, da je zaveden delavec, zaveden komunist, ako ne čita „Dela“?.
Kako more delavec upati v boljšo bodočnost, ako nima kažipota, ki mu kaže pot v boljšo bodočnost?
Čitajte in širite ,,Delo".
Ženski vestnik
Vzdramite se. proletarske zeve!
Komaj' je prenehalo svetovno klanji, začele so se mirovne konference, da »/co-nečno uvedejo toliko potrebni miru. A pokazalo se je takoj, da buraoazija s svojim sistemom in državnim redom ne bo kos nalogi, katero si je prevzela takoj po vojni, to je, da vzpostavi lin utrdi gospodarsko lin politično svoje stališče s tem, da naloži na proletariat težko breme, sploh vse posledice svetovne vojne.
Edini rezultat teh konferenc in mirovnih poganjanj opazimo danes v zadnjih evropskih političnih dogodkih, ki grozijo ■zopet vsem evropskim državam % novim pustošenjem, z novim klanjem.
Proti tem Spletkam in egoističnim aferam, katero se danes jasno„opazi na več krajih, se je proletariat začel organizirati izčiščene prave proletarske o-^anizaci-je, v katerih je gotovo, da bo lahko nadaljeval v mednarodnem nastopu proti svetovnemu kapitalizmu, ki z svojim v * ;-nim grabljenjem grozi delavstvu, da ga spet potlači v vojno trpljenje in gorje
Proletarska žena, ki je ob priliki izbruha vojne, čeprav s tužnim srcem pustila svojega moža v bratsko klanje, mora danes zavzeti svoj prostor, kateri ji jc odločen v proletarskih vrstah; izv.šiti mora svojo proletarsko dolžnest s tm\ da se udeležuje boja, k‘i ga vodi ves zavedni * proletarski razrefd proti buržoaznemu d.u žabnemu redu, kojega posledico so trpljenje in beda delovnega ljudstva.
V	tem položaju, v katerem se proletariat nahaja, mora dovesti proletarsko ženo do spoznanja in zavedu s1.1, da s svojo udeležbo razrednega boja lahko pripomore preprečiti takoj v m': 'tk i ' s,ik poizkus buržoazije, s katerim bi hoteli! ponoviti grozno vojno 'razsajanj;.
proletarska žena, ki pozna bolj od b'I zu bedno življenje katerega živi delavno ljudstvo, mora ravno radi tega zaupati v •samo 'sebe in v svoje delovanje v vrstah proletariata skupno s katerim si lahko pridobi pred vsem enakopravnost in svobodo.
Življenje, v katerem živi proletarska žena v tovarni in doma, *jo polno trpljenja in izkoriščevanja. V tovarni jo izpostavljena najnesramnejšemu Mioriščo-nju, katero so vsled njene izostalosti izvršuje nemoteno in brez skrbi. Berna, v družiini ispostavljena je večkrat brutalnemu in sirovemu ravnanju moža, do-moralizininega vsled bede, trpljenja in fr dega dolgega dela, katero mu odvzame zadnji čut ljubezni do otrok in družine.
Proletarska žena, ki občutfi vso tdžo tega, bednega življen ja » se ne zaveda od kje 'pribaju, se mora ozreti dkolu in opazila Iko, da njena enakopravnost bo popolna tedaj, ko bo njen mož prost vsega duševnega in telesnega suženjstva.
Mara K.
„Daio“ se nahaja v razprodaji
V TRSTU
(Mesto)
V. Broletto 181 V. Cologna 6 Colrso Garibaldi 2 V. Giulia 508 Piazza Garibaldi 7 V. Industria 16 Larg» Pestalozzi 1 V. Molin a vento 48 V. Mi ram ar 1 V. Roma 17 V. del Rivo 44 Piazza S. Lucia V. Sette Fontane 14 V. S. Marco 26 Sv. Andiroj1 (.kiolodvar)
V. Scalinata 3 V. della Tesa 19G V. Udine 29
Predmestje In okolica
Barkiovlje, Delavske zadruge Greta 8
Opčine: Ana Daneu Riotian 8 Sv. Ivan 556
Sv. Marija Magdalena, Delav. zadruge Skedenj, Delavske zadruge Vrdela 556 (Kjer ni posebne pripombe so raz-pTodajalnice «Dela» tobakarne ali raz-prodajalnice časopisov.)
V Gorici
Molesini Vitt., V. Teatno 5 Moiesini Jos., V. Canducci Sctomiim Jos., V. Rastello Ilovanschi Rosalia, V. PelLico GuaMloini Jos., Got so V. E. 60
I
i t
Bregant Marija, Viale XX. Sette m hr e 9 Piecioli Bruno, V. Cipressi 2 Marz Augusto, V. Seminario 2 Bressan Augusto, V. Mameli 2 IDRIJA, Ivan Krašna, Hinko Sax IDRIJA SPODNJA, Antan Lukan KOPER, Franc Lan z ar PAZIN, Josip Russian PULJ, Delavska zbornica
NA DEŽELI
(rasprodajalci In poverjeniki)
BERTOKI pri Kicipfrut Apallonio Josip, društvena gostilna.
BOVEC-DVOR, Jože Mlekuš BREGI, Vjtekoslav Puž DEKANI, Vinko Fortuna, Ivan Rlepeo DESKLE, Ljudski oder DORNBERG, Andrej Vodopivec GORJANSKO, Josip Metljak HRASTJE pri Šempetru n. Krasu, Josip MohoirKič JUŠIČI, Viktor Vlah KOBARID, Anton Unban&ič LOKEV NA KRASU, Andrej Moderc MATULJE, Ivan Puž MILJE. Pangher Josip NABREŽINA, Anton Gruden OPATIJA, Anton TomaMč OPATJESELO, Stavbinska zadruga POSTOJNA: Mam#ie.
RENČE, Frantio Cotič RUKAVAC GORENJI, Josip Martinič, Franic Jordana SEŽANA, Alojz Jogan, Franc Štolfa, Ferdo Gulič SV. LUCIJA, Eligij Marega SOLKAN, Josip Srebrnič TOLMIN, Avguštin Negra TRŽIČ, Anten Tonet VIPAVA, Matija Fetlian^ič VRTOJBA, Ivan Arčon ŽAGA, Jožef Rot
m
Delavci, kmetje!
Naročujte se na „DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od upravni štva.
„DELO" velja v letu 1923 nastopno:
V Italiji: celoletno vnaprej plačano L 1040; polletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne Številke L. —-20.
V inozemstvu: celoletno vnaprej plačano L. 18 20; polletno L. 910; 3mesečno L. 4-60.
Naročnino se pošilja vedno vnaprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODAJALO ..DELA"! Odračunajte redno u-pravništvu.
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
..DELA"
TRST - Via Malolica 10-12.
n