jaediamm mmm
PODCfiL\'EN LIST V RAZNIH LJMMJ KORISTNIH REČEŠ!
SJA swssa® @® SLAVJAHSK1GA DRUŽTVA T TERSTU.
Packa« Jadranski Slaviti bo Uhajal t zvezkih treli pol, m Z«naj«im čl »nor« m brez poiebniga plačila polilal; domaČim član. po 2 for. nečlinotim po 3 for.; « poito 4 for. na celo leto dajal—Za rsake tri zrezke ae bo predplačilo t druibenikim »Ualiu jemalo._
Us t G.
mesca Avgusta
185(0.
Grbu stare i velike Ilirie
Iub Gronoyiča Sbiemca.
„Cm4M« JutU 1..i nhtmtcimul »■■>■
Oj Danice! Predhodnice!
I Miescče sjajni niladi! Staro pravu našu slavu
Oj na vami Ilir sgradi; Da u vami. uviek čila: MSlava nam je stanovita!"
Vas nebeške odbra bitja,
Yašo grb mu rese slike, Vi sviedoci njeg*vog žitja,
Veličine ste i dike! Vi velite: »sveta istina, Ilir živi od starina'!8
Živa slika i prilika
Yiere i srieče roda vi ste, Sjajni traci vaši znaci
Njegove su duše čiste; Duše čiste, srdca iskrena, . Čela vedra i otvorenal
Znak ste da mu Bog um dade
Sposoban i pun bistrine, Da sve primit, stvorit znade
I najtež je svršit čine. Znak ste: kao što kod svih biva Srioča je i njem promienljiva.
Rad lih krasnih znakah jasnih
Viek Ilira bjaste dika, Zato mila svud je bila Utištena vaša slika; Novac, barjak, štit, grb nebi Koi ncimade vas na sebi.
Fak i istu nošnju milu
S mtesecom i zviezdom kiti, Da u njima Slavu i silu
Svoju može viek viditi; I tako ste vi viek svuda Ponos njegov i pobuda.
Kad pogleda vas tad reda
Dušmanu nad sobom vlasti, Š njim se pobit, ili dobit Mora, ili slavno pasti. K tom zna da se on zahman trudi Slavi našoj da nahudi.
U takvoj ste cieni i slavi Kod Ilirih starih bili,— I sad svaki Ilir pravi
Yas kao amanit čuva mili; Ponose č* se s vami kiti U glas pieva gromoviti:
Oj Danice! Predhodnice!
I Mieseče sjajni mladi! Staro pravu našu Slavi Oj na vami Ilir sgradi; Da u vami uviek člta: »Slava nam je stanovita!"
Pa dokgod na nebu sia
Sa Danicom miesec mladi, Živit mora Iliria! A nam nitko nedosadi!
. , Nitko Ilirom ništ nemože Dok si s nami jaki Bože!
Detovodsko potovanje v Kraicllngo na
Svajcerskim.
(Dalje.)
Devetnajsti dan Kimovca 1849 smo jo o polenaj-slih pred poldnem iz Sent-Gala odrinili, in proti trejim po poldne smo v Krajclingo prišli. Krajclinga je vas v Targavskim kantonu na južni strani vodanskiga jezčra, poleg kteriga jo obširna, lepo obdelana pristava z velikim poslopjem, ki. je, že ni davno, samostan bilo.
Te po svoji legi silno lepe pristave se je deržava polastila, in je v nji dve občni učilnici napravila.
Južni del tega obširniga zemljiša, kjer samostan z velikim kmetijskim poslopjem še sloji, služi — ra-zun samostana in mnjhniga vcrla — v kmetijsko šolo, v ktero se, po 14—20 Ičt slari mladenči jemlejo, ki so kakšno lako imenovano sehundar - ali realno šolo dobro dokončali.
V severnim delu je pa že nekoliko ldt mnogo čišlano semenišče učiteljev.- Vodja semenišča je slavni.
IG
dotovoditelj Wehrli, ki si jo voliko prizadjal, do so je ta učilnica napravilo, ki jo žo veliko pripravnih borh-kih ličiloljov zredila..
Prej pn ko nolrajno napravo in nrcdj>o lo tolikanj koristno učilnico popišemo, so nnm trobn zdi unnjno lastnost kroja, ki jo pripomoček namen doseči, nekoliko razložiti.
Na zemljišu, ki je semenišču učiteljev določeno, so Iri poslopja, ki jih njive in verli obdajajo. Dve sle zlo stari, in kdr sle ko stolpi ali tabri sozidani, se sm£ skleniti, de so ju o srednjih časih več za hrambo zoper napade sovražnikov od slrani vodanskiga jezčra, knkor pa za stanovanje v nju sozidali. Pozneje sle utegnili ti poslopji kratkočašiši mnihov biti.
V	večiin sloji pri tleli v lepim redu in po številkah mnogoverslno kmetijsko orodje. V pervim pod-stropju so: velika kuliinjn, veliko jedališe (soba, kjer se jo), dvo šolski sobi in dva spavnici za nekoliko šemenisčanov; v drugim podstropju pa stanuje Gospod vodja Wehrli s svojo družino. Blizo tega poslopja je, veči in težejši poljodelsko orodje hraniti, prostorna lopa, v kteri sta tudi dva skobelnika, de si učenci pokvarjeno orodje popravljajo, in tudi novo, ki si ga kinet sam lahko naredili zamore, delajo.
Nekoliko korakov od tega poslopja sloji drugo, pred malo lčlmi v rabo semenišča sozidano, s pod-zemljisko veliko kletjo in v podstropju s svitlo, za 50 — 60 učeneov dovolj prostorno sobo in mostovžem.
Tretje, nekoliko minut od perviga stoječe poslopje ima več majhnih, z omarami za perilo in obleko pre-videnih stanic ali izeb, dve spavnici in tri izbe za muziko. V enim teh poslednjih stojč orgle, v občh drugih pa v vsaki srednje velik klavir; na stenah so leseno police, na kterih gosli, mnzikalne note in bukve ležč.
Tu so urijo učenci, prihodni učitelji, v orglanjn, in se učč in vadijo v tem, kar jim učilelj muzike naloži, čas za lo urenje je tak6 pristojno razdeljen, de niso muzikalne izbo nikdar prazne, in de imajo vsi itčenci za tako urenje po več ur v tednu, desiravno ne smeta čez dva v enaki uri v muzikalno izbo. Za nrenje na goslih ni posebne izbe, nčenci si pa k temu kmalo kakšen koteo najdejo.
Zemlja okrog je velik, z mnogoverstnim, po redu vsajenim, lepo zrašenim drevjem različniga žlahniga sadja okinčen veri. Vredeni vinogradi, senožeti, njive in grede ali lčhe povzdigujejo lepoto kraja, in setve, ki še rasejo ali že zori, grozdje, sočivje, jesenske ali ozimne rastljine obetajo obilno pridelka.
Mnogi kosi, kterih vsak 30—40 štirivoglatih sožnjev mčri, so z globokejimi in šiijimi razori razdeljeni, in z dilcami, ki po poldrugi čevelj iz zemlje mold, zaznamovani. Na dilcah so napisane imena obdelovavcov in rastljin aH želiš, ki se na kosili obdelujejo , kar tudi kaže, de so kosi posnmesnim seme-niščanam nli učcncam v obdelovanje' izročeni.
Kar je doslej povedaniga, je, de tako rečem, mntoriulni del semonišča učiteljev v Krnjclingi v sledečim pa si bomo prizadoli, njegov duh, to je, njegovo dja-nje za omiko in izobraženje učiteljev dokazati. To dja-njo bomo po rodu popisali, kakor smo učilnico ogledovali.
V	semeniško poslopja, in scer nnrprej v pervo
unih treh opomnjenih poslopij smo od vclkc ceste po stranski poti čez poljo kmetijsko šolo in nekoliko čoz poljo semenišča prišli. Ko smo tjo prišli, nismo Gospoda Wolirlita našli, pa njegova priljudna hči nas jo prav prijazno sprejoln in v očetovo slanico poljnln, iz klere jo silno lop razgled na vodnnsko jezero. Slanica je scer priprosta, tode lepo okinčana s podobami nekdanjih in sedajnih, domačih in unajnih detovodjov, uli tistih možakov, ki so si s prizadevanjem za šolo in za ljudsko omiko nezginljive zasluge pridobili. Pervi kraj med njimi ima Pestalozzi.
Cez nekoliko časa pride Gospod Wehrli, no velik, pa zdrav in torden mož, ki bi utegnil do 60 Ičl slar biti. Njegovo obličjo kaže, de je mož, kakor grč, in žo po unajnim jo pri vsi priprosti ponašanja in obleke častivreden; njegove besede ohudč precej zaupanje. Eo ga pozdravimo in mu svoje željo rnzodenemo, nam prijazno roko podd, nas priserčno sprejme in obljubi vse pokazati, kar bi utegnilo v njegovim semenišču za naše šole koristniga biti; tode je tudi opomnil, de, ako' hočemo vse natanjko ogledati in dobro spoznati, moramo saj dva ali tri dni lam ostati, in no kakor po-prejšno leto nekteri detovodji iz Dunejn. ki so hotli en večer vse vidili in zvedeti, zgovorjiije so, dc- jim časa manjka.
Pogovor čez šolske zadeve, ki smo ga z gospodam Wehrlitam imeli, nas je prepričal, dc je zveden, djanski mož, ki nima druziga namčna, ko ljudsko omiko v pravim duhu povzdigniti, po sv-ojih učencih dobre pravila med ljudstvam razširiti in tak<3 s podukam lju-dčm pomagali. Njemu velja pravilo: Veliko vedeti ali znati ne stori ljudi srečnih, temuč pametna delavnost in dobra, volja. Od svojiga semenišča ne govori veliko, pokaže pa vse in odgovori dostojno na vsako vprašanje; sodi naj po vsak za-se.
Gospod Wehrli nas je peljal v neki red ali klas, kjer se jo kakšnih 36 učeneov čtvelcroglasniga petja učile. Pervo urenjo je bilo takolo: Učilelj je spremljal z gosli pervi glas, ki ga je neki nčenc pel; in po končanih verstah je pel učene sam brez pomoči ali sprem-be; potem je pel drugi drugi glas, ki ga je tudi nar-prej učitelj z gosli spremljal, in potem učene sam pel; ravno laka je bila z drugima dvema učencama, ki sta tretji in četerti glas pela. — Drago urenje je bilo, de so vsi štirje učenci vkup narkrej pervi, potem drugi, potem tretji in poslednjič čelerti glas — narprej z gosli, in potem brez njih pčli. Poslednjič je učitelj posa-mesne glasove med čvetere učence razdelil, in čvele-roglasno pelje se je izpeljalo. Potem je vprašal učitelj . drage,. če se kdo iz med njih upa eden ali drugi glas peli. Mnogo se jih je oglasilo, učitelj jih je iz klopi poklical, in peli so takd dobro, de se je bilo čudili. — To jo bilo mende naložba zn prihodno uro poduka v petjn. Šola je minula s polnoglasno domorodno pesnijo, ki so jo vsi učenci vkup prav berhko zapeli.
Šesta ura je bila, in zvončik je k večerji klicni. Dva in sedemdeset učeneov se je sošlo v veliki sobi, in po 6, po 7 in po 8 jih jo sedlo k mizam, ki so bilo že s vsim potrebnim previdene. Vsaka miza jo imela svojiga predsednika, učeneov, ki je kruh in jedi delil, lepi red lo sicer priproste, po radostno večerje smo občudovali, in serčno nas jo veselilo, vidili kako
so so učenci t svoji mladostni nedolžnosti veselo in pametno pogovarjali, in kako jim vse jedi dobro teknejo.
Po večerji je bila doba počitja,' ali marveč ura sprehajanja, ki v tem obstoji, de však ufenc svoj kos zemlje ogleda, popravi in obdela, kar so mu treba zdi. Vesoljo jo bilo vidili, s koliko radostjo je vsak — desiravno je bilo že pozno — svoje orodje vzel; nekteri so vzeli lopnle, drugi moltko, in Se drugi so nesli vode aH gnojnice, de bi še le vsajene kuhinske ruslljine zalili. Neko majhne nesreče je treba tukaj opomnili, ki se je bila tistim prigodila, ki so vodo nesli, in ktere se je gospod AVehrli precej poslužiti vediL Dva učenca sta nesla vode v nekakšni posodi, ki je nagim brentam podobna. Verv, s klcro je bila posoda verh srede tako ovita, de sta dva človeka posodo na dvčh preklah lahko nesla, sc je pretergala. Eden učeneov je hitel po drugo verv ili, na gospod Wehrli ga je nazaj poklical in rekel: Ti hočeš po drugo verv iti, kaj ne de? Pa ko bi je ne imel, kaj bi bilo takrat storiti? Učene nrno odgovori: Posodo bi bilo treba-s preklama takdterdno stisniti, de bi ne mogla izmed nju smukniti, in jo tako nesti kamor je treba. Prav, reče gospod Wehrji, ne-sita jo za zdaj takd, za potlej pa verv popravita.
Gospod VVehrli nas je peljal po polju. Ko smo takd široko polje dobro obdelano- vidili, smo prašali: koliko lUapcov ima kmetijska šola za ohdelanje polja? Odgovori nam, de Ie za nar težavniši dela se včasih dcluvci najamejo; de njive, vse veči iri manjši, učenci vkup ali občno obdelujejo, in de le manjši kosi so po-samesnim učencam v obdelovanje zročeni. Tudi je pristavil, de hišne opravila sc po enakim načinu spolnujejo, in de vsako opravilo ima svojiga vodja ali ogleda, smed učeneov, ki se v tem spremenujejo, de se vsak ubogati, ukazovati, iri nar polrebniši hišne opravila sam dopernašali uči. Tudi ko bi se število učeneov pomnožilo, bi se moralo po postavah semenišča vsakimu verh navadnih zapovedanih ukov še kakšno hišno opravilo določiti.
Pomcnkovdje se takd, smo prišli do kraja polja, ki ga kmetijska šola obdeluje. Gospod Wehrli nas je peljal v kmetijsko pohištvo nekdajniga samostana. TO pridemo v veliko sobo pri'tleh, in bilo nam je kakor de bi bili v mniško obednico prišli, ker so bile mize okrog čvetirih sten takd vredene, de je na sredi prazen prostor bil. Učenci, ki jih je bilo mende trideset, so bili ravno povečerjali, in vsak je imel še kozarc vina pred seboj, ki se jim, kadar težke dela opravljajo, daja, in tisti dan je bila mlatev ili mlatitva. — Ta šola ima plačeniga vodja in tri. ali štiri tudi plačene učitelje; namest hlapcov pa tri najete poljodelce; ki morajo pa izobraženi in bivši učenci te ali druge enake šole bili, zakaj neoblesunih ljudi se ne terpi v šoli, de hi z nespodobnimi besedami in z gerdim zaderžanjem živoverniga počulstva učeneov ne oslabili in ne popačili.
Po večerji je bilo računsko zapisovanje, ki je ne-kterim učcncam izročeno. Delo vsakiga se namreč v neke bukve zapiše, in cena ali vrednost zaslužka pre-rajla; in kur znese, se konec Idta učencam pri plačilu za poduk, za živež in za perilo vrajla; in pri delavnih in pridnih lo večkrat toliko izdri, de namest navadnih SO f. do 140 f., ki hi jih imeli vsako leto plačali, lo 50 do (10 T. in dostikrat še manj plačajo. — Naslednje
postavo razjasnijo žlahni namen to kmetijske šole, ka-koršnih je našim deželam, ki šo zmlraj po vikši po-vzdigi poljodelstva zdihujejo, silno treba.
Nekouko rostav zastban sf1ujehe učkicov v kmetijsko
šolo v Kkaicuhgi v Tuhcavskim kantonu.
1)	V kmetijsko šolo se jemlejo fantje in mladenči od 14. do 20. lčta, ki so že v kakšno takd imenovano sekundar- ali real-šolo hodili, in ki so zo kmetijstvo ali za kakšen drugi poklic pripraviti in izurili hočejo.
2)	Šola začne vsako Ičta o začetku včlikiga travna ali Maja. O drugim času se učeneov ne jemle; oglasili pa se znajo kadar si bodi, tode saj 6 tednov prej ko so šola začne, pri vodju šole, J. AVelhmetju v Krajclingi.
3)	Ko kdo koga napovč, ima tudi starost, do ta-
i krat dokončane šole in opravilo napovedanign na zna- ' I nje dati, in njegovo, zadnjo šolsko spričbo podati; tudi j ako je le mogoče, razodeli, če hoče učenca za eno ; ali za dve MU v šolo dati.
{ 4) Šola terpi dve leti, in učene, ki va-njo pride, | je dolžan saj eno teto v nji ostati.
. 5) V šolo jemle šolski odbor ali svčt po poprejšni ! posknšnji, ki se navadno o začetku šole deržL j 6) Ko kdo v šolo pride, mora kerstno pismo; list, de je pri svetim obhajilu bil; lisi, de so mu bile j kozce vcepljene, in če ni Turgavčan, tudi domovni list 'j podali, in na rajtbo iztroškov, ki se pa še le pozneje na lanjko zvedd, za Iri mesce plačali; tudi mora potrebno perilo, s številko, ki se mu določi, zaznamovano, seboj prinesti. Treba mu je pa saj 8 srajc in ravno toliko rut in brisal. Sicer se učenci v domači terdni . in priprosti obleki nar raji vidijo. V šoli se pere le enkrat na mesec.
7) Stroški za poduk, živež in perilo niso naprej določeni. Plačilo za poduk znese za liste, ki -niso Tur-gavčani, vsak teden 1 f. 30 kr.; za Turgavčana pa pervo Ičto 40 kr., in drugo lelo le 30 kr. Izlroški za živež so razdel iztroškov hišovanja, -M se še le konec Ičta zvejo. Ta razdel znese po ceni živeža za vsakiga 1 f. 30 kr. do 2 f. na teden.
Posteljo, to je odejo, podzglavje in riuhe, sme učend seboj prinesti; posteljiše pa in vse drugo dobč vsi nčenci v šoli za 5 f. 24 k. na lčto.
Izlroški znesejo tedaj pri tako nizki ceni živeža za Turgavčana 80 do 90 f., za ptujca po 140 do 150 f. šolski prazniki, ki šlirido šest tednov terpe, se učencu, če jih v šoli ne dopernese, porajtajo, in od lčlne plače odbijejo.
Tistim, ki namena, obširnosti in naprave učilnice ne poznajo, še prav na kratko opomnimo, de poglavni namen kmetijske šole je, glavo, serce in roko naših učeneov za živlcnje izurili. Ta namen doseči, jih učč trije ali štirje učitelji vsak leden polčli 30 do 36, in po zimi 45 do 50 ur: keršanski nauk, kmclijslvo, vre-dovanje računskih zapisnikov, navadno in vikši računstvo (aritmetiko in matematiko) zcmljoničrslvo, kemijo, zgodovino, zcmljodnanstvo, nemški in francozki jezile (poslednjima pn ne po sili) in polje.
. -Kmetijskih del se navaditi, obdelujejo nčenci pod vodslvnm enigo ali dvdh dclovodileljev in nekoliko po-| močnikov 80 oralov veliko zemljišč, ki ima 40. oralov i njiv, 6 oralov vinogradov, 25 oralov senožet in fl nra-
lov zemljo po kteri stelje rase. Pri vsim se posebno na to gleda, de se učenci deldje misliti, in misld delati učč. Sicer je kmetijska šola izobražonišče, učenci živd vkup, in učitelji pazijo na-nje noč in dan.
Poldli se sploh polovica dneva za šolski poduk,' in druga polovica dneva za kmetijske dela porabi, spre-menjiije vsak teden učence perviga Mta do poldne in po pol dne. Po zimi se porabite le kaki dve uri za rokodcla dom;l in v delavnici. Pozimski tečaj terpi od začetka listopada ali novembra do konca sušca ali marca.. Konec pozimskiga tečaja je pričo šolskiga svdta očitna poskušnja, po kteri spomladanski prazniki nastopijo.
Živež je po domače priprost; zjutrej ovseni sok in kruh; ob devetih kos kruha in kozarc mošta ali mleka, ali tudi sadje; opoldne juha,'meso in zelenjava s kruhom in mošlam; ob štirih po poldne kakor oh devetih pred poldnem; zvečer, juha s kruham in'mošt, ■ali juha in zelenjavo.	...
To damo staršem itd. na kratko na znanje.
Turgavški šolski odbor v letu 1843.
Okoli osme ure smo spremili gospod Wehrlita domu, in ko smo hotli blizo semenišča slovo vzeti, nas je povabil, de naj gremo' večerne opravila prihodnih učiteljev ogledat. Šolska soba manjšiga poslopja je bila razsvitljena, in po dva in dva sla se učila natibama, kar jim je bilo naloženiga, tode ne vsi enakiga, ampak tistih predmetov so se deržali, v klerih je bil kdo kaj zamudil. K dvema učencama smo sedli, ki se pa nisla molili dala, temuč svoje nrenje napredovala. Iz zem-ljomerstva je bila naloga, kakšno reč, ktere poveršfna je z ravnimi in neravnimi čerlami omejena, po določeni mčri prerajtati. Narprej sta se vzajemno izpraševala gledd lastne znanosti predmeta, in potem čez to, kar. je učencam spodnjih razdelkov perviga reda od narisane podobe vedeti, treba. Odgovor na to poslednje prašanje je bil: v spodnjim razdelku je treba ravne čerte, namreč navpikue, poploskne in poprekne, poznati, razločiti, risali in jih v podobe sploh -znanih in lahkih reči so-stavljati; v zgornjim razdelku je treba lo ponoviti, ravnim čertam imena dati, jih v vsakoverstne tri- in šliri-vogelnike brez ozira na njih različne imena, naj si bodo enakoslranski ali neenakostranski, soslavljati, in ravnočerlne podobe znanih reči ali predmetov risati;— v drugim redu ali klasu je treba vse poprejšno ponoviti, tri- in štirivogelnike po njih čertah in legi imenovati, krive čerte risati; in jih v podobe nar znenšiga. .in ložejšiga orodja soslavljati.
Potem smo šli v obednico, kjer so bili drugi nčeiici zbrani. Nekteri so korun lupili, drugi pa sočivje trebili ali čistili, kolikor je kuhinja vsaciga za naslednji dan potrebovala. Pri delu je zdaj ta, zdaj uni kake verslice vpervoglasu zapel, in drugi so jih v polnoglasnim petju ponovili. Eden učiteljev je vedno pričijoč, in . po petju je vprašal: ICdo hoče kakšno zelišče ali kaj iz zgodovine ali iz zemljoznanstva popisali? Mnogi so, brez de 'bi bili delo opustili, znamnje dali, de so pripravljeni,, in so tudi predmet povedali, čez kteriga so govoriti hotli. Nekdo je popisal korunovo zelišče in njegovo dogodivšino, nekdo drogi ravno lako repno zelišče, tretji Turgavški kanton gledd zgodovine in zemljoslovja, in četerli ravno tako Curiški kanton. Poslednjič so dali
neklori učenci in tudi učitelj še nekoliko prav zavili!: vganjk, ki so bile po kratki dobi tiliign premišljevanja vganjcne, in s tem je bilo zvečcrno delo dokončano.
Ti učenci in uni, ki smo jih bili učiti se pustili, so se v neko bližnjo šolsko sobo zbrali, kamor je gospod Wehrli za njimi šel. Ko je bil vsak na svojim kraju, je bilo nekoliko minut vse prav tiho in kako; zamaknjeno. Na to je jel gospod Wchrli keršanski nauk izpraševati. Predmet je bil neki list svetigaPavla: kdor je vprašan bil, je moral zdaj cele sostavke, zdaj posamesne besede razlagali. Učenci so bili ves "čas silno pazljivi; beriikejše je gospod Wehrli hvalil, sla-bejše pa vnemal; tudi jim je bukve iz književnice naznanil, v klerih se ti sostavki in posamesni izreki bolj razjasnjeni lahko dohd. To pobožno urenje je s prav ginljivo molitvo nehalo, ki so jo učenci in vodja pol-noglasno zapeli.	--
Drugi dan smo vidili način poduka v posnmesuih predmetih, in detovodsko vedenje v šolskih redih. OO osme do devete uro zjutraj je ponavljal gospod "Wekri: keršanski nauk, ki ga krajeliugiški fnjmošter uči. Pn kdr smo ie poprejšni večer vidili, Itako pri lom raniti, smo se- le pol ure tukaj mudili. Potem smo šli v nek; drogi red, de bi slišali kako se pri poduku v jeziku ravni; pa nismo nič slišali, ker jo učitelj Bummiille: svoje učence za bližnjo oblčlno poskušajo pisdje uri in pripravljal. Med tem smo obiskali semeniško šoio ki ni.deleč proč, in ki ima posebniga učitelja, pod ito riga vodstvam se semeniščani treljiga leta v djanskit poduku urijo. V šolski sobi smo najdli nekiga prikoJ-niga učitelja, ki je do dvajset učeheov druziga reu:. jezikoslovja in pravopisa učil; učenci zgorniga in spod-njiga razdelka perviga reda so bili pa z učiteljem v lini.;: .manjši izbi, in so iz glave računali ali rojlali. Učite!: je učencam spodnjiga razdelka zapopadek števila 3 ir. 4 razvijal, in, vse prav poočititi, se je kamenčkov ii. čert poslužil. Potem jim je opravilo dal, ki je v tem obstalo, de so tri ali štiri všlricne (paralelne) čerte. k. jih je učitelj na šolsko tablo narisal, posnemali in risali Učitelj se je pa učeneov zgorniga razdelka poprijel, ic nekiga vprašal: kakšno rojtbo sim li dal ? Učene je nalogo ponovil, izid povedal in tudi razložil, kako je rajtaL Ko je učitelj po tem načinu vse učence izprašal, je spet vsaki mu novo rojtbo dal, in se k unim pover-nil, je njih delo pregledal in lego čert, kjer je treba bilo, popravil,- kar dovolj kaže, de je že to urenje pervi poduk v risanju. Ura je pretekla, učenci teh dvčh razdelkov so šli v veči sobo, in učitelj je nekterim piso-zglede podal, drugim pa sostavke iz šolskih bnkvic določil, de si jih prepisali in mnogozložene besede v zloge razdelili. Ko so manjši tako opraviti dobili, so veči h glave rnjtali, in rajtbe sta zdaj učitelj, zdaj semeniščnn prav urno dajala. Naloge so bilo množitve in delitvi-s zlomiki in brez zloinikov (SBrii<$e), mnjltne obrestne rajtbe, in ludi neka po Denzel-novim načinu izpeljana trislavka. Desiravno je učitelj to šole prav jak mož. ki z bistrim očesam na vse tri razdelke skerbno pazi. se vender zdi, de semeniščani nimajo dovolj časa sc v djanskim poduku dostojno uriti; zakaj le en seme-niščan se vsak dan v lo šolo pošle, in po vpeljanim razdelku časa ali ur zamore to vaakiga k večini 8- ali lOkrat na lčto zadeti. Boljši M bilo, ko bi ie seme-
niščani treljiga 141» celo lčto saj pred poldnem, z djan-
skim podukom pečali.
Od tod smo JU vuni rednazoj, kjer »o se učenci prej pisiijo v pismenosti ali v jezikoslovju urili, zdnj pa na štirih velikih lablah s Številkami-rajlnli.
Pri vsaki talili jo eden delal, pa en sam je glasno rajtal, in na lega so vsi drugi vklopih pazili. Po do-kunčani rajtbi jo šel uienc na svoj kraj, in pri talili je precej drugi za-njem nastopil, kterimu je učitelj novo rajtho dal. Potem so se obernili učitelj in učenci k unintu, ki je pri drugi tabli s že dokončano rajtlio čakal. Ta je ponovil glasno, na Številke kaziije, celo rajtlio, je svojo delo dostojno dokazal, in ludi razložil, po klerim drugim daljšim ali krajšim načinu hi se hita rojlba izpeljati dola. Nalogo so bile pristojne, ne pretežke, in zadevam, ki se v vsakdanjim živlenju pogo-alama pripetijo, primčrne, namreč ravna in no ravna tristavka z navadnimi in z desetinskimi zlomiki, obrestne, pohotno CSfontoD ii denaropremenivne rajtle, ki so jih z okrajški števil in z razdrobitvami denarjev v nar pripravnici dele izpeljevali.
Po poldne smo šli v risarsko šolo. Učenci treljiga lčto so risali in malali po natori reči, ki so jim bilo dane ali predložene. Take so bilejabelčne in hruškove vejice s pirjem in sadjem, grozdje, rudeče in bele rože, šopki rož in poljskih cvetlic, in poslednjič merlvaški spominiki, iz majhnih lesenih kozk ali kobrov zloženi, skale, hišo, cerkve in mostovi.
Potem smo hotli ludi šolo v bližnji vasi, ki se ji „Rilckebnc]ia pravi, in ki je malo uro od Krajclinge, obiskati, de hi vidili, kako se otroci od začetka risati, vpodobovati in ogledovati učč. Gospod Wehrii nas je kje spremil. Ko smo v šolo prišli, smo najdli nčence dveh spodnjih razdelkov, ki so se sami učili, nekteri so so v poštevanju uriti, čerle šteli; drugi na kamna-tih plošah toliko čeri risali, kolikor kupčikov kamenčkov jc poleg bilo; in še drugi zloge lil besede, ki so na veliki tabli napisane bile, iz premakljivih čerk so-stavljali. Medlem je uril učitelj nčence drugiga reda v branju. iCo je ura pretekla, so jeli ti sostavke od do-hriga znderžauja, ki so na drugi tabli že pripravljeni bili, v svoje zapisnice lepč prepisovati; učenci zgornjimi razdelka pa so po svojih kamnatih plošah segli in čakali. Učitelj je poklical eniga nčeneov k tabli, in mu je vkazal ravnih čeri nn vse strani narisati in jih imenovati. iz kterih so so potem ravne, ojstrokolne, lopo-kotuc, in neravne tri- inštirokotja delale. Zadnji predmet poduka je bilo ogledovanje, v kterim pa učitelj, ki so nam je nekoliko zmešan zdel, se ni nič kaj ponesel. Ko jo gospod Wehr!i to vidil, je vzel, brez de bi linrmonjši nejevoljo pokozal, dve vejici iz okna, kterih ena jo čeme in druga rudeče jagode imela, in je jel čez-nje lako živo Itatehizirati,, de ni ne učencom nc poslušovcom no misel prišlo, de je že pozno. To aknlcliiziranje" smo si ko živ zgled k sercu vzeli, in ira liomo vedno ohranili. Šola je nehalo z molitvo in ■t. večerno pcsino, ki jo jo učitelj z gosli spremljal
V soboto, 22. don Kimovca, smo bili pri poduku v zcinljoslovju in v zgodovini. To, som na sebi takd važni predmet nas ni nič kaj mikal, zato kčr je učitelj, gospod BaumUlIer, le čez znanje vprašal, vse detovod-sko in djonsko po opustil. Zaloraj smo šli v neki drugi
red, kjer je gospod Wehrl! kmetijstvo nčil. Predmet poduka je bil la le: Kako so dii rodovitnost neobdelane zemlje iz persti, iz lege proti čvoterlm poglavnim strančm Bvetil, iz višave in nižnosti in poslednjič iz raslljln, ki se 110 nji vidijo, spoznali;—potem, kloro žitd in sodeži sc 110 tnki zemlji pri navadnim obdelovanju dobro ponašajo; ali kteri boljši pridelki bi se na nji dobivali, ko bi se pristojno popravila in zboljšalo? Posebno važno jo bilo, kar je čez različne načine, zemljo poboljšati, govoril.
Po U uri je prišel gospod Grov, učitelj noravo-slovja in ogledovanja. Začel je z dobro poljaniin in pristojno dokazanim govoram čez svillobo sploh, potem je prešel na svillobo oči, in poslednjič na petero človeških počutkov, klerih posamesni deli so bili prav no tanjko popisani. Vse to je vprašaje opravil, in pri lom dokazal, s koliko zložnosljo sc organske moči vzajemno podpirajo. Potem je vse na djanski poduk oberniL Olroci naj se narprej petero počutkov poznati in njih poglovne dele imenovati učč; naj se vadijo, velikost le neprecenljive dobrote malo po malim spoznali, de se v njih sercih občutlej hvaležnosti do stvarnika, dajavca vsiga dobriga, obudi; in poslednjič naj se uči, se jih v šoli, doma in sploh v živlenju prav poslužili. Na zadnje je učitelj še prašal: Kaj naj se v malih šolah od poduka v ogledovanju o pozimskim lečaju in kaj o poletnim uči. O pozimskim lečaju noj se olrokami živali in predmeli umetnost predlagajo, in s tem naj se poduk od vode, od ognja, od zraka in od zemlje .združi, o poletnim lečaju naj se ravnil ravno loko z raslljinami s posebnim oziram na take pridelke, ki so ljudčm in živini v posebno rabo.
Poslednjo uro je poklical gospod AVebrli zavolj nas nekiga, deset 141 stnriga, fanta| v šolo nam pokazati, kako izprašujejo, do bi se razumelo, kar se bere. Ta je bral narprej sam neki kratek sostavik, in ker ni naglaskov na prave nar bolj pomenljive besede slavil, ga je semeniščan važnosti naglaskov opomnil, je sam ravno listo s pravim naglaskam bral, in fantu rekel, de naj še enkrat bere, in bral je že bolj. Izpraševanje je pa v temle obstalo: Karprej seje poiskala poglavno misel braniga, in potem druge okoljšine z razlaganjem posameseih, malo znanih besed, kar1 je vse v razjasne-nje celiga soslovka služilo. S tem je šola nehala, učenci so šli sjiksebi in gospod Wehrli se nam je približal, in je djal: Takokatebiziramo mi; in gospod vodja Rudmoš mu je odgovoril: Tndi ml ravnamo skoraj ravno lakd.
Od svojih učeneov nam je gospod AVelirli neki to le pravil: Vsi semeniščani lega reda bodo prihodni mesec poskiišnjo imeli, in kdor se bo dobro ponesel, bo učitelj na kmetih poslal. Ako hoi prihodnič dostojno pridnost skazal; ako si bo prizadeval, se daljo izobraziti; kmetijstvo povzdigniti; v drugih predmetih pod-uka se izuriti: bo dobil službo v kaki pervi šoli flJtiinSr« f^ute) v mestu ali v knkim semenišču. Toko je bila s čveterimi učitelji lega semenišča, ki so bili ludi moji učenci, in ki so po ravno teh stopnjah šli. Mnogi semeniščani so dobri detovodski pisatelji postali, in naše šolske bukve so delo tjonskih učiteljev, ki so tudi se-meniščont bili.
Vsak učitelj no Svajcarskim mora verh dotovodskih predmetov poduka še naslednjo znati:
1) Kmetijstvo in sadjorejo. Djnnskigo toliko, ko-
likov jo za šole nn kmetih zapovedaniga; teoreti-škiga saj nar polrebniši, de zamore soseski dober svit dali.
2)	Godili saj toliko, do je v stanu petje šolske mladosti pristojno spremljnti.
3)	Peti. Ni zadosti do le po notnli nit siklricah :>i'ti /.na, temuč mora takd izurjen biti, de je v stanu
učili.
4)	Orglali in nar važiliši od temeljniga basa, de je v stanu pri občni službi božji ljudsko petje spremljati.
Učitelj nn kmetih ima plačilo v donarjili in velik vert. Polovico vorta porabi za-se, druga polovica p« je šoli za djnnsko poskušnje prihranjena. Pozimi uči vodilstvo tistiga, kar se o drugih bitnih časih djansko nfili ima, ko učitelj svoje učence na veri pelje, in
njih kople in zemljo pripravlja, sadno in drago
i sajn, in poslednjič seme tudi učeucam deli, priporočijo jim, de naj ga ravno tako na verte ali njive svojih staršev vsadč. Toki se ravni sploh o,začetku sa-djoreje. Ko seme požene, pelje učitelj svoje učence spel nn veri, jim rnstijinice, ki poganjajo, pokazat; in. ko čas ima, obiše zdaj tega, zdaj uniga svojib učeneov, in ogleda njih vsadiša, de se tako od korista perviga poduka prepriča. Kavno takti ravnil učitelj z učenci pri prc5njenju, ceplenju za kožo, ceplenju z nakladam in s popliam in čišenju drevčikov in pri reji takib ozim-skib in jarili sadežov, Iti se v živež ljudi pridelujejo. Po tein načinu, je rekel, se navadi mladost ogledovali, mislili, sodili in delati; po tem načinu so Švajcarji spoznali, de jih le obdelovanje zemlje lakote varvati zamore; na kratko, po tem načinu se je umetnost in obertnost med ljudslvaiu silno razširila.
Res veliko, je napredoval, se je r neklerih kantonih že storilo, pa vendar je še marsikaj storili.
Kar Krajclingiško semenišče zadene, je. djal neki to le: To semenišče je res eno nar boljših na Švaj-carskim, in uzrok je leta: Mestne semenišča ne morejo obširne kmetije imeli, in mesto, naj si bo majhno kolikor si hoče, dd več ali manj priložnosti k razmišlje-nosti, in učenci zapravijo marsikako uro pri posnmes-nih, in pridejo ob navadno vredenost in delavnost Jez pa sim hotel semenišče na deželi imeti, lode veuder blizo.kakšniga mesta, de bi se hišne potrebe ložej pre-vidilc. Tukaj je vse po deželsko (po kmelijško), učenci se poljodela o prostih urah vesclč, vse je neposileno, vse veselo, in vse se dobro ponaša.
Kar lo zadene, de mora vsak učitelj goditi znali, je Knobl opomnil, de se v Terstu tudi v občnih šolali brez gosel po \Vilhemovim načinu peti uči. Na to je gospod \Velirli odgovoril: K poduku v petju je kakiga orodja Ireba, pervič de se pravi glas dd, in drugič de se pevie v tem glasu podpira in zderžuje. Pri mladosti je to tolikanj več potrebno, ker ni noben človek v stanu, glas tako čisto in natanjko dati, kakor ga orodje dd; in ker so gosli majhno, lahko preneslivo orodje, ki nar čistejši glasove daja, se tirja, de naj učitelj poduk v polju s gosli spremlja. Tukaj se še opomni, de vKrnjcliii-gisliim semenišču je 72 učeneov, med kteriini je iS knloij-škili, ktere keršanski nauk fajmošter katoljške soseske uči.
Za po poldno nas je povabil gospod AVehrli, - do bi v vasi, ki se ji Bernrain pravi, majhno uro od Krnjc-linge, nekako šolo za uboge obiskali, v kleri se zapu-
šeni in laki fanlje, ki so jim slnrši pomcrli, od seditiiga Itita red6 in učč, in toliko časa ostanejo, dokler si živeža zdelam služili v stanu niso. Tudi la dobrotljiva šola se je po ljudomilim prizadevanju gospod \VchrIila napravila. Neko privatno družlvo, klerign predsednik je gospod AVehrli, je kupilo za-njo s pomočjo Turgav-skiga kanlonskiga poglavarstva nekako pohištvo s potrebnimi kmetijskimi poslopji in z Velikim, obširnim zemljišem, ki iz njiv,-senožel iu vertov obstoji.
To veliko kmetijstvo obdelujejo siroliči, bi se v ti šoli rodd, pod vodstvain iu s pomočjo dveh oženjenih učiteljev, kterih ženi imate vse gospodinjstvo doind oskerbeti. Po zimi, o nedeljah, in o deževnim vremenu polčti dobivajo učenci poduk v šolskih predmetih in v risanju, sicer pn na polju delnjo, kjer vsi, tudi nar manjši, svoji starosti pristojno opravila dolie. Lepa vredenost notrkjnih in unajnili opravil šolo je vse hvale vredna. Zdrave in dobro rejeno otroko smo naj-. dili na polju' pri delu. Trije so neko njivo orali; en sam, lode velik in močan vol je ralo vlekel; dva druga sta gnoj kje nosila. Drugi so bili lin drevju in pod drevjem, kjer so z veseljem sadje tresli in brali, zdravo od pobitiga odbirali, in potem poslednje v stiskavnico nosili, kjer se tolkla ali mošt iz njega dela. V šoli jo zdaj 32 ubogih učeneov, ki, kakor .je bilo rečeno, toliko časa v nji ostanejo, dokler v slan pridejo, si kruha sami služiti. Gospod "VVehrii nam je djal, dc ga veseli, de se vsi učenci, ki so doslej iz šole stopili, dobro ponašajo, in de posestniki obširniših zemljiš vsako leto po tistih poprašujejo, ki imajo iz šole stopiti, in dc jih nar raji v službo vzamejo. Veliko v.ižniga glede te šole se najde v bukvah: „Švajcarskn šola ubogo.-Spisal J. Konrad Zollvveger. V Trognn 1845.
Namenili smo se bili tudi take šole obiskali, v kterih se enakočasno v dveh jezikih uči. Na Švajcarskiui, je djal gospod Wehrli, ni takih šol. V laških in fran-cozkih kantonih se začne drugi jezik še le v četertim redu ali klasu učiti; tode starši polajšajo svojim otro-kam naučenje druziga. aH plujiga jezika s tem, de listi starši, ki le laški ali francozki jezik govore, svoje otroke v kakšno nemško družino dajo; in nemci delajo ravno tako, ker svoje otroke ravno listini laškim ali fraucozkim družinam izročč, kterih sinove ali hčere pri sebi imajo. Pri ti meni se družine s posebnimi iztroški ne obložč, in olrokain zlajša lo prav veliko, so plujiga jezika naučiti. Šole, v kterih se že v penim redu v dveh jezikih dosledno učiti začne, so na. Elzaškim. in ontlašnje bukve so v nemškim in fraucozkim jeziku natisnjene in tako uredene, de so pri mehnniškim in pri razumnim branju v občh jezikih po pravilnim načinu napredova. De bi pa bnkve za tnke šole bilo nmnčnu popolnama pristojne, bi se mnral pluji jezik vedno nn podlage domačiga naslanjati, in vse bi se moralo tako izpeljati, de bi se obd jezika v pravo slovnično zložnost pripravila. Začeli bi se imelo z imenoslovjem.
Po tem izreku smo take šolo ložej presodili, ker jih tudi v avslrijnnski deržnvi imamo, todo s lein rnz-j ločkam, pervič de niso šolsko bukve in njih način na-■ inčnu pristojne, in drugič, de_ se je v nektorih krajih : ves napčin in zopernnlom nnt-ift poduka vrinil, ker se ! je le nemški jezik učil, domači po zanemaril.
Imeli smo priporočivne listo v Brodnice, de bi bili, ako bi bilo treba, ludi kje ili; pa ker nam je gospod AVelirH šole dvojniga jezika tako dobro razjasnil, smo Brodnice iz glave puslili in v Kostnice ili.
Kostnice.
V Kostnice smo prilli zvečer ob 8 pervl dan, ko je Badenčenam, ki to bili na Švajcarsko pobegnili i, za tri dni odpuščenje ponudjeno bilo; in sicer nekoliko potlej, ko jo prusko vojaštvo—konjiki in pešci — prišlo, de bi mesto obsedlo. Drugi dan smo šli k gospodu Bcuttcr-ju; priporočeni smo mu bili iz Tersla, ter ga prosili, ko bi mogoče bilo, de bi I kakšnim učiteljem govoriti in zvedili, kakšne so ondašnje šole sploh in posebno. Nam ustreči, je bil gospod Beulter ves pripravljen, tode precej nam je rekel, de. tačas ne bo lahko kaj dobriga od šol izvediti, ker so vse učitelje več alj manj krivili, de so se derikvnih zmot vdeležili; šolo pri nunah pa nam je veliko hvalil. Ko smo take reči slišali, in mesčanam nekakšno nejevoljo zavolj pruskiga vojaštva v obrazu vidili, nam je bilo zndosti — in sklenili smo badenske šole iz misli pustili in jo nnprej podvizali. Šolo pri nunah, pa, .stolno cerkev, — njo visoki zvonik je nam čez vodansko jezero, čez Ren, in čez lepo mestno okrožje prav lep pogled podelil, — mesto in sborno dvorano, ki so nam rekli, de je vredna, de se ogleda, smo vendar ogledalu Dvorana, sozidana v letu 1388 je 182 čevljev dolga, 92 čevljev široka in 20 čevljev visoka; ima 23 oken in stoji na 14 stebrih.
Različne reči so nas tukaj zavzele, namreč: prestol in stol ccsarja Sigmunda; prestol in stol papeža Martina V.; altnr, na kterim in mašne bukve, iz kterih je sveto mašo bral; voz mestne vlade od 1408 In zraven veliko malikov, ki so jih okoli Kostnic izkopali. Tri voščene podobe pa, ki so velike, kakor žive na pa-pežovim altarju stale, kakor de hi se s veliko gorečnostjo pregovarjale — ena je podoba Husa, druga nje-goviga prijalla Hieronima in tretja francoskiga domini-knna, — nalajčni popis smerlne sodbe in nje izpeljanja nad pervim dvema, in v kutu 11 čeY. dolga, 2'/a čev. široka in 5 čevljev visoka ječa, ki je Hus tri mesce pred smertjo v nji znpert bil, — so nas do živiga v serce zbodile. Kdor človeški narod resnično ljubi, bi raji vidil, dc hi se take žalostne prigodbe očem sveta odtegnile in pozabile, ko de se njih spomin s takim kazanjem oživlja.
Malo prej ko smo se iz Kostnic odpravili, smo se z.nekimi semcuiščimi iz Krajclinge srečali; pozdravili so nas prav prijazno, iu mi smo bili v naši misli po-lerjeni, do se more v semenišču živeli in pn le znnti s svetani sc spodobna obnašati.
23. Kimovcn okoli 3 popoldne smo se v paro-brodn čez vod nsko* jezero peljali iz Kostnic v Linda-vo, kamor smo zvečer ob osmih prišli. Ko sino har-inici popolne listo izkazali, je šel precej Knobl k pošti oskerbet, de bi se mogli proti Monakovim naprej peljati in oddat kar smo popotnih reči seboj imeli. Naletel so je pri pošli nn gospoda, ki je, nam enako, proti Monakovim potovajc ravno plačati bolel potni listič, ki
so intt ga dali; pn pošlnar mu ves perljuden reče: Ne zamerite, pruskiga dnarja ne smem vzeli; blagovoliti k tnenjavcu ili, de vam dnar (zlat in srebern je bil) premenja; dal mu jo šo človeka, ki mu jo pot k tnenjavcu pokazal. Knobl si misli: Glej, enaka tebe čaka. Popraša po poštnih lističih za tri osebe, dene popolno zveske na tehtnico, in ko mu se poštni lističi v roko podajo, začne v lepih novih dvajsetlcah 35 f. i..-koliko krajcerjev a. d. šteti, ter čaka, ko de .-koraj na ternju, kaj ho vradnik rekel. Ko pa tak lep dnar' vidi, se na smeh oberne, ter reče smehljaje: Imajo Austrijani še kaj sreberniga dnarjn? še druge vrad-nike pokliče, de naj pridejo pogledal lak lep dnar. Knobl se poslovi ves vesel, in ko proč gre, sreča pruskiga gospoda,- ki je nazaj šel godernjaje, kako lo more biti, de pruski dnar na Bavarskim ne leče.
Monaliovo.
Ob desetih zvečer smo šli iz Lindave, okoli 7. zjutraj 24. kimovca, smo bili v Kampaduni in okoli'12 o poldne v Kaulhajern. O petih popoldne sinu k tam po železnici, in ob 9. zvečer smo prišli v Muu.i kovo. Vredno je, de se opomni, de po železnici smo "prišli v šterih urah iz Kanfbajern v Monakovo, 36 ur' deleč.
Kraji, ki smo jih na Badenskim in gornim Bavarskim vidili, so po svoji naravi pač lepi, tode nam, ki smo iz Švajcarskiga prišli, niso ravno toliko veselja uzrokovali, in scer zato ne, ker se je nam zdelo, de ondašnje kmetijstvo in sadjorejenje proti Švajcarskim če ne spi, saj še le v šibki leži. Samo okoli Kaulba-jern se vidi nekoliko žlahtniga sadonosniga drevja in nekoliko boljši kmetijstvo. Ko človek tedaj v krasno kraljevo poglavitno in pristolno mesto pride, ga vidili tolike gizdosti v znanosti, vmetnosti, ubertnosti iu obil-nosti pri toliki zanemari poljodelsiva v serce zaboli. Na Bavarskim ni še narodnim šolam dano bilo, ljudstva prav izobrazili; priča temu je svel loko slabo obdelan; 25. d. kimovca smo se tega še bolj prepričali v kraljevi zbornici, ko'so deržavni zborniki prav lerdo govorili od pičliga plačila učiteljev po deželi, od slnbiga slana deželskih šol in semtertje od zanemareniga poljodelsiva; svetovali so pa tudi prav primerne reči za popravo deželskih šol.
Mestne šole pa, posebno v Monakovim, imajo veliko dobriga, in njih složno prizadevanje, njih sverstena osnovo vsih predmetov pričetniga uka za vsaki red posebej in za vso rede skupej in poslednič služnost med starši in učitelji, med šolskimi poglavarji in mod učitelji jo vse hvale in vsiga posnemanja vredna.
V Monakovim so:
1. Farne šole. Imnjo po pclcro letnih tečajev, namreč: pervi pripravni rod in drugi pripravni red, pervi, drngi in trelji 'ečnj, in so mišim poglavitnim šolam, ki iiuajo po troje redov, skoraj enake; razloček jo le la, do tam so uči v petero let, kur se pri nas v četero let uči.
Farnih šol za fante s pclorolcluimi tečaji jo 8 Izvedenih in 2 s pervim in drugim pripravnim redani.
Farnih šol za dekleta s peterimi tečaji je 9 ;!i 9
s pervim in drugim rcdiiiil. kleriln so bo vsako leto novi lečnj pridni, dokler se bodo do pclcro tečajev dovcršilc.
2. I visi, srednjn šola za fnnlc, imonovnnn srednji tečaj, in 1 visi šola zn dekleta.
Učitelji gredo s svojimi učenci od perviga pri-pravniga reda do tretjiga tečaja od lela do lela naprej in se zalim spol v pervi pripravni red povernejo. Ta nnprnvn veliko zda. Narproj ni slišati, de bi učitelji višili retlov tožili čez učitelje nižilt redov, de jim nezrelo učence naprej silijo, kar so drugod tolikokrat sliši; drugič učitelj glavo in serco učeneov, ki jih dobro pozna, ložej primerno omika, in učenci enako svojga učitelja' ložej razumč; tretjič imajo lako učitelji priložnost, se popolnama izuriti za narodno učilstvo, in za prave semeniščine učitelje, in četerto imajo priložnost, vsakiga učenca v dobrim zaderžanju polerditi.
Učencam veliko nalagajo doma pisati in se iz glave učiti, zatorej iina od druziga pripravniga reda naprej vsak učitelj mimo določeniga berila še druge posebne bukvice, učiti jezik v posamesnih redih alj tečajih; bukvice za nizi tečaje imajo okoli 16 in za tretji tečnj okoli 39 slrani.
Najdejo se v njih poglavitne pravila slovnice; kako so besede in izreki narejnjo; kaj pomeni v slovnici ta, kaj una vmetna beseda; kako se besede sklanjajo in sprezajo; kdor takih reči nežna, ne more v jezičnim ukn bodi si po izgledih ali po pravilih spodobno napredovali; pa tudi narpripravniši naloge, si take reči dobro prisvojiti. Naloge se pa slagajo s pravilami, ki jih slovnica uči, ni s kosi, Id se v berilo berejo.
Šli smo pogledat pervostolno farno šolo. Ves čas šolskih praznikov je bila tako rečena praznična šola od 8—10 zjutraj. Gospod Vekoslav Glas — bil je takrat v drngim pripravnim redu — je nam s vesoljem, kakor hitro srno gn poprosili, v kratkim pokazal, kako jezik in računati uči. — Govoril je od naprave besed, namreč od glasnikov in soglasnikov, od pervotnib in ne-pervotnih in složenih besed, od členic in poglavitnic in poslednje od pomočne djanjice biti, kar je v treh poglavitnih časih od nji vediti nar potrebnišiga. Ko so učenci vprašnni bili, so vedno gledali na veliko desko na steni (zidu). Nar občniši predzloge in zadozloge, nar poglavitniši sklone členic in poglavitnic in nar po-trebniši spreze pomočne djanjice biti je bilo na nji vidili.
Za tim je jol računati, in učenci so prav urno došlcvnli, odštevali inpoštevali; tudi pri tem so gledali na veliko desko na steni, ki je k temu pripravljena bila.
Drugi dan smo šli v pervi tečaj. Gospod Leonard Doli je natn tudi nekoliko pokazal, kako on uči brati in jezile. V temu tečaju se slovničuimu uku iz druziga pripravniga reda pridene uk od priložnic, od njih skla-njanja s poglavitnicomi in od njih stopenj, od predložni c. od osebnih znimenic, od odločivnih številnic in od sprožanja pravilnih djanjic v trojih pervih časih, in učenci so že v stanu male izreke napravili.
V	temu tečaju so tudi' spodobne deske na steni slonele, in pri slovničnimu uku in pri rnjlanju rabile.
V	drugim tečaju, kjer je tačas učil gospod Franc ICsaver Kloss, učitelj izmed nar svortnejših učiteljev rečeno šole, smo slišali žo nrniši brali vsakoverslne
natise, in povedali, kar sc jo bralo, in poslttžili sc branih reči kakor predincltt, vadili so mislili in govorili od reči, ki so vidijo; vso delo govora; sklanjali osebne znitucnicc, spreznli do kraja polnočno djanjice hiti in ! imoli in pravilno djanjice; s tim so dajo popolni iz-' - reki napraviti in kratki prodslavki in zaglavki s pomočjo primernih vezivnic.
Prav velika, umetno narjonn in spodobno razde-lena deska na steni kažo, kar jo znati nar polrolmišiga pri uku jezika, zlajša nauk, in jo učoncam navod v slovničnih predmetih.
Vse deske (table) si učitelji sami načerlajo in izpeljajo.
Sli smo pogledat ludi evangclsko farno šolo, ki je po enaki sostavi napravljena iu pod enakim šolskim vodstvam, ko druge,
Katolške in evangelskc šolo so' prav lopo v slogi; veselilo nas je slišati evangelske učitelje, ko so šolsko poglavarstvo tako prostodušno in odkriloserčno hvalili in zahvaljevali I
Tamkajšnim šolam dajajo pak tak dober tek, kakor smo od učiteljev slišali, sledeče pravila:
1.	Raba takih vodob, kterih poglnvilni namen je, dušo složno in po stopinjah razviti, in je ne silili, de bi pri veliki nemari razumnosti, nekoliko bliščečih iskric dajala.
2.	Velika skerb šolskiga vodstva odpravili ■ vsako reč, ki nima prave obstojnosti, in le s lepim licam slepi.
3.	Vedno varstvo, de bi so dušne inoči olrok preveč ne obložile in ne, kakor de bi s strojam, vlekle in vzdigovale.
Vodstvo vsiga nčilstva ima vlado v roknli, in vso je v njemu od zgoraj dol sversljeno; spoditi, djonski iti zvedeni možje predlagajo vladi, kar je učilstvu po-trebniga. K temu so prav koristni shodi učiteljev, Iti so zapovedani, in ki se ob svojih časih imajo. Vredno je opomniti de v Monakovim ni nobene privatne šolo ali posamesne rejaice za fante; tudi se nobene ne lerpi.
Honakovo dobiva učitelje iz Freizinskiga semnišča, ki ni davno, kar je vstanovljeno. Veliko semenišča-nov je že v mestnih šolah službo dobilo, dvanajst njih uči ludi peti v svojih redih. Zraven vredenih mestnih učiteljev sla še dva pripravna učitelja, ki imnta enako plačilo; kadar oboli kaltšin vredenih učiteljev pri ti nli uni farni šoli, uči eden iz med njih namesto njegn.
V	vsakimu redu je le eno celoletno izpraševanje -••'ako leto. Obično pelje učitelj svojo učence v dvorano občniga izpraševanja, ki je v poslopju mestne vlade. .Tu izprašuje posebni šolski ogleda vsak red posebej po raspisih, ki jih vsak učenik napravi in predloži, v pričo veliko poslušavcov. Po celim mestu je slišati glas hvale, vredenosti in umetnosti izvedenih djanskih šolskih poverenikov.
V	nedelsko in prnžno šolo hodijo ne lo učenci rokodeleov, temuč ludi učeniki in pomagavci, in mesto izda veliko, nar urniši nadarili, na priliko, konc šolskiga leta 1819 je bilo 24 nedelskih učeneov nadnre-nih. Med darmi sle bile 2 glavnici (.RnVitallmitfO eaa od 120 f. po 4 od sto; druga od 80 f. po Z% od slo; po 193 f. v dvajseticah; 5 bavarskih križnkov (loletjev); 4 splošni cekini in eden dvojnat cekin.
Preveliki pomljivosti in postrežljirosti g. Ferdinanda
Mnjor-jn se moramo »hvaliti, de smo v Monakovim tako hitro .toliko šolskih detorejskih redi ivedli. On je pač ravno tako ponižen in razumen, ko priljuden in ontiknn možak; priporočeni smo mu bili po gospodu posvetniku G\viner-ju iz Terstn; vodil nas je sam povsod in prav iskreno priporočeval.
Poslušali smo pa tudi v Monakovim skoraj dve url, kako je porotna sodnija očilo ravnala pri sodbi vbijnvcn. Sodbn se je bila že 8 dan prej začela. Ve-' liko slo ljudi, posebno mladih obojiga spola je bilo zraven, ki so poslušali. Ali čemu neki? Ne li, de jih je toliko brez dela stalo? Le malo njih si bo take reči v dobro obernilo; viditi jim je bilo na obrazu, de so poslušali, kakor de bi nič v sercu ne občutili; koliko Bo jih ho pa po takim ravnanju v hudobiji prebrisalo, se bo sčnsnmn zvedelo.
Aiigsbnrg.
Iz Monakoviga smo se peljali 27 kimovca ob 41/, popoldne in zvečer smo prišli v Angsburg. Tit so bile zaperle vso šole za fante, samo nune so tako rečeno prnzniško šolo imele. Gospod Jaus, prijatel gospod po-svelnikn Giviner-ja nas je peljal v samostan pri svet. Uršoli. Nuna mater Akvinala, ki smo od nje že ti Ins-bruk toliko slovcsniga slišali, in ki je tu vsim prav ljuba, pozuali nas je serčno veselilo. Ona uči in redi pri-hodne učenice. Učiln je 20 deklet od 17.—20. leta in scer detovodstvo. Vstavili smo se tukaj okoli 3 ure; prav hitro so pretekle. Mali Akviuata je naiprej vprašala nekaj od splošiliga ukovodstva, pa je preskočila k posebni vodbi od slovničniga branja. Razložila je prav lepo napravo besed in izrekov in pa priložje ali prečaslje (9MitteIu.'0itf). V djanju pokazali, kar je razložila, je rekla, de naj berejo: j,Paul v Troji." Apost. djan. pogl. 20. in posainesne izreke po obliki in obsegu slovnično in umoslovno razločijo. Posebno se nam je dopadlo, ko so izreke prav po divisko razločile v vbo-ge in oliogatjene, ne po, kakor je navadn >, v gole ali nage in okinčane. Slišali dalje jih v pridane, in podredile in nadredne razdeliti, nam je še več všeč bilo, ker je naša Anslrijanska slovnica v temu obziru še nepopolna. Kdo ne ve, de govorjenje razumiti, je potrebno vedeti, kakšne so izreke ena proti drugi.
Vse nje ravnanje nas je prav razveselilo, prepričali smo sc, de onn je res prav iznajdena v detovod-stvu, v posatnesnih predmetih uka in njih vodbali. Goreče želje so so v našim sercu probudile, de hi tudi v naših Austrijanskih šolah za dekleta se tako ravnalo! Pobožnosti pa in dolinske blaženosti, ki se je pri vsim učenju sploh in pri vsaki besedi posoboj iz nje sville-In, iijonign pohlovniga, ljubeznivigu ravnanja s prihod-niini učcnicami Kakor s .sestrami, .nismo. y .stanu popisali. Samo lo naj"nam bode dopuščeno Izreči, do se nismo mogli zderžali, de bi glasno ne rekli: Bog ho -tel! de bi učitelji le napol od nje učeni, serčni in bo-gaboječi bili; in mladost bi v kratkim omikana In izobražena bila, kakor bi treba.
Ob 11 je prišlo v ravno tisto sobo 14 učene iz 2. in 3. reda. 1'rihodno učenice so jih v pričo svoje matere učenice in pričo nas zn vajo učili počeli, in so
ž njimi tako ravnale, de jo bilo očito viditi, de so si pravila delovoditva tako dobro ko milo pobožnost svoje matere učenice prisvojile. Radi bi bili še več časa tako lepo ravnanje poslušali, ali čas je pretekel. Sicer se je nam ▼ Augsburgu nar imenilniši vidiln vb«.-.-milnica. V nji vdobi vsak vhogi, naj si bode svoj. .; vbežtva kriv ali nekriv, slar ali mlad vsako doho svoj košček in spodobno delo. Radi bi bili šli še.Akvinalo poslušal, in radi siromnšnico pogledat, in ker obojiga čas ni pripustil, smo šli siromašnico pogledal.
Tukaj smo vidili, kako so iz slame toliko lepih reči delali, ki se deleč in široko po svetu prodajajo, vidili smo, kako so iz starih konopov (štrikov) ki niso bili več za rabo, in ki so jih od meščanov in polja-nov v dar prejeli, različno platno delali; staro konope so razpletali, razvitke mikali, omikano preli in iz preje tii nogovice, podveze i t d. pleli, tam platno tkali. Napletejo in natkejo kolikor je za domačo reč v vbog-milnici potreba, in kdor ne vč, de je veliko potreba, in ie veliko drugih kosov, vsake verste, ki se vnaj-nim hišam pošlejo in prodajo. Siromašnica ima ludi svojo pričetno šolo za fantiče in deklelica.
Vsa naprava, moramo reči, nas je prav zavzela, in ni nam znane nobene vbogomilnice, ki bi v vsih obzirih tako vredena bila. Sme sc za izgled svoje verste vzeti, kar je Augsburgskini mesčanam toliko veči čast, ker so jo sami napravili, in sami jo oskerbč. Pri takih napravah se večkrat zgodi, de si poglavarji in vodji mošnje polnijo in bogatije napravljajo s izgovorom, de za vboge skerlič. Augsbnrgn se tega očilali ne more.
Zvečer smo se po železnici do Ndrdlingcn peljali, kjer smo prenočili, in zjutraj do Gunzenhauzen, od tukaj okoli pet ur deleč smo se peljali s pošto v Švabach, kamor smo prišli oh' 1 popoldne 29. kimovca. Bil je god edniga izmed sopotnikov, nikdar ga ne bomo pozabili; popolvaje sploh med protestanti nam ni bilo mogoče, kakor smo serčno želeli, pobožnosti opravili.
Svabali
ima 7000-8000 duš in semenišče za prihodne učitelje. Tukaj so bile tudi šole zaperte; tode gospod nančitelja Jakobi, ogleda semenišča smo po sreči doma našli; pripravljal se je ravno vAnsbah šolo obisknt ili. Skn-zal nam je milo pomljivost; pokazal nam je vse po semenišču, in nalanjko razložil njegovo napravo in ravnanje. Kar mu je posebno laslnigu je to, de iznrili prihodne učitelje vzame za dve leti le talce mladenče, ki so se že od 13—16. lcla v kakšnim sobivnlišču ali pa pri kakšnim učitelju vn-nj pripravljali. Prej ko vanj stopijo, se morajo izpraševanju podvreči. Ima zraven šolo zn vadbo in blugorcjnico za gluhoinulasle. Prihodni učitelji se že pervo leto po vstopu v semenišče vrnlijo s posamesnimi učenci ravnali, in potic s celo šolo in scer spočelka v posamcs.iik predmetih, de .bi so svoč-rednimi šalami primerno ravnali sčnsnma navadili.
V semenišču jo vso voličansko, sobo sploh ko dvorana za risanje, samo spalnico so za toliko poslelj pretesne. V deseterih sobah Sc uči mtizikn ali sklad-noglasje; v peterih so orgle, v polerih glnsoviri.
Gospod Jakobi jo bil tačns složil novo šolsko vstavo. Hvalil jo au°strijansko in rekel, do jo veliko iz njo vzel, ondasnjo narodne šole popraviti.
Kmetijsko šolo nima, samo vert za sadjorejo je zraven. Kakor je gospod ogleda rekol, someniščani radi no dolnjo, se jim v semenišču biti leško zdi, so-bivališče iu vodjo v njemu sovražijo.
Šo lisli dan smo se zvečer po železnici v Nlirn-borg podali, kjer smo prenočili; drugi dan smo se po mesln hitro oglcdnli, nad pobožnosljo otrok, ki 50 v kalolški cerkvi blizo allarlja v stolih pri sveti maši bili, se prav razveselili in — ko nam ondašnje učilstvo nič kaj posebnigu obetalo ni—smo se pol 11 po železnici naprej peljali, in mimo Erlangen, kjer smo se spet vživo na Svajcarsko spomnili, ko smo lepi) obdelan kraj vidili, o pol 1 popoldne v Bamberg prišli.
Bamberg.
Bamberg leži na obejih krajih tekoče vode Reg-nic; ima okoli j 2000 prebivavcov in je zavolj svojih
s čerkami, k temu namenu iz plcha zrezanimi, brez de bi veliko časa gubili.
Bamberg ima semenišče za prihodno učitelje, do pedeset jih gre vn-nj, za meslo in dožolo 50 učitelji v njenim izobražujejo. Tudi lukaj učijo že nekleri očilelji sami v šoli otročiče peli.
Šolski poglavarji in učilolji složno ravnajo. Zatorej ima ludi tukaj uk in roja olrok prav dober uspeli. Narodne šole so vse občne, nobeniga zasebniga ali privatniga »obivališč« ali zasebne šole za fanlo Inkaj ni; zatoraj se pa tudi ondašnje šole tolikšnign napredka veseli.
Posebno je pa treba opomnili, kako na tanko gle-dajo, de vsak olrok 6 let v šolo hodi. Vsak olrok, ki j hoče v kakšno službo stopiti, mora list skaznti, na kte-rim je na tanko popisan. Ravno- tako gledojo na ne-delske učence; vsok dobi pervi krat, ko v ncdclsko Jolo pride, -list, na kterimu so šolski dnovi za celo leto naprej zoznamovani, in s tem mora vsakikrat ska-zatij de je res v šoli bil. . . . Ob 3 popoldne 1. d. kozoperskn smo so po žo-lepih prehodov in krasnih vertov, kakor zavolj krot- | leznici naprej podali; ob 7% zvečer smo prišli v Ilof; kosti in blagodušnosli svojih prebivavcov plujcu prav ,• od tukaj smo jo naprej potegnili nekaj po železnici, milo mesto. Nas Auslrijane je pa stari grad, Baben- nekaj po pošli do Reichenberg; kamor smo ob 2 po burg, rodoslovni grad slovesnih Babenbergarjev s svo- j polnoči 2. d. kozoperska prišli. Tukaj smo čakali do ji«1 prelepim in zamaklivim pogledam in svojim rajskim . šestih v jutro, ob šestih smo se spel na železnico deli;
okrožjem posebno zavzel. Ko smo so bili nekoliko odpočili; smo šli v ccrkcv svetign Jakopa; bila jo ravnci popolilnnskii služIm božja. Cerkev jo bila polna; slnro in mlado, veliko in malo so jo prav lepo zader-žnli; občno pelje s orglami jo serco k sveti pobož-nosli povzdigovalo.
Po službi božji smo šli k g. fnjmoštrn Švcicor-ju, predsedniku šolskiga svita; povedali smo mu, kaj bi radi; 011 nas je prav prijazno sprejel; po njim smo nar imenilniši učitelja ondašnjih šol spoznali; še tisti večer nam je veliko šolskih reči razodel, za drugi dan nas k rnčenju povabil, ter obljubil nam še veliko povedati. Učitelja, ki smo ju po duhovnimu gospodu spoznali, sla gosp. Baumann in Offinger, vredna učitelja, učenca slovesniga detovodja Grazer-ja. Drugi dan je šel gospod Šveicer sam s nami v šolo g. OfBnger-ja, ki je prožno, ali prazniško šolo imel. Kmalo smo spoznali, do Bambcrgska šolska osnova jeMonakovski vsa enaka; in do so od njo le v tem razloči, do v Monnkovini ima vsak peterih tečajev posebno sobo in pnsebniga učitelja, Bamberg pa za šest tečajev ima le tri sobe in tri učilelje. V vsaki sobi se tedaj učenci dvejih redov vkup učijo.
Bambergske šole pa v mestu in po deželi imajo dvoje posebno, ki ga Monakovske nimajo, namreč:
1.	Vodbo pisaje se brali učili,
2.	Uk kmctovavslva in sadjorejo.
Pervo jo vpeljal gorečni učitelj, gospod Offinger. V duhu svojiga učitelja jo složil: (SvjlcS 58it($, fhtfcn« lutife geocbnctec Stojf 5« ta ecjlctt ©($«». unb Scfc« Staljen. SBcijrdttf) 1849, in mu vodbo pridjal. Uk kmelovavstva in sadjoreje se mora Baumann-u zahvaliti. Njegovo sadjorejišče izdd vsako leto veliko dre-vesec in presada vbogim učiteljam.
V šoli jo dosti tablic s pisavnimi in nntisavnimi čerkami na steni vidili. Učitelji si jih somi napravijo
v šterih urah smo se priderdrali v tipsko.
Visoko lipe, ki pred mestnm in v predmestjih sem ter tjo rasejo—od njih ima mende mesto svoje ime— so nas na slavenske kraje v živo spomnile; mesto pa nas pri pervim ogledu, ni nič kaj milo ganilo; zdelo se je nam, kakor de bi blagodušnosli, ki se scer po nemškim vidi, tukaj doma ne bilo.
Gospod Froš je bil tako dober, de nam je pokazal do vodja ondašnjih mestnih šol, gospod Vogel-na. Ta je v vsih učenostih prav izučen, v detovodstvo prav zveden, serčen, vsim mil možak. Sprejel nas jo prav po prijatelsko, s velikim veseljem in priljudno postrež-ljivosljo nam vse, kar smo ga vprašali, dopovedal, kakor smo želeli, in po tem, ko nam jc razložil, kako so endašnjo šolo napravljene, kako so razdelene, kakšne reči in v kakšni versti se učijo, nas je peljal v posamesne rede. Ondašne šole imajo sploh to posebno. Narodne šole se kličejo meščanske šole. in so:
1.	šole,- kjer ni učencam za poduk nič plačali Ireba;
2.	šolo,- kjer učenci učbarino plačati morajo. Taki učenci so sinovi bogatih staršev, ki se od učbarine oprostiti ne morejo.
Šole, kjer se učbarina ne plača, so lo le:
1.	Šola pri svatu; ima 800— 900olrok obojigaspola:
2.	- za vboge; „ 1200-1300 „
3.	Vendler-jeva šola „ okoli 250 „ ' „ „
4.	šola pri delavnici imaokoIi-150 deklet
Prava meščanska šola jo, kamor hodijo učenci, ki morajo učbarino plačati. Učbarina je glavnica ali zavod občne meščanske šole, ki ima okoli 2300 učencev.
Meščanska šola ima 8 tečajev, in jo razdelenn v počelno, sredno in realno šolo.
Počelna šola ima dvoje razdelov. On« iščo olro-Či6e nnravno prohnditi, injili k daljnimi uku pripravili. V pervim rnzilelu se otročiči vhogali, rnziti. mislili in lahke reči pomnili učč. - Norisnje jim pred očmi učitelj no šolski deski podobe reči, jim spodaj imen« zapisuje in jih vadi na kamnalih tablicah enako nnrejali: govori ž njimi od narisanih reči, in ml njih delov T kratkih tode razločlvnih izrekali, jih uči imena v sloge razstavljali, in posamesne s čerlami zaznamovane glase naiti iu povedati. Učijo se otročiči v temu redu tudi perve čerte poležati in rajlati ali računati; to se oči štej« vsnkoverstno.	....
V drugim razdelu se gre z uk«m naprej. Olroctčt se uče govorili, brali in zapomniti; zraven se podu-čujojo v veri, v lepopisu in pravopisu; v rajlnnj« z glave, petju in risanju, ki pripravlja k uku oblik.
Tako pripravljajo olročiče k dalnjim nku.
Srednja šola, namreč 6. 5. in 4. red, napredov«, razširujo in doverši pričetni uk za fante in dekleta brez ozira na ltokšin si bodi slan.
Realna šoln po, ki ima 3. 2. in 1. red, uči umetne in oberlne reči take učence, ki v kakšen lak slan stopiti žele; ki postavim tovarniki (fahrikanli), vmetniki, kupovavci, gospodarji, rudarji, gojzdarji ali poštarji hiti želž.
Realna šola za dekleta izobrazuje pa bolj dekleta, jih pa nobeno reči ne uči, ki bi jim ženska dela ali njih stan onemiliti vlegnila.
Učenici, ki 4. red dobro dokončajo, lahko vgim-nazium ali latinske šole stopijo. Ce se trojim redam srednje šole pristavi dvoje ruzdelov počelne šole, je učcncam lednj prej ko v latinske šole stopiti morejo, pet tečajev dokončali treba.
Učbnrina je vsako leto vpočelni šoli po 6 tolerjev (Reickslhnlcr) v srednjih in realnih po 8—16 tolerjev.
Vsak pondelik je pervo uro slovesna šolska služba božja ali šolsko posvečenje, namreč petje in kratek serčen nagovor.
Očitno izpraševanje je Ie enkrat v letu, konc šolskiga leta o veliki noči. Gospod vodja pa ima vsake tri mesco izpraševanje v posamesnih redih.
Šolo terpi vsak dan 5 ur; tri dopoldne in 2 popoldne; sredo pa in soboto so popoldne šolski prazniki. Učenci, ki se še po šoli uk ponavljati vstavljajo, se vsak dan še eno ali 2 nri dalje učč.
Vsak otrok mora, ko v šesto leto stopi, v šolo iti, in dokler 14. leta ne dokonča, va-njo hoditi. Vpo-četnih šolali so fantiči in deklelica skup, v srednjih so pa razdeleni.
Gospod Vogel nns je peljal narprej vpočetni red. Bilo je okoli 50 otrok obojign spola skupaj. Hodili so v šolo od pervih dni velkiga travna do pervih dni ki-movca, in če 4 tjedne praznikov iznameš, še le 5 meseov se učili.
Gospod učitelj, ime mu je Vater (oče), je res prav ljubezniv oče otrok. Narisal je na deski klobuk in počel z otročiči v kratkih izrekah od njega govoriti. In ko so jih posomesni učenci sem ter Ije gladko in čisto povzeli, je rekel, de naj jih vsi skupaj ponovč. Te izreke so bilo odgovori na sledeče vprašanja: Cemu jo klobuk? Iz česa jo narjen klobuk? Kako so mu I
pravi, kdor ga je naredil? Kakšno obliko ima klobuk? Kako se pravi delu klobuka, ki gor sloji in je nekoliko neraven, vgnit? — Po tem je rekel, de noj dobro pogledajo s kakšnih čert je narisan; jim je pokazal, kako se naredijo ter rekel: Naredite jih tudi vi nn svojih tablicah. Pa je vprašal: Kaj si narisal? Kaj ste narisali?
Poslednje je zapisal ime pod obliko klobuka, t in rekel: glejte to je ime podobe. Pri tri priči ktui.uk je rekel, de naj pazijo na glasnike, namreč: o in u in ko so jih našli, jim jih je pisdje pokazal, in tako je tudi s soglasnikami storil. Poslednje je rekel, de naj celo besedo zapišejo, in ko so jo zapisali, de naj čerke posamesnih glasov najdejo in pokažejo.
Kako pomljivo so otročiči sedeli, kako bistro na učenika gledali, kaj bo storil, in gorečno pazili, do bi prav za-njim narisali, kar jim je kazal, ni dopovedati; in kako je to nam všeč bilo ni izreči.
Ko je šola dokončana bila, smo gospod vodja vprašali, če se otročiči že tako zgodaj besede pisati učč? In on je odgovoril: Prav za prav se otročiči še Ie v drugim razdela brati in pisali učiti začnejo; v tema reda se tako ravna, kar, kokar ste sami vidfi, otročičam dopade, jim reči pred oči postaviti in njih um naravno probuditi. Tako se otročiči glase spoznati, razločiti in izgovoriti učč. Po tem takim se brez težave v kratkim dobro brali nančč. Gospod Vogel nam je tudi povedal, kako mu je v glavo prišlo, otročiče tako učili početi.
Zapazil je, de otročiči so večkrat svoje ime že doma se narisati naučili, prej ko so nobene čerke. poznali; in ko je začerkano bilo, so vodili, kaj pomeni. Začel je čez to misliti; zdelo mu seje, de bi koristno bili vteguilo, ko bi se po vodbi izpeljalo, ter je poskusil pervo leto olročiče tako misliti in govoriti učili, in glej! konc leta se je lep sad v šoli nad otročiči vidik Po tem je složil gospod Vogel bukvice ali kni-žico s oblikami in jim pridjal vodbo, jih rabiti. Sedaj se v Lipskim v počelnih šolah sploh lako uči. Rekel je pa zraven, de početni uk naravno vravnali, ni sam sebi vere dal, temuč je vse Nemško obšel, različne narodne šole ogledal, povsod poslušal, veliko dobrih-in slabih našel, pa v vsaki se kaj naučil, iz vsiga, kar mu se je nai» bolj dopadlo, vzel, ga sverstel in loko svojo počelno šolo napravil.
Vprašali smo ga tudi, če ima Lipsko semenišče za prihodne učitelje. Tukaj, je rekel, ni nobeniga semenišča ; naši učitelji so vsi aknderaiknrji iu dohtnrji ali naučitelji, ter milo pridjal: Raji bi pa semcniščmio imel f
Drugi dan smo šli narprej v 6. red, ki je našima 2. redu enak. Bil je v njemu ogledavni uk. Govorili so od ptice čaplje (Mjtr). Okoli lipskiga je več verst čapelj. Popisali so jo, kakšna je od zvunaj v kratkih in odločivnih izrekali. To slišati, smo vidili, dc nčenoi imajo od nje pravi ogledek ali zapopadek. Poprnšnli smo učitelja, kako so si učenci od njo lak ogledek zadobili. Učitelj stopi i skrinji, vzame ž nje napelo čopljo, ter reče: Postavil sim jo narprej, kakor jo vidite, učencam pred oči, in ž njimi od njo dolov in njo posebnih znamenj govoril, knzavši jih nn-nji. Ifo so si učenci po tem poglnvitne- reči znpnmelili, sim jo pred njimi na deski s poglavitnimi čertnini narisal, in
oni so si jo vsnk na svoji kamniti ploši narisali. Na-gnjeteno ptico sini slir.mil, namosto njo jo liila nje podoba nli slika, in spet smo so od lijo pogovarjali.
Zdaj, ko jo dobro poznajo, govorimo od njo, lirez de lil trelm bilo na-njo nli na njo sliko glodali. V temu redu sc oglcdavni • uk S|iIoIi okoli Inkih rodi vorli,'' ki sc, hakoršno bo v naravi prod oči postavili dajo, in kar živali ličo, okoli takih, ki so v njih cola versla. nazori.	. - •
Šli smo po tem k novakam, ki so še le perve dni liozoporska, v [ločctku druziga pol leta v šolo hodili začeli. Ta, jo gospod Vogel rekel, se otročiči narprej vbogali učd.
Učitelj jo vprašal otročiče, če slišijo, ko govori, in pa s čim slišijo? Koliko ušes imajo? Koliko jih vsnk človek ima? Na vse so kratko in razumno odgovorili. Šel je naprej k očem, in enako vprašal, ter rekel: Bekli ste, de vidite in slišite; bom vidil, če je temu tako. Počel je vprašali zdaj tega, zdaj nniga. Ktera roka je desna? ktern jo leva? Zdaj je rekel
dobro poslušajo in gledajo in rekel: Vam se je zdelo, de slišile in vidite, po glejte, de ne znate še ne slišati ne gledati; saj ne storite, kar vam rečem. Veselje je bilo otročiče gledali, kako so si prizadevali, de bi prav šlo, in ti ki so prav slišali, so unim, ki niso prav slišali, resnobno migali, kakor de bi jim hotli reči: Ne tako; poslušajte bolj.
Poslednjo je šlo dobro; učitelj jih je pohvalil, in nčenci so bli vsi srečni.
Ko smo pn vun šli, jo gospod Vogel rekel, tako so otročiči s počelka gledati, poslušati in govorili, lo je vbogali učč.
Šli smo za tem y peti red. Lepopis je bil, in učenci so pisali po časomeri. Bil je na stolici velik čosomir, in pisali so po */« vdarka. Izrek je bil scer na deski napisan, učitelj ga je pa le narekoval in zraven mero dajal, po kteri so pisali. Postavil je mero ™ */»;.nčenci so hitreji, pa vsi enako pisali. Poslednje jo učitelj mero postavil na a/, vdarka; jel izrek naprej peli in zraven skoraj plesati, tudi nekoliko učeneov je , ž njim polo; vsi pa so v miru, lepo in prav hitro pi- j saji. Prav prijolno je gledati, ko se po mori ali vdarku | piše; otroke roko enako in liilro premikali vadili, je lo I dobro. Ali po laki vodbi se povsod pisali učiti bi težka i bila. Ki lahka, učileljev najti, ki bi, kakor Lipslti, tako pisali učili-znali.
Oh 10 smo šli., iz reda. Na dvorišču., smo vidili 1 oliko učeneov, ki. so sem ter tje .veselo letaii, in ne-:! kleri prav'zadovoljno, .čversto in.živo skakali., Učitelj. 3°.'"' zraven; in ko smp s. gospod Vogel-nam blizo: njih prišli, so nas pro.y prijazno .pozdravili, Gosp. Vogel je rokel : Učenci viših rodov pridejo pred poldne '/4ure na dvorišče, so razvelrili in prehodili; tri ure vedno pomniti in pri miru sedeti, bi jim pretežko bila. Ko se nekoliko prehodijo, grejo spet radi in veseli k ultu. nikoli pa ne pride več redov skupaj, temuč so že tako vrodeni, do prido vsak posebej prod poldne odpočil so /i ure.
Posleduič nas je poljnl gospod :Vogol v pcrvi, lo
jo nar viši red. Tli je vso nkailcmiško bilo. G. učitelj jo učil kakor govornik nekaj i/, človckoslovjn. Koliko so ga 141btni učenci razumeli, nemaramo sodili. Tode lnkšnimu..uku je veči godnosti Ircbu.
'-; -> Tudi v JUpskim sczasclmc šole no lorptf. Pred liekaj.; let- jih je dosti bilo, sedaj jo šo snino četvero sobivališč. Te se pa polrehne zdijo;.otroci imajo v njih živež;, stanovanje in poduk; in so pod vodslvam meščanske šolo.
Ko smo v Lipskim toliko zvodili, smo so naprej odpravili. 3. d. kozoperska o polduo smo so i/. Mp-skigu po železnici vzdignili in ob 4 zvečer v Draždauo prišli. Tukig smo šli pogledat Miroslavovo semenišče in zraven evangelsko mestno šolo za fante in dekleta; in po tem katolško šolo. Kič posehniga nismo našli ne pri te, ne pri uni, kaj bi tedaj od njih govorili. Spomnili pa valja, de v Draždanih je dosti privalnili šol.
5. d. kozoperska ob 6 zjutraj smo se v parolirodu po Labi v Prag podali, kamor smo drugo jutro nli B'/a prišli. Tudi tukaj -bi bili radi kaj delovodskih reči zve-dili; ker so pa ravno tisti dan šole spet svečano počele, in učitelji toliko opraviti imeli, smo se zailovolill s tem, kar nam je častivredni vodja poglavitno šole od ondašnih šol povedal, smo krasno mesto ogledali in drugi dan po železnici na Dunaj se podali, kamor smo ob 9 zvečer prišli.
Na Dunaju smo zvedili, de nekoliko ondašnjilt šol ima že svojo'pripravnico. V Gradcu smo šli pogledat šolo za otročiče, našli smo nčilelja; njegovo govorjenje očita moža, ki svoje opravilo razumi, ki 2 oiročiči ravnali in ž njimi govorili zna. Ko oiročiči iz te šole stopijo, ne grejo precej v spodnji razdel pervigo roda, temuč grejo prej eno leto v pripravivnico (aSorbcmtiutgžs Haffe). Tako smo zvedili, de tudi v Gradcu ima c. k. zgledna poglavitna šola svojo pripravivnici).
! ~
Kaj pa sledi iz popisa tega detovodskiga potovanja, ali kaj je austrijansko učilstvo, ki se je popravljati začelo, popolnama popraviti, posebno v listih c. k. kro-novinah, kjer je dva jezika učiti potrebno, napraviti treba.
V nvodu je scer tužno, tode, de bi lako 110, resnično in očitno dokazano, kako so šole svoje učitelje dosedaj sploh dobivale; kaj soje od šol in od učiteljev terjalo, in kako so se učitelji k učilsLvu pripravljali in r-ili.
Način, po kterim so, kakor smo popisali, šolo učitelje dobivale, ni kratko nikar k dobrimu zadostliv. Temu je pa tako, ker učitelji dosedaj skoraj od česar živeti in za. starost;:si ničesar upali,,niso imeli.
.1 Deržava je .prave, jdgbre in vredne može vselej Y; takih, mladcih .'dobivala,..'ki . 60 '.že.y početim svoje mladosti po primerni skerbi in nevlrudlivim. prizadevanju ■ k svojim prihodnim stanu se pripravljali in urili počeli.
Skerbnim in previdlivim slaršim pn ni zameriti,- če otroke k prihodnim stanu pripravljajo posebno glednjo, če bodo v njemu od česar živeli in za stare dni sc česar nadjnli imeli.
Sedajne skopo plačilo, ki jc skoraj vsim učilcljnni po deželi, in ludi dosti mestnim v oziru nestanovitnih
prislužkov primerjono in domenjeno, ni zadostno, de bi od njega živeti mogli; pn tudi 7.a stare dni se jim ničesar nadjati ni. To v priliki pokazati, (ledi, kar so je K.... primerilo. K.... jo bil učitelj v B.... in ko so neki učenci perve Irl rede poglavitne iole dobro izognili, so njih starši ga za svit vprašati prišli, y ktero šnlo bi.jih zanaprej dali, de bi se tako izučili, de bi pošteno živeli "mogli; in za kteri slan bi jih po njih dušnih močeh pripravljali mogli.
Neki učene je naravnost rekel, de bi rad učitelj bil; učene namreč, ki se je zavolj svoje pridnosti in dobre glave lako dobro ponašal, de je učitelju slabe učence učiti pomagal. K.... je tedaj svet dal: Dajte ga v 4. red; naj ga dobro izgrene, če je treba tudi troje let; zraven pa naj se orglati in peti uči, pa naj gre" v detovodski .lečaj. Pa veste, kaj so mu odgovorili? Česar bi mu se pa neki pri šolah nadjati bilo? Ce bi tudi tii ali lom na deželi 200 f. do 300 f. dobil; kuj bi pa v starosti imel? — Če pa, so nasproti rekli, izgrene samo gimnazium, ho šel, če bo Ireba v ta ali uni grad pisat dokler se izuri; res de ne bo nekaj časa nobeniga plačila imel; pa bo vsaj kaj obrajtan, in sčasoma mu 400, 500. do 600 f. ne ho mankalo in ho dobro živel. — Če se bo pa naprej učil, zna biti duhoven, ali če bomo zamogli, ga bomo dali, de se bo poslav učil, in tako zna biti pisar, sodnik, komisar in morde svetovavec; če pa tudi ne, mu 700—800 f. nikoli ino:ikaIo ne bo; in toliko je že dosti, se de lahko živi. In lako ni svčt siromaka K.... nikol nič veljal Še čevljar, kteriga sin je K.... prosil, do naj bi nje-govigu očeta naganjal, de bi mu, izurili se 2a učitelja in organisla, orglali se učiti dal, mu je odvernil: Ce l)i» moj siu priden čevljar, bo ložej živel, kakor de bi učitelj bil. Koliko se tedaj učiteljski stan obrajta I
Ni človeka, ki bi potrebuiga živeža si pridobiti ali zlajšali ne iskal; zatorej si ludi med učitelji neki, če revno jih ni dosti, s pisorenjem, s nespodobnimi kupčijami in še clo s oderlijami pomagati iščejo, in šolo v neniar pnščajo, brez de bi pomislili, kaj ho iz tega zn se in za šolo zraslo! Izrosejo pa nezložnosti, pritke, prepiri in tožbe med učitelji in duhovni, med soseskami in oblastmi; to učiteljem in šolam slabo ime prinese; pristojno čast zmanjša in jih večkrat clo ob njo pripravi. Če se leinu do dna gre, se najde, de vsega tega je krivo, ker si je učitelj kaj maliga pridobiti prizadeval.
Veliko učiteljev na deželi bi si radi poštene kaj pridobili; pa nimajo priložnosti; nekleri bi radi deto-vodske knigo ali bukve, se bolj izuriti, brali, pa jih -nimajo, in si jih kupili ne morejo; nekteri si kolikor le more krojcarjev prihrani, de si kakšne detovodske bnkvice kupi, pn koliko mu to pomaga, ker se skoraj vsake toke male bukvice na veči naslanjajo, ki si jih pa zavnlj draginjo kupiti nc moro.
Učitelji v mestih si kaj pridobč, ko po šoli s nekoliko učeitcaini nauk ponavljajo. Ce takih učeneov veliko imajo, si precej dobro za živež pridobč. Ni li pa žaloslna, ko moro učitelj, ki v šoli od dne do dne po li ur uči, po pnsamesnih hišah učiti in se morili, de si živež pridobi? Šo tukaj ili skoraj nobeniga učitelja v ni/.ili redih, de hi zavolj velike draginje živeža in zn-volj zmiram veči draginje staniš se tako moriti ne moral. Lani so govorili, de so slauišča podražele zaslron pa-
pirnih dnarjev, lotu pa se zgovarjajo, do je hišno dača po 3'/, od sto poskočile in terjajo po 10—'25 T. od sto več od stanišč; tako de sLiniščn, ki so se pred 8 let za 180 f. dobile, zdaj žo okolj 275 f. do 300 f. s. d. stojijo. Kdor tedaj lavolj stanišča noč in don učili mora, kdaj se hnče kaj izurili?
Še slabši se godi nčiteljam po deželi: Njih živi /, obstoji sploh v temu, kar jim kmet od svojih pridelkov da in v učbarlni. Pa koliko grenkih mera učitelj večkrat slišali in požreti, ko pride v hišo, ki je bila po okrajni oblasti prisilena mn učbarino pretečeniga leta plačali, in ki jo je posiliti moral, ker ni od česar živeli imel
Iz tega se tedaj očito vidi, do — dobre učitelje šolam pridobili, je treba napravili, de bodo od česar živeti imeli, in de, ko bodo pridno učili, se jim no Iio bati, kaj bo ž njimi, kadar ne bodo več učiti mogli.
Kako bi bilo prihodnc učitelje izuriti.
Po novi napravi se detovodstro sedaj po dve leti in veliko nr vsak tjedan nči; pa le se ne sme nadjati, de se bodo prihodni učitelji lako izurili, knkor bi treba bilo, de hi se v blagor ljudslev izurili: Pervič se jih malo detovodslva učiti loti, drugič nimajo prave priložnosti, izuriti se v vsih rečeh, ki so potrebne, de hi ljudstvo zdramiti, v živoveri in dobrim zadc-ržanju podučiti, in vse njegove opravila prav vravnali. mogli. Do leta 1848 so tudi latinskošolci, in marskteri, ki jc želel učitelj bili, se detovodslva, ki se je pol leto in le po uro na dan nčilo, lahko učili. To je scer učeucam, ki so se posamesne učiti postavili, iu zatorej svoj ulc tje več, Ije manj v nemar puščali, večkrat pa clo šole popustili, veliko škodilo; šole so pa leveč takih za učitelje dobile; večim so sedojni učitelji laki.
Zanaprej ni več šoli se po U poli učiteljev nadjati. Učenci latinskih šol pa sedaj v posamesnih hišah več ko kedaj učivarijo. Razloček je la. Poprej je bilo jim treba s detovodsko spričbo se skazati, zdaj pa, ko se svobodnosti poduka prav ne razumi, zdaj se že učenci iližih latinskih redov nčivarili prederzneju.
V prid Primerja je bilo že v letu 1847 več iim-novnic za prihodne učitelje C 5StSt>arnnbm«©tiptnMtu) vstanovljenih, pa vender se jih ni do 1848 v Terslu ko samih šest k delovodskimu poduku oglasilo. Po dveletnim tečoju bi po lem takim, če bi prav dobro šlo, šole vsako leto tri izurene učitelje pridobile; koliko je pa to za školijo, kakor je Terstjansko-ICoparska, Iti ima čez 240,000 duš; koliko je to za tolike potrebe poduka? Zraven pa šo urenje prihodnih učiteljev ne bo v slonu, visoke nndo c. k. minislcrslvo poilukn izpolnili, do bi so ljudstvo, knkor bi treba omiknlo.
Noben pameten človek 110 bo rekel, de ni ljudstva omikati Ireba; vsok si želi omikan bili; —treba jo tedoj skerheli, de se vas narod, vse ljudstvo omiko. Noroil omikoli po se ne provi, posamesno verste ljudi čez drugi povzdigovali; ampak vsnklgo človeka po svojih opravilih v slan poslovili, de moči in duri, lii mu jih je Bog dol, spodobno obračali' in vpotrehovali razume inzamoro. Zatorej so neltdajne ljudstva, ki so
19
Be pravo omiko razveseljevale, kmelovavslvo visoko iu več ko vsak kleri si koli. bodi stan, obrajtalo in cenile. Le trinogi iu bojovavno in tatinske ljudstva so kmetovanje v nemar puščale. Ljudstva dobro omikano, Egipčani, Izraelci in Rimljani so spoznali, de poljodelstvo je pripravno glavo razsvetliti in serce požlnhlniti. In re,o kjer koli ljudje zemljo raznmno, rndovoljno in serčna obdelujejo, so dobri, zdravi in čversti na duši in ns telesn. Ljubozon do poljodelstva je tedaj treba probuditil ICjcr je ljubezen do dela doma, ni postoponjn, izvira vsili nespodob. Poljodelstvo podpira dalje mnogoverstno doliro zaderžanje. Kdor zemljo umno obdeluje ne more biti brez vere. Kdor pametno ji« svetu bodi, Boga povsod pred očmi najde; čudeži vsigomogočnosti, modrosti in dobrote božje mu vedno serce k nebesam povzdigujejo, in veselje, hvaležnost in čast, ki jo v sercu proti Bogu čuti, g« pobožne pesmi peti naganja.
Sedajni napravi, prihodne učitelje izuriti, pa ne bo dano, toga lepiga namena doseči; zakaj pervič nimajo prihodni učitelji priložnosti se kmetovavstva tako naučili; de hi ljudstvo, kakor bi treba v njem podučiti mogli; drugič nima sama, kakor nimajo lole, potrebnih pripomočkov, kmetovavstva se primili, ne ga učiti.
Koliko more neki pomagati, če se tudi kmetovav-stvo vsak tjedan neke ure uči, posebno v mestih, kjer ni kmetije blizo sol; kjer je deleč iti treba, prej ko so va-njo pride, kakor tukaj pri nas; kjer so kmelo-.vavstva skoraj v djanje obračali učili ni moči; zraven pa se še sem ter tje hodč toliko časa zapravi
Tudi poduk v petju ne bo sadu, Id se čaka, per-nesel, če se bo le 1 ali 2 nrl na tjedan učilo, kako Be ima peti, ali pa če se bodo le nektere pesmi peti učile.
Orglati se navaditi ni en sam glasovir več prihod-nim učiteljam dovolj, zakaj kdor se orglati navaditi hoče, mora se veliko vaditi. Koliko je pa brez orgel se navaditi moči, naj sodi, kdor se tega razume; orglati znati pa je učitelju, ki hoče ljudi v cerkvi pobožno ganiti, prav potrebno.
Kar pa drage predmete uka tiče, se jih prihodni učitelji, posebno ti, ki od doma nobene pomoči nimajo, zavolj tega ne bodo dobro navaditi mogli, ker si veliko prizadevati in druge učiti morajo, de si potrebni živež pridobe, posebno ker se jim vstanovnico (stipendji) če jih ludi imajo, še le med lelam podarijo. Obložijo se tedaj preveč s zasebnim učenjem; ž njim nar lepši čas, ko bi se uriti mogli zapravljajo, .po starim učč, in se tako vodstvu, hi se ga uče, vkljub, krivih vodeb privadijo. Tako ne bo ledaj moči stariga kopita odpraviti.
če se Auslrijanske naprave, prihodne učitelje izuriti , kakor smo jih tukej razložili, plujim permerijo; se vidi, do so ptuje veliko bolj pripravne, ker imajo vso priprave, ki so potrebne, prihodne učitelje v uku in v djanju prav izurili.
Mcd'pLujimi napravami za prihodne učitelje je pa prosto semenišče v vasi Krajclingi po svojim sadu ga sodili, nar pripravniši, ker je navadnih pomankanj pro-; slo in ker, kar je učiteljam, ljudem in deželi želeli, prav po naravi, s nar manjšimi stroški, in nar gotoviši doseže. S čem pn doseže? Omikaje glavo, serce in roke.
ICar je nekaj časa sem se je žo več glasov po ccsarstvu slišati dalo, de naj bi se semenišča, prihodne
učitelje podučiti, napravile; več njih pa, dc naj se za prihodne učitelje vstanovnico napravijo, se jim v pomoč dajo, in de naj pri posamcsuih stanujejo. Ti, ki bo to svetovali, so si lako mislili: Prihodni učitelji bodo prihodni omikavci družili, bodo sami družinski očetje, bolje jc lodaj, de a družinami v posamcsuih hišah stanujejo. Ta ni clo prazna, in ko sc nar bolj na stroške gleda, lahko premaga.
Ali vsakdaaja skušnja uči, dc 16—201clni mla-denči v družinah še prav živeli ne znajo in tndi primere, ki jo s šolo imajo, ne razume, ter razumeli sploh nemorejo, dokler se dolovodskih pravil prav dobro ne naučč; zraven pa preveč lepiga časa se izuriti, zapravi; zatorej stanovati v posamesnih hišah prihodnim učiteljam dobriga, ki se pričakuje, ne prinese, temuč jim veliko škodi. Prihodne učitelje bolje izuriti, jo tedaj v resnici semenišča napraviti potreba. V semeniščih pa je treba, de se prihodnim učiteljam ves podnk in vse da in prisvoji, kar jim jelrcba, do bodo v sercu čutili, kaj če reči, narodni učitelji hiti, in do bodo ljudstvo, kakor je Ireba, primerno in ročno omikali razumeli; zraven pa se ne sme nič kaj lakiga terpeti, kar hi navadne nepriličnosli semenišč, prazno vsezna-nost, hinavstvo, razklanost itd. seboj prinesli moglo. Semenišče v Krajclingi pri vodanskim ježem naj bo zgled, ono naj se posnema. Bes, bolj ko se duh, ki v njemu vlada, premišljuje, bolj ko so pregleduje, ko-likošna je njegova dobrotljivost za šolo in hišo; bolj še v sercu želja vnema, de bi tudi v naši deržavi takšne semenišča, učilstvo popraviti in povzdigniti, se napravile in vstanovile.
Takšnimu semeniščn za prihodne nčilcljc je pa narprej velike kmetije treba, de bodo priložnost imeli, v djanju se naučiti, česar jim bo Ireba, kmete podučiti, de Bog je namreč vsakaterimu kraju sveta moč dal, vse priroditi, kar je za živež potrebniga, če ga človek po njegovi legi, nizkosli ali visokosti obdelovali razume, in tedaj lako seme va nj seje in tak sad sadi, ki ga navadno podnebje ne tare in zatira, šola je treba, de ljudi uči zemljo spoznati in obrajtali kakor rudno žilo blagostanja, in se stare navade iu predsoda iznebiti: Ta kraj ne rodi ko to nli uno; ne prinese in ne more prinesti več ko toliko! Šola je treba do ljudi na duši in na telesu zdrami, jih mislili, delati in pridni biti naganja; jih uči moči, ki jim jih je Bog dal, prav obračali in vpolrebovati, jih l.indje v resnici biti, in visoke vrednosti, ki jo kakor podoba božja imajo, se zavediti uči in vadi.
V semenišču je dalje treba, de so prihodni učitelji peti, godili in orglati po pravilih in v djanju tako dobro navadijo, de bodo kakor hitro jim bo učili početi, serce mladih in starih pri občni službi božji milo in pobožno goniti zamogli.
Nima se pa v semenišču terpeti, do hi se koj po-svetniga in nespodobniga goditi učilo; do hi šolo po deželi, kakor se je že kje zgodilo, sčasama ne bile šole godeb in kratkočasnic, in de bi učitelje pri svatbah in pri občnih veselicah goditi ne mikalo.
Kar druge predmete poduka tiče, je treba jih po-čelno in ne učeno učiti. Vsako reč jo treba natanko in čisto razložili; vsako reč je treba, dc prihodni uči-• telji sploh in posebej v vsih delih, prnv dobro skoz in
skoz razumi!; od vsak« reči jc treba, <le veje, kako se da v telesni in dušni prid oberaiti; vsake reči je treba de se tako dobro nnučč, de jo bodo lahko in ročno v djanje postaviti mogli. Varovati se je pa treba vsnkiga prilika, in vsakiga lepollčja, ki bi razumnosli škodilo.
Poslcdiiič je troba de se semeniščani v djanskim letu vsak predmet uka po primerni vodbi narprej po-sumesne učence, po tem pa celo šolo v pričo semenišč-niga učitelja učiti vadijo.
Nar veči skerb v semenišču pa ima biti, v sercu setneniščnnov pravi strah božji rediti; vse reči in vsi predmeti poduka naj strah božji nadihnjejo in množč.
Vodja naj bo zgled modriga hišniga očeta, In naj s scmcniščnnimi kakor s svojimi sinovimi ljubeznivo in resno ravna. Smladenči se posebno vsobivališču tako ravnati da; in prihodni učitelji se bodo v svojih opravilih tako ravnati navadili; in ko bodo s družino lepo ravnali, se bo cela občna po njih izgledu toliko več vergla, ko bo vidiia, de so dobro učeni in odgojeni; zgled ji bojo v vsih rečeh. Takšne semenišča bi šolam dobrih, v pravim duhu izgojenih, prostih, pohlevnih učiteljev in rediteljev dale, iu zanemareno ljudstvo bi so v malo let omikano in izobraženo vidilo.
Takšne semenišča bi pa deriava napraviti morala.
Stroškov bi tudi toliko ne bilo. Tla na deželi niso toliko drage.-Morde bi se kje še tla inpokišje v blagor cerkve aH šole zapuščene našle. (Pri svetim Petru v Istri je poslopje nekdajniga samostana prostorno, in stoji skoraj brez rabe zapuščeno, zraven je tudi velik veri. Bi so ne moglo v lak dober namen imeti?) — Zn živež v semenišču bi pa vsak semeniščan nekoUko plačati moral; ko bi se učiteljski stan povzdignil, bi tudi sinove bogatih staršev va-nj stupiti mikalo, nebi več pribižališče takim bilo, ki si drugači živež« prislužiti neinorejo. Zadosti bi pa tudi v vsaki kronovini eno semenišče bilo, več njih bi prihoduih učiteljev lahko enako ne izurilo.
Primorje imn že G vstanovnie (stipendijevj za pri-hodne učitelje. Vodja in 3 ali 4 učitelji v semenišču bi veliko čez dvakrat toliko ne stali; ■ učenci V semenišču bi živeli nekoliko od pridelkov svojih rok, nekoliko bi pa od svojih staršev vdobili; in deržava lii tedaj s malimi stroški m.r žlabtniši blagorejnico, ki je kedaj bila, napravila in vstanovila.
Tuknj pri Tcrstu bi se lakšno semenišče v Škednu (Scrvoli), Kalinari ali pri sv. Jerneju v Barkoli, kjer niso tla za kmetijo toliko drago, napraviti dalo. Vsak teh krajev je okoli uro od mesla, ima farno šolo in podnebje, ki je podnebju po Krasu in po Istri skoraj enako.
Druga reč, ki skoraj v vsih Austrijanskih krono-vinah že več let šolam veliko težav dela, in ki posebno današnje dni šo marsikakšno zmoto vzrokuje, je poduk v dvojih jezikih.
Jezik narod narodu bliža, s jeziknm narodi med seboj prijazno ravnajo, jezik kupčiji pomaga, kupčija narode omikati se spodbada. Stranka nerednusti pa se je v poslodnik časih, de bi loko ne! jezika v svoje nomeno služila, in se ga še služi, de bi, ker drugači nemorc, saj ž njim vstavljala, de bi se pravi red, ki se vslanovlja, ne vstanovil.
Čo so na dvojezične šole po Koroškim, Štajerskim, Krajnskim In v nekim delu Priinorja, ozremo, vidimo, de se je nemški jezik okoli od 35 let sem v loh okrnj-nah veliko razširil. Tode težko človeku pri sercu deln, do se je tako neprimerno, krivo in zopcrnnravno ravnalo, de se je materin jezik v nemar puščal, namesto de bi se bil na-nj, kakor na znan, nemški, ptuji jezik, kakor neznan naslanjal, in lako oba jezika naravno' dobro učila bila. Ta neprimeren način, jezik učiti, ni, če ptuji jezik iznameš, res nič dobriga, temuč veliko s!a-biga šoli in hiši prinesel. Olroci so se s rečmi, ki jih niso razumeli, trudili in morili; mile leta mladosti so jim pretekle, brez de bi se bil njih razum razsvetlil, njih glava skoraj ueohtesana. njih scrce skoraj neomi-kano ostalo; in kar so si brez razumeti v glavo s trudom zabili^ se je hitro ko magla iz glave zgubilo. Zatorej imajo nekoliko prav tisti, ki pravijo: Šole, šole so krive toliko nepriličnost, toliko nesreči
Pa tudi dosadašnje šolske bukve niso posebno, kar jezik učiti tiče, prav napravljene bile. Imele so pa vendar to dobro, de so v njih enake reči v dvojih jezikih, na eni strani v tem, na drugi v unim jeziku zraven, kolikor jo mogoče bilo, enako natisnjen« !:! Ker niso tedaj ne bukve, kakor je treba, napravijo. bile, ne učitelji se jih prav služili znali; so nekleri mislili, de bukve so vse krive, de šolski poduk tako malo zda, in so zatoraj tukaj v Terslu druge različne, za nemško gol nemške, za laško gol laške bukve s raznim obsegam v dolnjim in gornjim razdelu perviga reda vpeljali. Tako so si mislili, bo s šolskim podukam bolj šlo, in olroci se bodo jezika bolj naučiU; pa niso mislili, de tako se drugi ptuji jezik odveri, in se ga naučiti ni mogoče. Dvojne bukve v roki otroka so -zmota; nemške so mu, kakor de bi jih ne bilo; še bolj urne učence ne veseli doma brati, kar jim je brali rečeno in naloženo bilo, ker ne razumč, kar berejo; pa ludi primočkov nimajo, de bi poizkali in našli,' kaj besede, ki so jim razložene bile. ki so jih pa spet pozabili, 'pomenijo, besede namreč, ki jih je, poglavitno misel razumeti, vediti Ireba.
Koliko se po tem takim drugi šolski nameni doseči dajo, nemaramo tukaj pretresati. — Nemoramo po ko de rečemo, de če se brati drugači učilo ne bo, šolske leta otrokam glavo razsvetleli in serce požlaht-niti, kakor je potrebno, bodo prenaglo pretekle.
Po Austrijanskim cesarstvu je v več krajih, kjer je več narodov skup, ali kjer so Ijude zmešani, se dobro ve, zraven materniga jezika še drugiga plujiga se učiti potrebno. Tega ni treba spričevali. Ifdor pa pravi, de lega ni mogoče, se jako moti. Učenci se zraven materniga ali s maternim jezikam še drtigiga ptnjiga lahko učč, in scer brez de bi, kakor neki pravijo, šolskih namenov zamudili, ali de bi jim pretežko bilo. To očito kaže:
a)	Lahkost, s ktero mladi olroci vse reči, ki se jim naravno kažejo, v glavo vzamejo, in posebna urnost, s ktero se jc sika po ogledavni vodbi uči.
b)	Skušnja veliko sedanjih učiteljev. Ko so poznali, kako krivo se je poproj jezik učil, ko so rnzgio-dali primero, ktero ima jezik s drugimi predmeti ukn; so po večletni skušnji so prepričali, de so s maternim jezikam še lega ali unign pluji«'
zika ličili ili preležko, Icmuč do laksin nk je, če se po detovodskjli vodilah nnpredova, posolino pripraven, razum olrok probndili in. vsiinu poduku vspeh dnli.
c)	Sad, ki ga jo dosedanje, desiravno neprimerno ravnnnjo od lela 1816 prineslo s in poslodnič
d)	Veliko hiš, kjer so otroci dvojih jezikov, ki se v družini govorila, v mladosti nauči, brez de bi so loga zavedli.
Kdorkoli se je ptujiga jezika učil, se spomni, do iožeji, ko so perve reči, ki je bral, kar slog tiče, bile; ložej 11111 je bilo po pomenu posamesnih besed pomen cele izreke ali slave naiti: in večkrat ko so enake besede v različnih primerah naprej prišle, gotoviši so mu v glavi ostale. Tako se pervi reči, ki se berejo Iabko razume, tako si človek besed ptujiga jezika v spominu nabere, in po tem iz njih kratke izreke ali stavko napravlja.
Če so pa jezika ne le s besedo temuč tudi spis-niam učiti in s tem, kar mu je znaniga, to, kar mu ni znaniga, prav skladali loli, se človek če pridno tako napredova, obejili jezikov po izgledih in po pravilih nar gotoviši navadi Tako, postavim, Italjan, ki se hoče nemškiga naučiti, skuša narprej posamesne nemške izreke ali stave razumeti, iu v svoj laški jezik narprej vstmeno in po tem pismeno prestavili; ko bi pa, kar bi v laškim bral, v nemško prestnviti hotel, bi nič no storil; in če bi si ravno nekoliko besed, ki jih no razume, v glavo zabil, bi mu nič ne pomagale, če so pa bukve v obejih jezikih zraven pisane, pokrije laško stran, ko nemško v laško prestavlja, odkrije jo pa rad večkrat, vidili, kaj ta ali una nemška beseda pomeni.
Naše berila so učiti se le brati nepopolne, mank-Ijive; učiti se jezika nepripravne; in učiti se razumno brati, kar se bere, neprimerne.
A.	Berilo za spodnji razdel perviga reda-nima:
1) Po glaskovni vodbi sverstene slogovnice, uiili se
brali čerke ili sloge.
2J Nima po pravilih izrek - ali slavkoV in po delo-vodskim vodilu: od lahkiga do težkiga, od enoj-niga do sostavljeniga, po stopinjah napravljene soslavkovice ali bero sostavkov, brati se učiti besedo takih reči, ki so otrokam primerne, s oziram ne na pravila, po kterih se besede raslavljajo, ne na besede, ki od drugih pridejo, rio na sostavljene besedo.
3) Nima razumno brali učiti, kar se bere, malih, otročjim letam primernih pripovest.
B.	Za zgornji razdel perviga reda ni berila, ki bi s oziram nn jezik, na pravila, po kterih se besede napravf Ijnjo in skladajo, nasledno napravljeno in složeno bilo.
To bi takšno biti moralo, de bi otroci v njemu narprej v enojnih, po tem pa v enojnih vbogih in v enojnih bogatih in poslednje v sostavljenih izrekah ali Slavkih vse lahko brali, kar jim je potreba, se jezika, prav brati — in razumno brati, kar s? bere, naučiti.
Vso pa, kar bi se bralo, se dobro v<5, bi moralo iz nauka od verozakona, od dobriga zaderžanja in iz naravoslovja vzeto bili.
Za drugi red bi bilo v enakim duhu, samo obšir-niši, berilo popraviti treba.
Kjer se pa v dvojih jezikih uči, ki'bilo treba berilo v drugi ptuji jezik prav na lahko in zvesto prestaviti in vso opustili, kar so olrnknm razložili no da, postavim, gcnindium, pnrlicipium ild. in s piičclkn Inke izreke, ki so vsakimi! jeziku laslno. Tnkimu berilu bi pa še bilo treba pridjati bero nalog ali nalogovnicn, do bi se učenci doma pisaje urili, kakor je snslavck učitelja Ahn-a; bila bi zraven djanska slovnica.
Pluje šole so si prav za prav cnnkc, in sc le v tem razločijo, de na Švajcarskim sc učenci že v pervih početnih redih čerto poležati in risati učili počno in v naslednih napredujejo; na Bavarskim se pa lega v narodnih šolali dosedaj še učilo ni. Pluje šole so sploh takšno, kakoršne visoko c. k. minislerstvo tika terja, de naj bi austrijansko bile.
Šolsko leta pa v kterih pluje šole toliko slortf, so od šolskih tečajev, ki so v našim cesarstvu navadili in zapovedani, različne. Po razdelitvi redov plujili šol se vidi, de na Saksonskim in Bavarskim jo 5 in nn Švnj-carskim 6 let poduka do latinskih ali realnih šol Irchn; naše zgledne in poglavitne šole pa nimajo dosedaj ko četvero tečajev.
V	Dunajski in Gradski zgledni in poglavitni šoli so spoznali, do četvero let ni zadosti, in so inraj pripravni red napravili; tako je otrokam petero let v šolo hodili. Pa ludi petero tečajev no bo mendo zadosli, zakaj otroci, ki vviši šole negrodo, hočejo vsako še-slerih let, ki morajo v šolo hodili, dobro dopernesti. Pripravnica je pa le, šole popravili že lepa reč.
Ce je tedaj na Dunaju, v Gradcu in v plnjih deželah, kjer se le en jezik govori in uči, 5 in 6 let se predmetov počelnign ukn v nnrodnili šolah naučili potreba; kaj bi se neki reklo, ko se po ICrajnskim in v Primoiju terja, de tukajšne šole naj v dvejih jezikih v četvero let toliko storž, kolikor Dunajske, Gradske, tipske in Bavarske v enim jeziku v petero in Švajcar-ske v šestero let store 1
V	dvejih jezikih učili je res, kakor so zdaj šolski redi rafcdeleni težka za učitelja in morivna za učence. Ker se pa od tega nič vedeti neče, in se težave ne prevdarž, in nje vzroka ne vpomankljivosli bukev, ne v neprimerni razdelitvi predmetov za vsaki red, ne v kfatkosli časa išče, lemuč lo le v učitelju, in se lo lega krivi; se s tem več zmot vzrokuje, ki dvojezičnim šolam in njih učiteljam po svelu nekako nečast delajo.
Kdor pa pravi, de ptuji jezik bi se po narodnih šolah še lo v drugim redu učili početi imel; kdor pravi de ptuji jezik učiti bi posebniga učitelja treba bilo: in kdor pravi; de učitelj, bi zdoj le ta, zdaj lo uni jezik v posebnih urah učili imel; hoče nekako, brez de bi naravnost rekel, drugi ptuji jezik odslovili.
ICakoršen si bpdi drugi jezik se bo s mnlernim ali okrajnjiškem vred v šolah naj si hode po izgledih, naj si bode.po slovničnih pravilah naučil; čo se bo po primeri, ko se duh otrok razvija, na malerni jezik naslanjal, če bo enaki učitelj oba jezika, in scer razjasnili in podpirati ju med seboj, primerljivo skupej učil, ne pa vsaltiga posebej v posebnih urah.
Otroci se narprej v svojim matorniin jeziku reči ogledovali in poznali učč, pn so jim reče, kako se jim v drugim jeziku pravi, in ko so se 5 ali G besed na-
llflll. so že v stanu ninlo izrcko nnpravljnti in so uriti. Ko l)i sc lako dvoj« jeziku v vsili redili v spodnjih liolj po izgledih, v zgornjih pn po izgledih ko po pravilih med sohoj podpiraje učila; ni straha, ne, do hi se no dobro naučila.
To pa doseči bi mirno tega, kar je od šolskih bukev nli knig žo rečeno bilo, še posebno potrebno bilo:
1.	De bi se predmeti ukn po primeri občnih dušnih luoči otrok lepo rnzdelili in sverstili in za vsak red posebej omejili, kakor, postavim, šolske bukve in osnovo plnjih šol, posebno Švnjcarskih in Monakovskih in Bnmberških kažejo.
2.	De hi se za ogledavni poduk primerne reči, kakoršne se po okrojinah v naravi najdejo, ali pa v priličnih oblikah nli podobah pripravile; ker reči dobro poznati, jih je ogledovali treba. Tako pripravo bi vsaka šola imeti morala, de bi knderkolj bi treba bilo učilelj učenenm reči pred oči postaviti mogel. Temu je Lipska šola lep zgled.
3.	Do bi se zapovedalo in gledalo, de bi se po-snniesni redi s otrokami ne prenapolnili, de bi učitelj čns in priličnost imel, vsak dan se prepričati, koliko so so naučili, in jih k pridnosti priganjali. Tako naba-sanih šol, kakor so pri nas, nismo po nemškim nikjer našli, ko v Draždanih; drugod se povsod red, ki bi prepoln bili Imel, med dvoje učiteljev razdeli, če ravno nn vsnkiga le po pedesel ali še manj otrok pride.
4.	De bi se redi izglednih in poglavitnih šol pomnožili in scer od početka s pripravnico. Pripravnica naj bi dušne moči otrok naravno in primerno razvijala, in olročiče v šoli vbogati namreč dobro in prav poslušati, gledati in rovmiii učilo. Takšna pripravnica je dalnjium poduku v naslednik redih, kakor se v Lip-nici vidi, prav koristna.
V JHonakovih šolali gre, kakor je rečeno bilo, vsak učilelj s svojtni učenci od perviga do zadnjiga reda naprej. Kakšna korist iz lega za dolnji poduk izhuja, je bilo že dokazano; tukaj hočemo le spomniti, de taka naprava tudi učitelje podhoda. se dalje bolj izobraževali; kolikšna korist je pa, ker so učitelji tako reči, sileni, sc vsako leto kaj noviga učiti I Tudi zapazijo lahko pregrešite, ki so jih v pervih letih morde storili, jih prcruišlujejo ter jih popravili in se jih za-naprej varovati si prizadevajo.
Tudi kar smo od Šent Gotskih šol govorivši rekli, nima so pozabili, koliko hi namreč koristim bilo. ko bi !
s.- krSaro-M i:.ink. ki<<r	Šolskih wdov. v posebni ;
mOi	iv.:.'r l-o	r.uinU:-!, !v	s:v.\t\
di' lako l.i sl1 mladost krršmiskiga umika bolj učila ril prijela.
Poslednič pn, občne šole popraviti, je še, kakor ta potopis kaže, prav potrebno in vse skerbi vredno, do so zasebiro nli privatno sobivnliščn ali šole za fnnle popolnoma odpravijo ali vsaj prav zmanjšujejo. De pri-
vatne in občno šole .n;.:.	nimajo, jo žo uvod
dokazal; in de privatne šolo so občnim šolam škodile in se jim povzdigmtli in dobro ponašali tudi v ptujili krajih branile, so |iričn Monokovo in Bamborg, kjer ui nobene, in Upnica, kjer se lo četvero njih terpi, in pn Drnždani, kjer je toliko prlvntnih šol, pn tudi narodne šolo take, de se s itnimi primerili ne smejo. Napraviti bi treba bilo Več občnih šol, in te nepriličnosli bi več ne bilo; in zasebni učitelji bi se deržnvi, ko bi občno službo dobili, serčno zahvalili, dc jih je slisk,
v klerih so tičali, rešila.
* *
#
Zgorimenovani so se na tn pot odpravili, de bi šolstvo po nemškim, ki se toliko hvali, posebno v takih šolah, ki se med pervimi imenovati smejo, ogledali, in tako v slanu bili, prav razsoditi, kakšne so rečene šole proti našim; in ko bi morebiti kaj tokšniga v njih našli, ki bi austrijansko ljudstvo bolj omikati pripravno bilo, de bi ga visokoumnimu in blagodušnimu ministru .lika s vso ponižnostjo predpoložili, de bi se sčasama vpeljalo. Sami od sebe so se tako potovali odpravili, in nekoliko zavolj kralkosli čosa, ki jim je bilo pot odpraviti, nekoliko zavolj malenkosti premoženja niso le nič ksj od šolskiga truda se odpočili, marveč mar-sikakšno težavo in veliko truda prelcrpelL Pri vsim tem jim pa le toliko ni žal, de so to pot storili, ker so narprej našli, de zgledna poglavitna šola v Terstn* ker se glaskovna vodba in zraven vzajemno ali medsebojno podučenje saj v spodnjim mzdelu že od več let sem s dobrim nasledkam, ki se po nemškim vidi, rabi,—če se na nje notranje ravnanje gleda, ni ravno toliko zad za narslovesnišimi šolami; zraven pa se tudi prepričali, de njih podučne in detovodske vodilo so vodilam enake, po klerih se Švajcarske, Monakovske, Bamberške in Lipske šole ravnajo, in ker jim blagoslov od zgoraj in dobrotljivi daž in milo sonce vlade ne manka, tako lep sad dajejo, de so si, naj se le proti njim kriči, kolikor se boče, svesti, de niso svoje službe nevredni; ■ drugič pa se sladko nadjajo, de visoko nti-nisterstvo po milosti ne bo le za zlo vzelo njih prizadevanja, temuč bo, hakor hitro bodo deržavne okol-šine dopustile,-to nli uno njih predlog v djanje postavilo. Vse dobro je prilično semenoviinu zernu; le po malim poganja; kali in rase po času, in bolj ko ima prisad, derv in sad močen in terden biti, več časa nm je treba. Ti, ki so to naznanili, boilo morde že dolgo v čemi zemlji počivali, prej ko bo kaj, naročenign v djanje stopilo, se spoznalo in sad dalo; tode s dobro vestjo bodo od svojih odpravil odstopili, de so namreč storili, kar so mogli, blagor krasnign cesarstva in slavonskima naroda, ki so mu s dušo in lelesain vdani, |w ».teiti. li.vr M»p,wl.<vi Ansirti.i in n.if vil.",kisa in fcuU-atUiS'« »\'.virj.t. 1'i.s'Um
Iz liossuctoviga razgovora.
Poslov, M. Vase.
(Kunec.)
Deriova, ki čuti, de jo lako napravljena, čtili ludi de ima moč, kteri ni enake, iu si je sviisla, de ni nikdar brez pomoči: ludi vidimo, de Rimljani niso v svojilr rcččli nikdar
20
obupali, nc kadar jih jc Porsdnn hclruški kralj v njih ozidju gladovni (slrndoval); ne kgdor so Galijani, njih mesto požgavši, vso njih deželo ohsuli, in jih v Kapitolju zaperto dcržali; no kadar jih je Pir, rpiroški kralj, ravno lako umeten' ko preder-zon, s svojimi sloni strašil in njih armado pobijal; no kadar jim jo Uanibal, že tolikokrat zmagovaven šc več ko petdeset jezernv mož, in njih nar boljšo vojaštvo v Litvi pri Kanali pobil.
Takrat so konsuija Tcrcncija Varona, ki je bil po svoji nerodnosti toliko bitvo zgubil, v Rimu, ko de bi bil zmagal, sprejeli, samo za to ker ni v toliki nesreči nad Ijudovladijo obupal. Senat ga jo za lo očitno zahvalil; in takrat se je po starih vodilih sklenilo, v lem Žalostnim stanu nobeno ponudbe mini kar poslušali nc: sovražnik so je zavzel; ljudstvo se je okrepčalo, in je menilo, de ima pripomočke, ki jih Senat po svoji razumnosti pozna.
V resnici la Senatova stanovitnost vsred toliko nesreč, ki so so ena za drugo prigodile, ni izhajalo samo iz terdo-vralniga sklepa, se nesreči nikdar ne vdati, temuč iz globo-kiga znaujn rimske moči in moči sovražnikov. Rim je vedil iz svojiga čisla, to jc, popisa svojih meslnjanov, ki se je po Serviju Tuliju vedno natanjko napredoval, vedil je pravim, koliko meslnjanov za orožje pripravnih je še imel, in kaj je od mladosti, ki je vsak dan dorašala, upati smel; tokd je svojo moč hranil sovražniku nasproti, ki jo bil od Afrikanskih bregov prišel, ki ga je moral y pluji deželi, kjer so bile pomoči pozne, sam čas znlrcti, in ki so mu bilo še zmage, v kterih je tolikanj kervi zgubil, škodljive: zatorej je Senat, ki je zmirej vodil, koliko dobrih vojakov mu še ostane, y vsaki nesreči, kakoršna koli se jo prigodila, le odlašal, in sc nikdar vstraši.i ne dal. Ko je po zgubi pri Kanah in po puntih, ki so ji sledili, vidil, de so sc inoči ljudovindfje tolikanj zmanjšale, de bi se bila komaj branila, ko bi bili sovražniki pritiskali, se jo s scrčnosljo zderžal, in brez do bi ga zgubo zmotile, je na vfidenjc premagovavca paziti jel. Bi-rž ko se je zapazilo, de Ilanibnl, namesti svojo zmago poganjati, ni nekaj časa druziga mislil, ko se vselili, se je Senat vtolažil, in je dobro vidil, de sovražnik, ki je v stanu bil, svoji sreči odreči, in svojim velikim itidam se oslepiti dali, ni bil rojen, Rimljane premagati: takrat je Rim vedno nar veči reči pričenjal; iu Hanibal pri vsi svoji umetnosti, pri vsi svoji serčnosti, in pri vsih svojih zmagah mu ni zainogel zoperstati.
Po sami li prigodbi je lahko sodili, komu je morala na zadnje zmaga ostati. Hanibal napihnjen od svojih velikih iz-dov, je mdnil, de je Rim kar lahko vzeti, in se je vlcnobil. Rim vsred svojih nesreč ni ne poguma ne upanja zgubil, in je veči reči ko kedaj napravljal. Precej po zgubi pri Kanah jo Sirakuzo in Ivapuo oblegal, nno, ker je bila pogodbam nezvesta, lo, ker se je bila spuntala. Sirakuza se ni mogla nc s svojimi terdnjavami no z Arhimedovimi znajdbami braniti. ICapui jo bila zmagovavna Hanibalova armada zastonj na pomoč prišla: marveč so Rimljani tega vojskovodja prisilili, od oblego Kole oslopiti. Nekoliko pozneje so Kartagijani na Hispanjskim oba Scipinna otepli in vbili. V vsi li vojski se ni bilo Rimljanam nič občutljivišiga in nič hujšiga prigodilo: njih zgubo jih je prisilila zadnje moči napdti. Mladi Scipion, sin eniga unih dvčh vodjev, nezadovoljen, de je bil rimske reči na Hispanjskim spet povzdignil, je Kartagijanam vojsko v njih lastno mesto nesel, in je njih deržavi vrat zavil.
Stan tega mesla ni bil lak, do bi bil Scipion v njemu toliko protivnasti najdel, kolikor jo jo Hanibal v Rimu; in tega so boto prepričali, če vstavo Ičh dvdh mest količkaj pre-vdarite;	. * r
Rim jo bil v svoji inoči: Knrtago pa, ki je bila omago-vati začela, so je lo šo sHanibalam zdcrževala'. Rim jo iinel svoj Senat zedinjen, in o ravno toh časih so je najdla v njema lista zložnost, ki jo bukvo Makabejev tolikanj hvalijo: Karla-gijanski Senat jo bil po starih nespravljivih strankah razdeljen, in nad Hanibolovo pogubo so jc nar žlahniši stranka visokih gospodov veselila. Rim šo vbog Nin poljodelstvu vdnn, je redil čudovito vojaštvo, ki jo lo po slavi hrepenelo, in ne druziga mislilo, ko rimsko imč povišali: Kartago, ki je bila s svojo
• Poljb. I, lit, VI, 49. clc.
kupčijo obogatela, jo vidila vso svoje mcslnjnne njih bogalijcm vdano in nikakor za vojsko izurjene. Rimske nrmado so bile skoraj vse iz meslnjanov soslavljene: Karlngo jo bila vajena lo pluje Irumo imeli, kterih se je dostikrat tistim, ki jih plačujejo ravno lako bati, kakor tistim, zoper klcro se rabijo.
Te napčnosli so izhajale nekoliko iz pervo osnovo knr-lagijanskc Ijudovladijo, in nekoliko so so bilo sčasoma va-njo vrile. Karlago jc zmirej bogalfjo ljubila; in Aristololj jo dol-žl', de jim je bil* lako vdana, de je svojim mcslnjaunm dopustila, jih verh kreposti ceniti: za lega voljo jo ljudovladija, vsa, kakor tudi Arislotclj opomni, za vojsko napravljena, nazadnje vojaško vrenje zanemarila. Ta modroslovcc jc no graja, de ni drugih ko pluje vojako imela; in verjeti jc, de ješe lo dolgo časa pozneje vlo napčnost zabrcla. Tode bogatijo kup-čijsko Ijudovladijo naravno va-njo poljVjo: človek hoče svoje premoženje vživati, in meni v svojih denarjih vse nnjdili. Kartago je mdnila, de je močna zalo ker jo imela dosti vojakov, in po tolikanj punlih, ki jih je v poslednjih časih vidila, so ni dala podučili, de ni nič nosrečnišiga, ko dčržava, ki so le s plujci zderžuje, v kterih ne najdo ne gorečnosti, ne zvestobe, ne vbogljivosti.
Res jo, do je bilo, kakor de bi bil vdliki Hanibalov duh napčnosli Ijudovladijo odvernil3: čudo so zdi, do se v ptuji deželi in celih šeslnajst let ni nikdar vidilo, no rečem punta, temuč le mermranja v armadi, vsi iz različnih ljudstev sostnv-Ijeni, ki so, brez de bi sc med seboj zastopilc, povelje svojiga vodja tako lepo zložno razumele.
Tode Hanibalova umetnost ni mogla Kartago zderžati, ki je brez moči bila, ko jo je vojskovodja, kakoršen jo Scipion bil, v nje ozidju napadel: treba jc bilo Hanibala domu poklicati, ki je le šo trume, bolj po svojih lasluih zmagali, ko po zmagah Rimljanov oslabljene, imel, ki so so na dolgi poti po-polnama spridile. Hanibal je bil tedaj tepen; in Karlago, prej gospodinja cele Afrike, srcdzemeljskiga morja in vse kupčije sveta, je bila prisilena, se v jarm, ki ji ga je Scipion naložil, vdati.
Glejle slavni sad rimske potcrpcžljivosti. Ljudstva, ki so se v svojih nesrečah vnemale in krepčale, so po pravici ver-v«to, do jo vso rp.5r.no, čo so lo upanja no zgabij in PoHhij je prav dobro sklenil, de Karlago sc je po sami natori obeli ljudovladij nazadnje Rimu podvreči morala.
Ko bi se bili Rimljani teh velikih poliliških in vojaških lastnosti le poslužili, svojo deržavo v miru ohranili, ali svoje zatirane družbenike podpirali, kakor so se hlinili, bi sc morala njih pravičnost tako hvaliti, kakor njih hrabrost in razumnost: ko so pa sladkost zmage okusili, so hotli, de naj sc jim vse vda, in niso nič manj iskali, ko narprej svoje bližnje sosede in po tem cel svet pod svoje postave pripraviti.
To doseči, so si svoje družbenike ohranili, jih med seboj zediniti, med svoje sovražnike razperlijo in zavidljivost pripravili, se v njih svete vrinili, popolnoma znali.
Pazili so ne samo na včdenje svojih sovražnikov, temuč tudi na vse napredke svojih sosedov: verh vsiga so skerbeli, moči, ki so preveč strašne prihajale, ali njih pridobitvam preveč velike zaderge stavile, razdeliti ali kitko drugači poravnali.
Gerki niso tedaj prav imeli, ko so o času Pohbija mislili, no je Rim bolj po sreči, ko po ponašanju rasvl3: preveč so v svoj narod zaljubljeni, in ljudstvam, ki so jih čez-se se povzdigovati vidili, preveč zavidljivi bili; ali zna biti, de rimsko deržavo tako hitro napredovati od deleč vidši, so po človeški navadi, brez de bi namene, ki so to veliko telo gibali, zapo-padli, djanja, kterih uzroki so jim neznani bili, sreči pripisovali. Polibij pa, ki mu je njegova velikn prijaznost z Rimljani dalje v skrivnosti vidili dalo, in ki jc y puniških vojskah rimsko politiko od blizo ogledoval, jo bil pravičniši ko drogi Gerki, in jo vidil, de rimsko pridobilvo so nasledek obširniga namena bile; zakaj vidil je, de so Rimljani izmed sredzemiji-škiga morja oči na vse kraje do hisponjskiga in do sirijanskign okrog obračali; na kar se jo tam godilo, pazili; po redu od stopnje do stopnjo napredovali; so prej vlerdnili ko širili; so
1 Ariit. pol. II, 11. J Polyb. XI. 17. » Polyb. 1, 63.
ne s preveč opravili oblagali; ie nekaj člia Minili, in »e o pravim času razodoli; {»kali, dokler je Hanibal premagan bil, de bi Filipu, makedonjskimu kralju, ki ga jc podpiral, orožje vzeli; do ko 10 kaj prijeli, so niio nlkilarvlruil.il, nikdar zadovoljili, dokler ni bilo viealorjcno; Jlakcdonjčanara nikdar hipa pmlili, ile biao zavedli; in preinngavSi Jih, Gredi, tolikanj Časa snžnji, z očitnim aklrpam proalost dali, na ktero ni veS mislita; tako na eni strani strah, in na drugi spoštovanje nm-skiga iraina Sirili. Iz tega se labko akl.ne, de Riinlj.ni niso po »reči, Icmuč a ponašanjem v pridobitvi aveli napredovali.
To je vidil Tolibij o času napredovanja Rima. Dionizij Halikornaški1, ki jo po valauovlenjn ceaarstva in o času Avgusta pisal, in ki jo stare naredbe rimske ljudovladije, ki so po svoji nate ri tolikanj pripravne bile; nepremagljivo in go-»podovnvno ljudstvo zredili, v njih začetku poprijel, je ravno to sklenil.
Zadosti sle vidili, Veličeslni Gospod, de mislim Mh modrih zpodbopisaleljev pristopite, in Flutarba overžele, ki, v svoje Gerko vedno preveč zateieban, rimsko velikost zgoi sreči, in Aleksandrovo zgol kreposti pripisuje*.
Pa bolj ko ti zgodbopisalelji v rimskih pridobitvah na-nidn kažejo, bolj razadevajo njih krivico: U pregreha te ne da od želje oblasti ločiti, ki jo tudi z> leta volje evangeljslu nauk po praviei obsodi. Pa tudi samo modroslovje je zadosti, nam dokazati, de nam je moč dana, le svoje premoženje ohranili, ne pa se ptujiga polastili. Ciceron je to spoznal1, in pravila, ki jih je dat, vojsko peljali, zaderianje Rimljanov učilno obsodijo.
Res jc, de v začetku svoje ljudovladije so se dovolj pravične kazali. Bilo je, kakor de bi sami svoje vojalko ni-gnenjo krotili holli, ovrrije ga z mejami, ki jih je pravičnost stavila. Kaj je lepSiga in svetejšiga, ko družtvo Fecialov, bodi si, de jc bil Numa njegov pričelnek, kakor Dionizij Halikana-5ki pravi, ali Ank Jlarcij, kakor lit Linij'? Druilvo je bilo vstanovljcno, soditi, če je kakšna vojska pravična ali «e. Prej ko jo je Senat svetoval, ali ko jo je Ijndstvo sklenilo, se je vselej njo pravičnost pretresovala. Ko je bila pravičnost vojske spoznana, sc je Senat pripravljal jo pričati: tode pred vsim drugim sc je poslalo, rečf, kterih se je bil kdo po krivici polastil, nazaj terjat, in sile se ni delalo, ko potem, ko so se vse poti zanesljivosti poskusile. Sveta naprava, če je ke-daj ktera bila, in ki je kristjanam v sramoto, Iti jim še Bog, ki jc bil na svtfl priSel, vse reči vmirit, ljubezni in miru vdihniti ni mogel.
Pa kaj pomagajo nor boljši naprave ko se nazadnje v prazne šege zveržejo? Sladkost zmage in gospodovanja je v Rimljanih kmalo pokazila, kor jim je bila naravna pravičnost poštenosti dala. Pretresovanje Fecialov ni bilo pri njih več drozign ko prazna šega; indesiravno so svojim narvečitn sovražnikom djanja velike pravičnosti, in še clo milosti skazo-vali, častižcljnost vender ni dopustila, de bi bila pravičnost njih svete vladala.
Sicer so bile njili krivice tolikanj škodljiviši, kolikor bolj so jih vedili z lepim zgovoram pravičnosti ogernili, in kčr so kralje in narode neobčutljivo pod jarm spravljali s zgovoram, oe jih podpirajo in branijo.
Pridjajino Se, dc so bili tistim, ki so se jim zoperslavili, nevsiniljeni: druga, pridobiteljem zlo navadna lastnost, ki vejo, de strah stori več ko polovico pridobitev. Alj je treba po li ceni gospodovati; in alj jc gospodovanje tolikanj sladko, de si ga hočejo Ijudjti z nevsmiljenoslini kupili5! Strah povsod razširiti, so Rimljani si prizadevali vvzelih ineslilt slraSnc izglede nevsinilenja zapustiti in sc tistim, ki sn sc na moč zanesli, ncizprošljive j-knzati, brez do bi še kraljem zanesli, ktere so, potem ko so jih v svojih slovesnih vhodih v železih in vprežene zn seboj vlačili, nemilo morili.
l'a če so bili nevsiniljeni in krivični v pridobitvah, so podveržene narode pravično vladali. Prizadevali so si podlož-
• Dion. Itn L ml. rom. t. H. 1 Plot. ]i!>. ilc Tort. Alei el da tort. Rom.
1 Cici-r. Jo oir. lit.
' Dion. Hal. II. ant. rom. Tit. Liv. I, 32. ' 1'oljb. X, 15.
nim ljudstvam svojo vlado vgodno storiti, in so menili, do to je nar boljil način, al .svoje pridobitve zagotovili. Senat jo deželne poglavarje v berzdi dcržnl in ljudstvam pravico delal. To druilvo ju bilo pribežališč zatiranih; tudi odertij in sil sc ni med Rimljani do zadnjih časov ljudovladije poznalo, in ves svet so je nad zmernostjo njih gnsposk čudit.
Niso bili tedaj taki živinski in lakomnl pridoliileljc, ki lo po ropu hrepenč, in ki svoje gospodovanje le nn pogubo premaganih dežel vstanovljajo: ltiinljani so vse, ki so jih vzeli, poboljlali, delije, de so v njih pravica, poljedelstvo, kupčija, Se clo umetnosti in znanosti, ko so jih enkrat okusile, cvetele.
Tako so si narcvclncjli in nar lerdnejsl, kakor tudi nar veči deržavo, ki je kedaj bila, napravili. Od Ev&ata in Bonu do Herkuljcvih slebrov in do AtlanliSkiga morja so jim bile vse dežel« in vse aioija podveržene: iz srede in kakor iz serca sredzcmljiskiga morja so vso šiijavo tega morja objemali, vdiraje na dolgo in Široko v vse deržave okrog in der-žiije ga ko sredino za združenje svoje d<-ržavc. Človek Se stermi, ko misli, deljadstva, ki so dandanašnji tako mogočno kraljestva, cela Galija, cela Hispanija, skoraj cela Velika Britanija, Ilirija do Donave, Germanija do Lahe, Afrika do svojih strašnih in nevhodljivih puSav, Grecija, Trakija, Sirija. Egipt, vse kraljestva male Azije, in liste, ki jih černo in kaspiSko morje oklepa, in druge, ki jih znabiti pozabim, ali ki jih imenovati nočem, so bilo veC stoletij Ie rimske dežele. Vso ljudstva naSiga sveta do nar divjiših so njih mogočnost spoštovale: in Rimljani so pri njih skoraj povsod s svojo oblasljo postave in omikanje vpeljali.
Nekako čudo je, de v tolikanj obširni deržavi, ki je tolikanj narodov in tolikanj kraljestev obsegala, so Ijndslva lako pokorne in punli tako redki bili. To je bila rimska politiki po različnih sredstvih previdila, Id vam jih je treba na kratko razložiti.
Rimske vseliša, na vsih krajih deržave vslanovljene, so imele dva čudna nasledka: perviga, de seje mesto velikigl števila mestiijanov, veči de! vbogih znebilo; drugiga, de so so pogtavni kraji varvali in ptuje ljudstva malo po malim na rimske šege navadile.
Te vseliša, ki so svoje pravice seboj prinesle, so ostale ljudovladS vedno vdane, in so vso deržavo z Rimljani naljudile.
Pa verh vseliš je dobilo veliko mest za svoje raestnjane pravico rimskih mestnjanov; in po svojim koristu z gospodo-vavnim ljudstvam zvezane, so bližnje mesta v pokoršini der-žale.
Nazadnje se je zgodilo, de so vsi podložni deržave menili, de so Rimljani. Časli zmagovavniga ljudstva so se malo po malim premaganim ljudstvam podelile: Senat jim je bil odpert, in še cesarske časli so se smeli nadjati. Tako so po rimski milosti vsi narodi lc še en sam narod bili, in Rim so za občno domovino imeli.
Koliko polajšanjn je to čudno zedinenjc vsili ljudstev svetil pod eno oblastjo brodniStvu in kupčii" doneslo! Rimsko družtvo je vso objemalo; in razun nekterih mej, ki so jih sosedje kakšenkrat nadlegovali, je vžival ves drugi svet globok mir. Ko Grecija, ne mala Azijn, ne Sirija, ne Egipt, ne poslednjih veči del drugih dežel, niso bile nikdar brez vojske, ko pod rimsko oblastjo: in lahko je razumeti, de tako vgodna zveza narodov je pomagala zložnost in pokoršino v celi deržavi ohraniti.
Vojaki [LegionO, ki so bili zabrambomej razpostavljeni, so, čez vunanje čuvaje, notranje vterdovali. Rimljani niso bili vajeni v svojih mestih terdnjav imeti, ne svojih mej vterd-njevali; in skoraj ne najdem, de bi bila ta skerb pričela ko-pod Valentinianam I. Poprej so moč in gotovost deržave edino le v trume slavili, ki so bile lako razpostavljeno, de so druge drugim roko podajale. Sicer niso most nadlegovalo, ker so povelje imele, vedno pod milim neham stanovati; in pokor-šina ni vojakam dopusti'-:, so po deželi razkropiti. Tako niso rimske armade no kupčijo ne poljodelstva kalile. V svojim tnborju so kakor nekako meslo napravilo, ki sc ni od drugih ločilo, ko v tem, do so bilo delu v njem neprcnehljivo, po-koršiua ojstrojSi in povelje terdncjSL Zmirej so bile k nar manjšimu premiku pripravno; jn ljudstva v pokorSini deržali, jc bilo zadosti, jim lo nepremagljivo vojaštvo od blizo pokazati.
P« nič ni miril deržnvo tolikanj zderžcvalo, ko rod pravice. SI ara Ijtidovladija gn. jo vpeljala: ccsnrji in modri so ga po ravno lisli osnovi razlagali: vso ljudstva do nar divjiših so so rnd-njem Čudilo: in zavolj njega so bili Rimljani vredni sojeni, gospodarji sveta bili. Sicer, čo so so rimsko postavo tako sveto zdele, dc njih vcličan tvo šo obstoji, desiravno je der-žnva razdjano, izhaja iz tega, dc v njih zdrava pamet učiteljica človeškiga življenja, povsod vlada, in do so pravila naravno pravičnosti nikjer bolj izpeljano no najdejo.
Pri vsi ti velikosli rimskiga imdna, pri vsi globoki politiki iu pri vsih svojih lepih napravah jo ta sloveča Ijudo-vladijn uzrok svojo pogubo v svojim nedru, v večni zavidlji-vosli ljudstva zoper Senat, nli marveč prostakov (plobejcov) ; zoper plcmenilnikc (patricijane) nosila. Romulj je bil ta raz- j loček vpeljal1. Kraljem je bilo treba povišanih ljudi, do ' bi si jih s posebnimi vezami prisvojili in po njih drugo ljudstvo vladali. Zatorej jo Romulj očete zbral, iz klerih jo Senat (starešinstvo) napravil. Tako so so zavolj svoje častlji- ; vosli in starosti imenovali; in iz njih so izšle sčasama pleme- : nit nc družine. ■ Sicer jc Romulj pri vsi oblasti, ki jo je ljudstvu prihranil, prostake plcmcnitnikam mnogoverstno podvcrgcl1; ' in Ia podložnosl, kraljevi oblasti potrebno, so ni lc pod kralji, : temuč tudi y Ijudovladii ohranila. Izmed plcmcnitnikov so so j vselej Senatorji jemali: službe, oblasti, časlf, šo clo duhovstvo, ' so bilo plemenitnikov; in očetje, ki so bili pričetniki svobod- ' nosti, niso svojih prednost opustili. Pa zavidljivost seje kmalo med oba reda vrinila s zakaj od rimskih vitezov, tretjiga reda, 1 med p'emcuilniki inpriprostim Ijudstvam, ki je zdaj sto, zdaj z uno stranko dcržal, mi ni treba tukej govoriti. 3Ied una j dva reda tedaj sc jo zavidljivost vrinila: o mnogih priložno- : stih sc jo obu lila; globok uzrok pa, ki jo je redil, jo bila ; ljubezen do svobodnosli.
i Temeljno vodilo ljudovladijo jc b'Io, svobodnosl za od ;
i duhu
Scnalova oblast sc jo potrebna z-fela, občne zbore, ki bi sicer preveč hrupni bili, krotiti. Pa prav za prav je imelo ljudstvo oblast, povelje dajali, postave vpeljevati, in mir in vojsko sklenili. Ljudstvo, ki je imelo nar obstojniši pravice kraljeve oblasti, sc jo nekako natore kraljev navzc'o. Dalo si jc po. Senatu svetovati, siliti se pa nikakor nc. Vse kar sc jo preveč gospodovavno zdelo, vse kar se jo čez druge povzdigovalo, z eno besedo, vse kar jc enakopravnost, ki jo jc svobodna deržava terjala, ranilo ali se jo raniti zdelo, je to razvajeno ljudstvo nalolrovalo. Ljubezen do svobodnosli, ljubezen do slavo in pridobitev jc delala, de jo bilo težavno, lake glave vladati; in predeiznost, ki jc delala, dc so nnzvnnaj vse pričeli, jo moralo znotraj razperlijo napraviti.
TakoJe Rim, za svojo svobodnost lako vnet, vidil, dc so jc po ti ljubezni do svobodnosli razperaja v vso stanove, iz" klerih jc obstal, vrinila. Od tod serdile zavidljivosti med senatom in Ijudstvam, med plemenilniki in prostaki, ker so pervi vedno terdili, dc prevelika svobodnost nazadnje sama sobr* zalarc; in drugi nasproli so bali, de bi so oblast, ki po svoji natori vedno rase, v zatiranje no zvergla.
Med tema končamo ni moglo ljudstvo, sicer tako modro, pravo sredo najti. Osebni dobiček, ki šo to, kar so za občni prid začne, na eni in drugi strani prcdeleč poganja, ni pri zmčrnih svetih ostati pripustil. Castiželjno in nepokojno glave so zavidljivosti obudovatc, dc bi sijih v prid obernile; in tc zavidljivosti, zdaj, bolj zakrilo, zdnj bolj očitne, kakor so časi nanesli,, lodo v dnu sere vedno žive, so nazadnje veliko pre-mcmlio naključilc, ki sejo o Času Cczaro in drugih, ki so sledili, prigodila.
VIL Nasledek prememu Rima razjasnjen.
Lahko vam bo, vciičcstiii Gospod, vse njih uzroke nojdiii, j ako si, potem ko bolo lastnost Rimljanov in vstavo njih lju '
dovladijo dobro zapopodli, prizadonole nekoliko poglnvnili pri-godcb pruvilariti, klcro so, desiravno so so v zlo daljnih časih prigodilc, vcmlcr med seboj očilno svezano. Kale jih k lo-žejšimu razuincnju vkup zbrano.
Romulj, v vojski zrejen, in kokor sc je menilo, Marlov sin, jo Rim sozidHl, in ga jo z nabrano dcrhnlju naljudil, s plujci, s pastirji, s sužnji, tolovaji, ki so" bili prišli, v pribeža-: lišu, ki ga jc bil vsim polepuham odpori, proslosii in brezkaz-nosti i>kat: prišlo jo ludi nekoliko boljših iu bolj poštenih.
To divjaško ljudstvo jo v duhu r« dil, vse s silo počenjati, in tako so tudi žene, ki so jih vzeli, dobili.
Malo pomalim je red vslanovil, in dulio s prav pametnimi postavami vkrolil. Začel jo z vero, ki mu jo bila temelj der-žav'. Tako resnobno, .ako modro in lako pohlevno jo jo napravil , kolikor so lo tamo molikovanja dopustile. Pluje vero in daritve, ki niso bile po rimskih šegah vpeljano, so bilo prepovedane. Sčasoma se je ta poslava opiislila; lodc Ro-muljev nomen jo bil, do bi se dcržala, in nekoliko so je jc vedno ohranilo
Zmed vsiga ljudstva je zbor! kar jo bilo boljšigo, dc bi občno svetstvo iz njega napravil, ki gn jc Senat imenoval. Iz dvesto Senatorjev, klerih število jo bilo pozneje šc pomnoženo, ga je zložil, in od tod so izhajalo žlahno rodovno, ki so jih patricijško imenovali. Drugo so se plebejsko, lo je, prosto ljudstvo imenovalo.
Senat jc imel vse opravila vredovati in predlagali: ne-ktere jo on s kraljem samooblastno vredoval; bolj splošne pn so se morale ljudstvu predložiti, de j h je razsodilo.
Romulja so Senatorji, ki jim je preveč gospodovaven bil, v nekim zboru, kjer je bil naenkrat velik vihar vstal, na kose sosekali: in duh nepodložnosti se je že takrat vtem redu kazati začel.
Ljudstvo, kije svojiga kneza ljubilo, vtolažiti, in velik zapopadek od pričclnika nu-sto dati, so Scna'orji oznanili, de so ga Bogovi v nebesa vzeli, in so mu allarjc sozidali ukazali.
Numa Pompilij, drugi kralj, je o dolgim in lerdnim miru na ravno tistih podlagah, ki jih jc bil Romulj postavil, šege izdelal in vero vredil.
Tulj Hoslilij je z ojslrimi vodili vojaško pokoršino in re«l vojske vpeljal, in njegov nusle.lnik Ank-Marrij jc, vojjiš vo posvetiti in pobožno storili, z njem svete šege združil.
• Za njem je Tarkvinij Stareji, stvarjdt si napravili, število Senatorjev do trčh stotin pomnožil, pri klerih so več stoletji ostali, in je velike dela, ki so imele v občno vgodnost streči, pr.čcl.
Scrvij Tulij je osnovo ljudovladije pod oblastjo dveh letnih poglavarjev, ki bi jih imelo ljudstvo volit«, omislil.
Iz sovražtva do Tarkvinija Ošabniga se jo kraljeva oblast odpravila s strašnimi kletvami zoper vse lisic, ki bi si prizadevali, jo spet vpeljali; in Brut jo storil ljudstvu priseči, dc hoče svojo svobodnost Ycčno ohraniti.
Pri ti premembi so opombam Servija Tulija sledili. Ivon-sulji, kijih jo ljudstvo izmed plemenitnikov izvolilo, so bili enaki kraljem, razun do sla bilo dva, ki sla med seboj znpo-redama oblast rabila, in do sta se vsako leto sprctucujcvala.
IColatinu, ki so ga bili z Brutam, ker jo z njem pričet-nik svobodnosli bil, konsulja zbrali, so, desiravno jo mož Lu-krccije, ktero smert jo premembo naključilo, in bolj ko vsi drugi njeno osramolenjo maševati dolžan bil, natoleovali, za to ker je bil iz kraljeve rodovine, in so ga prognnli.
Valerija, ki jo bil namest njega postavljen, jo ljudstvo, ko jc bil iz neke vojske prišel, v kteri jc bil svojo domovino od Vcjcnčanov in Hetruščanov rešil, natolcovalo, do po kraljevi oblasti streže, zato ker jo hišo nn neki višavi zidal. Ne samo zidati je nehal; teinuč, ves ljudski, dosiravno plcmcnil-nik, jo vpeljal postavo, ki jo dopustila na ljudstvo, kterimu je v nekterih okoljšinah zadnjo sodbo izročila, sc obernili ali prizivati.
Po ti novi postavi je bila konsuljska oblast žc v svojim začelku oslabljeno, in ljudstvo jo svojo pravico razširilo.
O priložnosti sile, ki so jo bogali zastrau dolgov vhogim
1 Dion. Ilnt. H. ' Dion. Jlnt. ibid.
delali, jc ljudstvo, zoper oblast konsuljov in Senata spontano, sloveči beg n« aventinski hrib izpeljalo.
V	zborih se je le od svobodnosli govorilo; in rimsko ljudstvo ni verjelo, de ja svobodno, dokler ni postavnih poti imelo, Senat« zopcrstali1. Treba mu je bito posebne gosposke dovo'jili, ki 10 «o ljudski tribuni imenovale, do bi znino-glc ga sklicovati ia mu zoper oblast komuljov pomagati z vporam, ali s prizivam.	"	' ' •
V	oblasti se vterdniti, so te gosposke med obema sta-novama razpertije redite, in niso nehale le ljudstvu prilizovati, avetovije, do naj so zemlja« premaganih dežel, ali cena, ki bi se iz njih prodaja dobila, med mestnjane razdeli!.
Senat sejo tnkim, dčržavi pogubljivim postavam zmirej stanovitno zoperslavit, in je hutel, de n<j se cena zemljiš obč-nimu zakladu prisodi.	.
Ljudstvo se je svojim puntarskiin gosposkam TOdiu dalo, iu pri vsim tem dovolj pravičnosli ohranilo, krepost možakov, ki so sc mu zoperstavili, občudovali.
Zn te domače nezložnosli ni vedil Stati boljiga leka, ko vedno priložnosti kvunajnim vojskam napravtjati; one so branile, de se niso razperllje do konca poganjate, in so stanove v hrambi domovine zfdinnvale.
Ko se vojske dobivajo in pridobitve množč, se zavidlji-vnsti spet obudi!.
Obe slrnnki, »iti tolikanj razpertlj, lu so deržavo pog«-bili žugale, se pogodite, postavo napraviti, de bi se enim in drugim pokoj dal, in enakopravnost, ki ima v prostim mestu bili, vpeljala.	.
Vsak stan terdi, de gre njemu te postave vpeljali.
Zavidijivost, ki so jo le prilaslitve množile, je storila, de se jc z občno pogodbo sklenilo, v Grecijo poslati, tam mestnih naprav te deželo in posebno Solonovih postav,- ki so liilo nar poljudniši, poiskat. Postave dvanajsterih ploš so vsta-novljene in deseterim možem, ki so jih vredili, se je alilast, ki so jo krivično rabili, odvzela. .
Ko se vse mirno vidi, in ko se zdi, de bodo tako pravične poslave občni pokoj za vselej vstanovile, se razpertije snet vnamejo zastran novih prilastitev ljudstva, ki po časteh in po konsutjski oblasti streže, ki je bila dotakral pervunu stanu prihranjena.
Postava, mu jo dovoljiti, je predložena. Raji kokonsulj-sko čast (konsulatj ponižali, dovolje očeljc, de naj se trije novi poglavarji z imenain vojaških Iribunov skonsutjsko oblastjo izvoljiCin ljudstvu se je do te častt pravica dala.
Ljudstvo zadovoljno, svojo pravico vstanovili, se svoje zmage zmerno posluži, in napredova nekaj časa oblast samim piemenitnikam dajali.
Po dolgih prepirih se hkonsulatu povernejo, in malo po malim postanejo časti obema stanovama občne, desiravno se pri volilvah bulj na plemenilniko gleda.
Vojske napredovajo, in Rimljani si po pet sto Ičtih Ga-Iijaae takraj Planin, svoje narveči sovražnike, in celo Italijo podveržejo.
Tu začnejo punške vojske: tako delec se gre, de vsako h h dveh zavidljivih ljudstev meni, de no more brez pogubo ilrugiga obstali.
Rim, padu že Mizo, se v svojih nesrečah s stanovitnostjo iu modrostjo Senilln ubilerži.
Nazadnje zmaga rimska poterpežljivost: Hanibal jo premagan, in Knrtogo je po Scipionu Afrikanskimu podveržena.
° Zniagovaven Rim se v dve sto Iiilih na morju in na suhim čudno razširi, in pripravi ves svčt pod svojo oblast.
O teh časih, in po pogabi Kartage, so jc po službah, kterih čnslitljivost so jo z deržavo ravno tako množila kakor njih dobiček, silno hrepenelo. Tisti častiželjni, ki so ie za-nje pognnjali. niso drngign mislili, ko so ljudstvu prilizovati: in zložnost stanov, ki so jo puniško vojske zderževale, sejo bolj ko kodaj skalila. Graki so vse zmešali, in njih punlarski naklepi so bili začetek domnčih vojsk.
Takrat se jo začelo orožjo nosili in v zborih rimsklga
1 Dioo. u«i. vi.
' A|ip. prarf. (iji]i.
ljudstva' z očitno silo ravnati, kjer jo poprej vsak lo po postavnih polih in s prostomisetjnostjo zmagali hotel.
Modro Senntovo ponaSanjo in bude vojske, kito se vnelo, so hrupe potolažile.
llarij, proslak, velik vojak, jo s svojo vojaško zgovornostjo io s svojimi punlarskimi ogovori, v kterih jo d':,1- .. ' plemcnilnikov ncprcnaliamn napadal, zavldljivost ljudsh.. obudil, in se je takč do nar vikših časti povzdignil.
Sala (Sila), plcmcnitnik, so je poglavarja nasprotne, stranke storil, iu predmet Marijeve zavidljivosti poslal.
Zvijače in podkuplenje v Rimu vse zamorejo. Ljubezen -do ilomovine in spoštovanje poslnv vgasnuje.
Nesrečo doveršili, naučo azijaške vojske Rimljane giz-dosli, in pomnožč lakomnost.
O tem času so začeli vojskovodji svoje vojake na-so navezovati, ki so do takrat v njih le znamnjc občne oblasti vidili.
Sala je v vojski z Milridatam, si vojake prikupili, dopustil, de so obogateli.
Marij je od svoje strani svojim nasledovavcam razdelitev denarjev in zemljiš predložil.
Taki gospodarja svojih trum, sla se, eden s zgovoram, de Senat podpira, in drngi v imenu ljudstva, šc clo v ozidju mesta serdilo vojskovala.
' Marijeva in ljudska stranka je bila popolnama pokončana, in Sula se je pod imenam Diktatorja samoobiastnika storit.
Strašno je mesaril in z Ijudstvam, še clo v postavni!« zborih, v djanju ia z besedo terdo ravnil.
Mogočnejši in bolj vslanovljen ko kedaj, se je svojevoljno oblasti odpovedal: tode še le, ko je bil pokazal, de rimsko ljudstvo zamore gospodarja terpelL
Fompej, ki ga je Sula zredil, je v večim delu njegove mogočnosti nasledovat. Vstanovili se, se je zdaj ljudstvu, zdaj Senatu prilizoval: pa njegovo nagnenje in njegov korist kis ga nazadnje na poslednjo stranko navezala.
Premagovnvec morskih tolovajev, Hispanije in ccliga iztoč-niga je poslal v Ijodovladii in posebno v Senata vsigamogočen.
Cezar, ki mu je hotel saj enak biti, sc je na stran ljudstva obSrnil, ia o svojim konsolatu narbolj pnnlarske tribune posnemije, je zrazdetilvo zemljiS nar priljudniši postave predložil, ki si jih je vmisliti mogel.
Pridobitev Galije je Cezarjevo slavo in mogočnost na narvikši stopnjo povzdignila.
Fompej in on se zastran dobička zedinita, in se zastran zavidljivosti skregata. Domača vojska' se vname. Pompej meni, de že njegovo ime bo vse zderževaln, in sc zanemari. Cezar, delaven in previdljiv, zmaga in postane gospodar.
Viditi, ako bi se Rimljani na ime kralja navaditi dali: napravi razne skušnje, pa ga le vsovražtvo pripravijo. Občno sovražlvo pomnožiti, mu Senat časti prisodi, od kakoršnih ni bilo do takrat v Rimu a kdar slišati: tako de je v polnim Senatu ko zatiravec vbit.
liko oblast, ga je zderževati skušal. Nazadnje je mladi, devetnajst Iči slari Cezar pričel smeri; svojiga očeta mašcvali, in je priložnosti iskal, v njegovi mogočnosti slediti.
V	svoj prid se jc znal- še sovražnikov svojo hise, in šc clo tistih poslužili, ki so se z njem vred za oblast poganjali.
Trume njegoviga očeta, ki so jih Cezarjevo imii in čudoviti darovi, ki'jim jih jo dajal, ganili, so se mu vdale.
Senat ne znmorc ničesar več: vse so s silo in z vojaki dela, ki se tistimu dajo, ki jim več dii.	.
V	ti žalostni okoljšiai jo Triumvirat vse, kar je Kun narserčnejšiga ia zatiranju narnasprotnišiga imel, pokončal. Cezar in Antonij sta Brutn in Kasija zntcrla: svobodaosl je z njima poginilo. Tremagovavca sla, ko sla so niehkužniga Le-pida znebila, več pogudcb in razdelitev storila, v klonil je Cezar, kakor umniši, vselej vedil boljši ilct dobiti in Rim v svoj prid pripravili, in so jo čez uniga povzdignil. Anlonij si
i Veli. Tatere. I', 3.
jo zoslojij prizadevni, sc spet povzdignili, in bilva pri Akcija jo vso deržavo oblasti Cczara Avgusla podvcrgla.
Rim, ki je bil v tolikanj domačih vojskah sc vlrudil in opešal, je bil, dc bi mir imel, prisiljen se stoji svobodnosti odpovedali.
Ilišn Cezarjev, polastivši sc pod velikim imdnam Ccsfrja (imporator) oblasti čez armade, poslane samooblastna.
Dim, ki je pod Cezarji bolj skcrbci se ohranili ko iiriti, jo lo šo toliko pridobival, kolikor je bilo treba, divjake odganjali, ki so v deržavo vdreti bolli.
Ko jo Senat o Iialigulovi smerli svobodnost in konsulj-sko oblast spet vpeljali mislil, so mu to vojaki vbranili, ki so bolli vedniga poglavarja imeti, in do naj njih poglavar gospodar bode.
O punlili, ki so jih Ncronove sile napravile, si je vsaka armada svojiga cesarja zvollla, in vojaki spoznajo, do so gospodarji, cesarstvo dajati.
Takd deleč gredd, de ga po dražbi tistimu prodajo, ki več ponudi, in so jarm otresati navadijo. S pokoršino zgine . vredenost. Dobri knezi si zaslonj prizadevajo jo ohranili, in 'njih.gorcčnosi, stari red rimskiga vojaštva zderževali, jim le serditost vojakov nakoplc.
Ko so o premembali cesarjev vsaka armada svojiga storiti prederzne, so domače vojske vnamejo in strašne morije goile.
Tako deržava po zanemarjenju vredenosti oslabi, in v tolikanj notranjih vojskah vso vkup opeša.
Vsrcd toliko napčnost se strah in veličanstvo rimskiga imdna zmanjša; Partijani, velikokrat premagani, postanejo pod slarim imenam Perzijanov, ki ga povzamejo, na iztočnim strašni. Severni narodi, ki so v merzlih in neobdelanih deželah stanovali, in ki jih jc lepola in bogatijo dežel cesarstva mikala, so na vsih straneh va-nje vdreti skušali.
En sam človek ni več v stanu bremeta tako obširniga. in tako silno napadeniga cesarstva zderževali.
Čudno število vojsk in terma vojakov, ki so hotli le cesarje^ in cesariče poglavarje imeti, prisili, jih pomnožili.
Ker se je cesarstvo za dedšino imelo, so se cesarji po množici knezovskih otrok naravno množili.
Mnrk-Avrelij si pridruži v vladi svojiga brata. Sevčr stori svoja dva sina cesarja. Ilnogoverstno opravila prisilijo Dioklecijana iztočno in zahodno med sebe in med Haksimiana razdelili: ker sta proobhižcna, si v polajšanje vsak svojiga ■ ' ''Tiči! zvolita.
Pri ti množici cesarjev in cesaričev je doržava s prevelikimi stroški obložena, cesarstvo je razdeleno in domače- vojske se množč.
Konstantin, sin cesarja Konstancija Klora, razdeli cesarstvo ko dedšino med svojo sinove: nasledniki posnemajo te izglede, in lo cn sam cesar se skoraj več ne vidi,
Mohkužnost cesarjev zahodniga, Honorija in Valentiniana HL pogubi vse.
Italija', in še Rim, sla večkrat oropana, in "postaneta rop divjakov.
Vse zahodno je zapušeno. Afriko obsedejo Vandali, Hi-spanijo Vizigoli, Galijo Franki, Veliko Britanijo Saksoni, Rim in Ilalijo Heruljci in poznejo Oslrogoti. Rimski cesarji se na izločnim zaprejo in popuste vse drugo, clo Rim in Ilalijo.
Cesarstvo so pod Jostlnionam z Bclizarjevo in Narsetovo hrabrostjo nekoliko pokrepča. Rim, dostikrat vzet in otčt nazadnje cesarjem. Suracdni, ki so porazdelitvi svojih . in po nemarnosti cesarjev mogočni poslali, jim vza-" ■■" del iztnčniga, in jih od le slrani takd stiskajo, de ne mislijo več na Ilalijo. Longobardi obsedejo njene nar lepši in nar bogatejši deželo. Rim, po ajih vednih prizadclvah do konca dogaan; in brez pomoči od slrani cesarjev pušen, jc prisilen se francoskim kraljem v roko vreči. Pipin, francoski kralj, gro čez corc in vkroll Longobardc.' Karoi Vdliki, ko ic njili gospodovanje pokončal, so kralja Italije, kjer le njegova zmernost ncklcro majlino ostanke naslednikam cesarjev obrani, kronati da; in osnov« v lčtn 800 našiga Gospoda, ko so ga Iliinljani cesarja izvol li, novo cesarstvo.
zdiji vam jo lahko, Veličostni Gospod, uzroko povzdiire in pada Rima spoznati.	f o
Vidite, de ta-deržava, ki jc bila na vojsko vitanovljona |
in za to naravno pripravljena, si svoje sosede podvreči, je, politiko in vojaško uinctnnst do nar vikši stopnje pognnvii, ves svet pod jarm pripravila.
V zavidljivosli njenih drržnvljnnov in v Ijnlirzni svobnd-nosli, do konca in do nekake ncproacsljive mclikužuosli do-pado"' UZroke r"',etl'J Ijudovladijo in nazadnjo njeniga
Zdaj lahko razločite vse čase Rima, bodi si, do ga sa-nuga na sebi, ali v zadevi z drugimi ljudstvi premišljevati hočete; m vidite premembe, ki so napravam reči vsakiga časa slediti morale.
Sarniga na sebi ga vidito v začetku v »amovlndijskim stanu, vstanovljeuini po njegovih pervih postavah; poznejo v njegovi svobodnosti, in nazadnje spet, tode po sili in nevolji samovladi! podverženiga.
Lahko vam je tapopasli, kako sc. jo ljudski slan po pri-četkih, ki jih je že o času kraljestva imel, izdelal; in ravno tako jasno vidite, kako so se v svobodnosti podlage novo sa-movladfje malo po malim vstanovila.
Zakaj kakor ste vidili osnutek Ijudovladijo, ki ga jc v samovladi! Servij Tulij, ki je rimskimu ljudstvu pervi slnj svobodnosti dal, napravil; tako ste vidili ludi, do jo Snluvu Iri-nožtvo, desiravno memogredoče, desiravno kralko, pokazalo, de Rim je pri vsi svoji ponosnosli ravno tako v stanu jarm nosili, kakor ljudstva, ki jih jo v sužnosli deržol.
Do spoznale koj je divja zavidljivost med slanovi malo po malini napravila, lam ni Ireba druzigo, ko časa razločili, ki sim vam ju nalaš zaznamoval: perviga, ko so Ijudslvo nc-varnosli,• ki so ga od vsih strani obdajale, v nekakih mejah deržale; In druziga, ko seje, neimaje se od zvunaj ničesar več bati, brez zaderžka svoji strasli vdalo.
Obstojno znamnje vsakiga teh časov je to, de v pervim je ljubezen do domovino in postav duhe overala, in do v drugim se jo vso po dobičku in s silo razsojalo.
Iz tega je še izhajalo, de so o pervim teh dveh časov vojskovodji, ki so po postavnih polih časti iskali, vojake v berzdi in ljudovladii vdane deržali; ker o drugim, ko jc sila vso premogla Tincprnli niso .drueiim mislili, ko jih claditi, de bi jih zoper Senatovo veljavnost za svoje namene pridobili.
O tem zadnjim stanu je morala y Rimu vojska biti; in ker v vojski, ko postave ničesar več ne zamorejo, le sila razsodi, je moral nar mogočnejši gospodar ostati, zatorej se je deržava pod oblast eniga samiga povernila.
movladijo spreobernila.
Uzrok te premembe je, dcrazpcrlija stanov med Rimljani m nehati moglo, ko pod oblastjo samovoljniga gospodarja, in verh tecra so svobodnost orRvni« liuliii; Ln <1« h; ca a i.;i:
sila zatrdi mogla.
Goljfija je morala po Aristotclju* s tem začeti, de se ljudstvu vgajalo, in za-njo jo naravno sila slediti morala.
Pa iz tega se jo moralo zaslran mogočnosti vojakov v drugo napčnost zabresti; zleg, ki mu v lakim stanu ni oditi.
V resnici, samovladfja, ki so jo cesarji napravili", jo morala vsa vojaška biti,- ker je bila z orožjem napravljena; in za tega voljo se je pod imčnam Cesarja (Imperator) vslanovila, kur ja lasten in naraven naslov oblasti čez armade.
Iz tega ste zamogli vidili, de kakor je imela Ijudovladija svojo slabost, ki ji ni bilo oditi, namreč zavidljivost med Ijud-stvam in Senatam, je tudi samovladija cesarjev svojo imela; in ta slabost jo bila nizujzdanje vojakov, ki so jih volili.
Ni bilo namreč mogoče, do bi vojaki, ki so vlado pre-mcnili in Ccsarjo vpeljali, no bili v krutkim spoznali, do prav za prav oni s ccsnrstvam gospodarijo.
Zdaj zamorete času, ki sle ga ravno pregledali, tiste pridjati, ki vam stan in premembo vojaštva zaznamovajo: namreč ko je Senatu in rimskimu ljudstvu podložno in vdano; ko
• Poljb. VI, 1 Ct lerjj 41 cl »cq.
1 r.iiu v, 4.	1
sc svojim vodjem vdA; ko jih k narvikši oblasti z vojaik*m. naslovom Cesarjev povzdigne; ko je nekako gospodar čez svoje lastne cesarje, ki jih volf, stavi in odstavlja, kakor se mu ljubi. Od tod nemarnost; od tod punti in vojske, ki ste jih vidili; od tod poslednjič poguba vojaštva in deržave.
Taki so imenitni časi, ki nam premembo rimske deržave kažejo, Če jo samo na sebi premislimo. Tiste, ki nam jo v zadevi z drugimi ljudstvi na znanje dajajo, je ravno lako lahko razločiti.
Čas, ko se s sebi enakimi bojuje, in ko je v nevarnosti, terpi nekoliko več ko 500 lčt in neha s pogubo Galijanov v Kalil in deržave Kartagiianov.
Čas, ko se zmirej bolj močna v vsih vojskah, ki jih začne, naj si bodo hude kolikor hočejo, brez nevarnosti bojuje, terpf dvč sto lčt, in grč do vstanovlenja deržave cesarjev.
Čas, ko svojo oblast in svoje veličanstvo ohrani, terpi 400 ldt in jenja z vlado Tcodozija Yč'ikigi.
Poslednjič čas, ko njena oblast od vsih strani napadena malo po malim opeša. Ta stan, ki terpf tudi 400 lčt, .začne a Teodozijevima sinama in nazadnje neha pri Karolu Velikimu.
Vem, Veličestni Gospod, de bi so zamoglo uzrokam pogube Iliina dosti posainesnih priinčrlejev pridjatu Ojstrosl po-sojcvavcov proti dolžniknm jc obudila vidike in pogoste punte. Čudno velika množica boreov in sužnjev, ki sta jih bila Rim iu Italija polna, jc strašne sitnosti, in Še clo kervave vojsko napravila. Rim, ki je bil v tolikanj domačih in vunanjih vojska li opešal, si je po zvijači ali po pravici toliko novih mest-njanov napravil, de je vsred tolikanj ptujcov, ki si jih je posvojil, komaj sam si*be spoznati mogel. Senat se je z divjaki napolnil: rimska kri se je mešala: ljubezen do domovine, s ktero sc je Rim čez vse ljudstva na svčtu povzdignil, ni bila prirojena meslnjanam, ki so bili od zvunaj prišli; in dhigi so se po mešanju pokazili- Stronko so se pri ti čudni množici novih mestnjanov množile: innepokojni duhovi so v njih nove priložnosti, zmote nnpravljoti in pričenjati, najdli.
Med tem so jc po gizdosli, po razujzdanosti in po lenobi, ki so se vrile, število vbogih brez konca množil". Taki, ki so se razdjnne vidili, niso najdli pomoči ko v pnntib, in naj si bo kakor hoče, niso marali, čo *» njimi vse pogine. Veste kaj je Uatilinova zarotija storila" Visoki Častfželjni, in vbogi, ki nimajo k=«j zgubiti, ljubijo ved ne premembe. Ta reda mestnjanov s'a v Rimu premagovala; in ker je l>il srednji stan, ki v ljudovladijah sam enakomčrnost vsiga zderžuje, nar nezmožniši, jc ljudovladfja pasli morala.
Temu znmorete še pridjati termo in posebno glavo tistih, ki so velike hrupe napravili, namreč Grakov, Marija, Sula, Pompeja, Julija Cezara, Antonija in Avgusta. Nekaj tega sim zaznamoval; tode posebno sim si prizadeval, vam splošne uzroke in pravo korenino bolezni razodeti, to je, zavidljivost med stanovama, ki zasluži, de vse nje nasledke prevdarite.
Pa spomnite se, Yeličestni Gospod, de dolga veriga posebnih uzrokov, ki deržave delajo in razde* ajo, na skrivnih sklepih božjo previdnosti visi.
V visokih nebesih derži Bog vojke vsih kraljestev; vse scrca ima v svoji roki: zdaj strasti overa, zdaj jim berzdo pusti; in tnko vodi ves človeški rod. Hoče piidobiteljev? pošle strah pred njimi, in vdahne njim in njih vojakam nepremagljivo prederznost. Hoče postavodajavcov ? jim pošle duha modrosti in previdljivosti; jim dd nesreče, ki deržavam žugajo, prehiteli, in podloge občniga pokoja postaviti. On pozni človeško modrost, ki je vselej nekako pičla: jo razjasni, in' razširi njo vid; in jo spet njeni nevednosti puslf, oslepi, podere, zmoti samo po sebi: zavije se, v svojih lastnih zvijačah se zamotfi, in njene varnosti so ji zaderge.
Tako izpeljuje Bog po vodilih svoje nezmotljive pravice svoje strašne sodbe: on pripravlja izide vnardaljniših uzrokih, in pošila tiste velike vdare, ki takd deleč zadevajo: kadar hoče zadnjiga dati, in deržave prekucniti, so vsi svčti slabi in napčni. Egipt nekdaj takd moder, hodi pijan, omamljen in oinuhoviije zato ker je Gospod čez njegove svčte duh omotice ruzlil; no vd Več kaj dela, zgubljen je.
Pa ljudje naj se v tem nikar ne motijo. Bog popravi zmoteno pamet kadar mu jo všeč; in kdor je slepoto drugih znsramovul, pude sam v še gostejši lamo, brez de bi bilo do-
stikrat druziga treba, ko njegove dolge blaženosti, mu pamet zmešati.
Tako kraljuje Bog čez vse ljudstva. Ne govorimo več od primčrleja, ne od sreče, ali govorimo od nju, kakor od imena (besede), a kterim svojo nevednost zakrivamo: kar je v obziru na naše negotove svčte primerlej, je namen sklenjen v vikšiin svčtu; namreč v večnim svetu, ki vse uzroke in vse izide v enim redu obseže. Takd so vso k cnimu koncu iztč-ka; in le za tdj ker vsiga ne zapopademo, najdemo primerlej in nevredenost v posamesnih prigodkih.
Tako se vresniči, kar Apostelj pravi1, do „Bog je blažen in on sam mogočen, kralj kraljev In gospod gospodov." Blažen, ker njegov pokoj je neprecenljiv, ker vidi vse spre-menjati se, brez de bi se sam spremenil, in ker vse premembe po svojim nespremenljivim svetu dela; ker mogočnost daja in odjemle, ker jo od člov«-ka na Človeka, od hišo na hišo, od ljudstva na ljudstvu prenaša, pokazali, de jo vsi le na posodo imajo, in de ona le v njemu sumim naravno prebiva.
Zatorej se vsi, ki vladajo, vikši moči podveržene čutijo: store več ali manj ko mislijo, in njih sveti imajo vselej nc-previdene izfde: oni niso gospodarji naprav, ki so jih prete-čene stolčtja v reči djale, in ne zamorejo previdili teka, ki ga bo prihodnost vzela, tolikanj manj ji ga vsiliti. Tisti sam, ki \6 kar je in česar še nt, ki vsim časam predsedova, in vse svčte prehitf, derži vse v svoji roki.
Aleksander ni menil za svoje vojskovodje delati, ne s svojimi pridobitvami svoje hiše pogubiti. Kadar je Brut rim-skimu ljudstvu nezmčrno ljubezen do svobodnosti vdahnil, ni mislil, de je t duhe seme razujzdane.predcrznos!; v ,. kteri je imelo neki dan zatiranje, ki ga je hotel .. dejši ko pod Torkviniji spet vpeljano hiti. Kadar so se ...ji vojakam prilizovali, niso imeli namena, svojim naslednikam in -deržavi gospodarjev dati.
Z eno besedo, nije človeške mogočnosti, de bi, sebi vkljub, drugim namenam razun svojih ne služila: Bog sam vd vse po svoji volji vravnati. Zatorej je vse čudno, če se le na posebne uzroke gleda; in pri vsim tem napredova vse v vre-denim nasledku.
To Vam, Veličestni Gospod, ta razgovor kaže; in-do od drugih deržav več ne govorim, vidite po kolifcanj neprevide-nih, tode med seboj zvezanih svčtih, je bila sreča Rima od Romulja do Karola Včlikiga vladana.
Znj biti, de bate menili, de je bilo treba, Vam kaj več od Vaših Francozov povedali, in od Karola Včlikiga, ki je novo cesarstvo osnoval; pa verh tega, de je njegova zgodovina del francozke, ki jo sami pišete, in ki ste jo že tako deleč dognali, si prihranim, Vam drugi razgovor-napraviti, v kterim mi bo treba, Vam od francoskiga in od tega velikiga pridobitelja govoriti, ki v hrabrosti listini, ki jih je starodav-nost nar bolj čislala, enak, jih v pobožnosli, v modrosti in v pravičnosti prejde.
Ravno ta razgovor vam bo razodel uzroke Čudovitiga napredovanja Mahometa in njegovih naslednikov: ta deržava, ki je dve sto lčt pred Karolam Velikim začela, bi bila mogla že v pervi razgovor vzeta biti; pa sim menil, de je boljši, vam njene pričetke in njeno vpadanje v enim nasledka pokazati.
Od perviga dela občne zgodovine vam nimam tedaj več kaj reči: vse njene skrivnosti bote znajdili, in le pri vas bo, v nji ves nasledek vere in velikih deržav do Karola Velikiga zapaziti.
Ko jih bote vidili skoraj vse same po sebi pasti, in ko boto vidili vero se s svojo lastno močjd obderžnti, bote lahko spoznali, ktera velikost je stanovitna, in kam pameten človek svoje zaupanje staviti mora.
Tajna osnfla božja.
trifov1est od
M. Stomnoviča.
(Srirlia.)
Upravo je glulm doba noči, sve leži u pokoju, sve u du-bokom snu. Samo našeg pustinjako odbiego san, on sam bdije i premišljava čuvenu pripoviedčicu; ona mu trepti pred očima
i vfirli su po glini. Čini mu so puna tajnosti, puna nauka i licpili primiorah. Puu itiicsec 'upiraše bl.iede svoje zrake kroz prozoru usnbu. Mirno motri starnc puslinjak pn sobi mieso-činom razsvictljcnoj, vidi liopo skupocicuo pokučstvo; u po red s-bi spavašo domačicn. Uz njezinu postelj stojala jo krasna surena kolievka, u kojoj mirno spavašo gore spomenuto die-tešce Velika tišina vladašo usobi, saiuo se culo dihanje spa-vn j učili i cvergutunjo stričicah u duvaru.
Mladi putnik uslade hitro iz postelje svoje na veliko za-čudjenje starog pustinjaka, svoga sudruga; stado usried sobo; predjo udrugu sobu tihoknno na violrovi krilih—prava nočna utvora —; pristupi k spavnjiičcui čedu ubešiki (zibki); izteržc nejnčko dictešce fladjnnoin sanku iz nnručajn; lati dietešco gvozdeuom rukom Icmcrulno za gcroce, stisnu ruke kao klc-šle; slabački vratak hersuu kao lomno slaklo, vrisnu muklim glasom dictešce, zahcrlja, glavica mu pado na persi, ubojica ostavi gn kao šlo vuk žertvu svoju — nevino jagnješce — ostavlja poklo mu kerv izpijo a več gladan nije, i povrali so natrag u ložnicu svoju. Iznova zavlada posvuda sinertna tišina. Stari puslinjnk mislio je, da jo sve to, šlo vidi i čuje težak sanak. Pro t are si oči budne, podignu se u postelji svojoj i častnim se prikersli kerstom; ustane najposli iz postelje, te izidje iz sobe na dvorišle, i još dvouini, da li jo to sve vidio u snu' il' na javi Iz:šnvšcg na dvor pozdravi pievanje pitlovah (»rožah) zoricu čestečih;. pogleda starac k iztoku zora puca; strah ga uvali i tcrnci predju od tabanje do temena, od pete do glave kad se uvierio o istini svega, što-je čuo i vidio.
Istom što se slari putnik s dvora povratio u sobu, pro-bndi se i nesrečna mati udavljenog dieteta, izpravi ga u ko-. licvki, ali jndovna i biedna opazi, daje milo dictešce ladno kao led, tergne ga iz kolievke u svoj naručaj stisne, na vručo grudi, u kojima toplo bije ljubeče serdce majkino i na sav g as stane cviliti i naricati: Jao meni, milo čedo moje I Jao 'meni, šta sam doživilal Zlobna smcrli šlo si učinilal Huda znzlobnice!' uslreljila si mi moga jedinka, jedino ufauje moje, veselje moje, serdce moje, dušu moju i sve dobro moje I Na ovaj jauk svi se u kuči probude, domači i potnici, i svi se skupe okolo biednc inajko i jadnoga otci, koi je od te2ke žalosti oniemio, kao kamen; tiešili su ih šlo su boljo znali i mogli, ali sve je bilo zamahu. Pustite nas tugovali govorahu uc*iljeni roditelji, za nas neima više veselja na ovoj zemlji, jarko nam je pomrčalo sunce, sjajni je miesec potamnio, rujna zora i danak bieli, cvietje pramalietno, sve jo to za nas u mrko zavito; za nas više neevietaju ruže, za nas uepievaju plico sladke piesni svoje; jao nami do groba našega I
Mladi putnik opomene starog, da je več vrieiue nastaviti pulovanjc, a slarac gledajuči mladiča mirna i pokojna, brez ikakve aabune i griže sviesti, čudio se Ycoma, i jedva je smio i pomisliti na ono, šlo je vidio nočom. Ako to još i nadalje išlo budo lakvim pulem, mišljaše starac u sebi, to je rernje od uglevlja, gorčio od čemerike, gore od zla, i miesto da se zn meno rieši zagonelka lajno osude božje, zavezuju se uzlovi njezini tim krutje. Evo jučer ova kuča bila je kuča radosti i veselja, a danas dom tuge, jada i žalosti, kuča plača i cvilc-nja. Naši putnici odoše daljo i oslaviše u suzama umivajučo I se domačine, koji su ih toli velesrdno na slan pritnili i toli | gnstoljubivo izpnkojili; starog puluika grozne obališe suze pri i polnzkn, a mladič osla neganjen i hladan, živa slika serdca ! kamenila. čudio se slarac i žaloslio i bio u največoj zabuni ' kno izvau sebe, mladič nasuprot spokojan i vesel. Duljo su ' vremenu iduči inučali obodvojica, najposli progovori slarac mladiču: »Sinko l leži mi na scrdcu tajna nieka kao težki ka- j men. —Zašlo učiui ti nočas kervno ono dielo sa onim nevi- • niin dietešccin? — Ja nišam spavao i sve sam vidio što se : dogodilo budni a bi li bilo tajili.* — „Zašto mene daklo pitaš kad si vidio," reče mladič, -„810 si vidio, to je bilo na javi, a ne u snu kako si s početka mislio, a Bog znade čemu je što : dobro
„Ako jo ono dobro, što si učinio, onda ja neznam što je zlo, niti znam Što je vrelo, što li slano."
Mladič so nasmieši i zamukne. O tvori se široko polje predputnicima, da se o kom nije dalo pregledati. Bujna zorica | jutrena več dnvno olvorila biaše svoja vrala svicllia od zlata : pred žurkim sunušccm. Nn polju njive plodonosne, šarene li- ,
vade, zeleni gaji i dražestno dubravc, kudgod oko motri svud« vidi moč,,slavu i diku božju. Plicc po gertnju pievaju, pčeliec neumorno Iclaju od cviotka nn cvirtak isahiraju med; pomnjivi mravi gaiuzc od uranka do mrklogn mraka i skupljnju si zi-minu, lepiri trepetaju i luptaju se; bagudicc u travi cverlju-gaju i cmcrktaju i svo štogod živi u svetoj, sladkoj naravi sve se miče i giblje. Putnici molreči sva ova idu napred mučeči, a žarko sunce, kralj od biela danka berže hiti k zapadli, nego li oni ka varoši, od kojo su iz daleka ugledali tornovc. Vasdanicu puta več su bili prevalili i još nisu blizu vnroši došli. Oni podvostručo korako svoje, a najednoč uzlulnji zh njima silan glas žestoke germljavine; Imnsli oblači zaslrit nebo; mrka noč prio zavlada, nego joj bicli danak uslupi vlmlu. Primačo so oluja bliže, bljunu silno kiša iz oblaka kno nn žlib. Krova nebiaše blizu; kiša kupa naše pulnikc, vclrina ih lema, da oko otvoril nemogu, inunjc so unakrst krese po oblaku, grom trese složcroin zemljo; oni trudni iumoreni turna raju po mraku kao Putnik našeg Preradoviča Što veli: . „Neznam gdie sam — kud sam zašd, Noč me je stigla u tudjini, Neznam puta, neznam staži*, Svuda goli kamen gazo Trudne noge po pustini!" tako i oni samo onda vide, da nisu daleko od vnroši kad im munja ognjevita razsvietli put, i to ih obodravošo pouzdnno napred stupati. Najposli jedva jedvice dodju putnici do grada. Ulice su varoško prazne, nigde nikog čuli ni vidili, svatko se živ sklonio pred olujom i kisom pod krov. Zadnji krat bliesne sc munja, i putnici vido sebe blizu nieke velike kuče, koju po cimeru poznadu, da je gostionica. Javo se na vratima moleči za konak. Vrata se olvorc, izidje pred njih sa svictlom niekvi debel ljudina, merzka lica, nemila pogleda, sa razdu-hauima brčinama i upila ih ošlroin riečju: šla žele, oni odgovore—konak. Gostionik nastavi; on bo je glavom lo bio: Moželc ovde prenočili, ako imate čime platiti konak, inače ja nepuštjam gad u moju kuču; eto ste opuzli, kao truli miševi od kiše, a od bbita utrackani, kao kcrmci. PInlil čemo. reče stari putnik, a mladi proctRita mu nn", govoreči: Neimamo mi
novacah, nego molimo u ime božjeg dura, primite nas pod svoj krov, mi smo ubogi utrudjeni putnici, noč je nemila i burna, kiša pada, vietar duše, učini gospodam s nami milo-srdje, kao nicku nagradu za to ja ču le večeras razveselili liepom pripoviedkom. Iz tog brašna nebude kolača 1 osovno odgovori nesmiljeni gostionik i hliede im pred nosom z»tvoriti' vrata, ali stari putnik obeča, da čo platiti konak, samo neka ih umorno neodbija sa svoga praga. To obečitnje skloni gostionika, te ih pusti unutra. U gostionici nije bilo nikog tudja do čeljadi domnče siedeče upravo za večerom. Stol je pred siedečiina bio pun jela i pitja, za tim zauzme gostionik svoje miesto za stolom i pokaže putnicima nekvu ohrdann klupu uzapeču, govoreči: Eno ondi možete spavati, samo pazite, da mi vašoin inokrom i blalnom odiečom neoknljate duvar i pod sobni. Ako želite štogod jesli i piti, a vi zapoviedajte, dati če vam so sve za novce.
Domači sveršišo večeru, brez da su i pogledali na umorno, gladne i žedno naše putnike, koji cieli dugi dan ništa sc okusili nisu do vodico hladne i konico tverda hleba. Nu naj-kosnjo zapila gostionik mladiča putnika, bil' imao volju pri-poviedati onu pripoviedku, o kojoj je govorio malo prio, pak če svaki od njih dobiti po komad hleba i po čašu vode. Mladič reč« da hoče i gostionik dade iin po komadič črna tvrda hleba, kakvim je hranio svoje vaške. Glad je sliep i skupa najbolji kuhač. To sn naši putnici sad podpunoma izkusili po-jedavši u slast ono malo hleba. Tad počo mladič ovako svoju pripoviedku: Nieki težak doneo s puta pet brisnkah kuči, i to brisakah prekrasnih. Njegova dicca sad su pervi krat takvo voče vidita. Zato su so čudila iradovala neizmierno nud tirna liepima, rumenima jabukama — kako su ih nazvala.
Otac razdieli briške medju četvero svoje dicce, a jednu dade materi njiovoj.	.
\U večer, kad su dieca pošla spnvati, pitaše olac: „No kako su vam se dopale treske, jesul* sladke?* Ništa nemože sladjo i bolje biti, odgovori najstarii siu. Ono su licpe vočke, tečne, nakisele a opet sladje od meda. Ja sam košlicu liepo
postavil) od moje brcske, p« ču ja n* dojduče prolctje posejati u vcrllu, to iz nje odhraniti s tablo, koje če onako krasnim roditi plodom. Pravo imai Danilo! reče otac, vidim da češ biti brižan domačin, koji so uvlck za budučnost stara, to so pristoji poljodielcu.
Ja sam moju taki pojeo, reče najmladji sinčič, a koštlcu sam bacio, i mnjka mi je dala polu od svoje breske. Ala je sladka ta breta, topila so kao šečer po ustlma. Ti istina Bog Milovane, nisi mudro učinio, ali naravno, po diečki. Za mu-drovanje i onako imade za tebe joi dosta vremena ako budeš iiv.—Trcči sin, Radovan, reče: Ja sam košticu, koju je mali Milovau bacio, uzeo i razlupao kamcnom. Unutri našo sam jezgru sladku. kao da je oraova, nju »am pojeo, a moju bre-sku prodao sam za papirnu šesticu, za kojo ču, kad dojdem n varoš na vočno tergovište, najtnanje šest onakovib bresakah kupiti.—Taj je učinio najpametnie, prisieče rieč pripoviedaocu gostionik, taj je moj Čovick, taj mi se dopadal—Mladič, putnik, nastavi dalje svoje pripovicdanje: Otac je kretao glavom govoreči: To jc, moj Rado I dakako mudro, ali—nije naravno i diclinski. Ne da o Bog tnoj sinko! da budeš danas sutra ter-govne, špekulant ili gostionik. A ti Jankica! upita otac zad-njeg svoga najmirnieg inajposlušnieg sinčica. Prostoserdačno odgovori ovaj: Ja sam moju bresku odneo i poklonio našeg susicda bolestnomuMirku, inomedrugu. On junije hteouzeli; ja sam ju ostavio uz njega na postelji, i otifo sam doma.
Dobro dragi moj! Dakle dieco! tko je šta mislite, iz-medju vos poimitu bresku svoju najbolje upotrebio? Dieca, izim Jnnkicc, sva poviknše: Bratac Jankicaj Jankica mučaše. Mati ga poljubi i poliše ju suze radosti: Vidiš belasa, i to je pameti reče gostionik, neimaš li li više pripoviedati! zapita serdito našeg mladog putnika. Neimam, odgovori ovaj. To mi je žao za ona dva komada hleba, reče gostionik, što sam ih vami dvojici dao, mogo sam tim nahraniti moje pse, a onako pukošo badavn. Tako vi džebraci, tepci i razsutoviči, koji se tepete po svielu, umiete svi lagati, mazali, pripoviedati i bu-dalc varali, te Yas badava hrane i napajaju. MisliteP da je hleb s brsti spao ili iz oblaka s kišom pao? Misliteli vi ba-davadžie! da je i voda badava, oštrim glasom produlji gostionik.— Da, pogodili sle, badava jo — bunar se neda izkopati brez troška i uzderžuvati u dobrom stanju. Barem je dosta vode dao dragi Bog, progovori naš mladi putnik nmiljnim glasom. Pok idi eno napolju curi voda iz oblaka, osieče se nn njega gostionik, pij! Odlazite vi eno onamo pod peč spa-vati, da badava negorr svietja, nije meni do vaše tlapnje i do višeg brezposličkog buncanja. Pervi ste, koji ste me preya-rili al' čete sigurno i poslednji biti. Ja sam mislio—sveudilj govori gostionik — da ti umieš štogod liepo pripoviedati za-uzvesclenje, a ti buncaš o tricama, nekakvim breskama, što niti jc bilo, nit* če ikad bili. Ovako se izpraži gostionik, pak odo u drugu sobu, a naši putnici ostadošc u tavnoj sobi na tverdom sobnom podu. Onakve trudne i umorne, mokre i blatue brez postelje i prostirke, brez prostirača i pokrivača.
Potvcrdjuje se sve bolje ono, što sam ja več toliko pu-tah reko, povede sad rieč nnš stari putnik, da štogod je veči ugursuz i temerutnik, tim je naprednii u svemu na ovom svietu. To je pravda ovog sviela? Ona dieca sa briskama u pripoviedki liep su primier za sve ljude, ali žalibože sve je to za mnoge ljude klapnja. Što je učinio mali Jankica to je za nji ludorin.	.....
Ovako jo slaric još dulje na tihom divanio, misleči, da ga slušu njegov sudrug; ali domalo opazi, da ovaj kruto i sladko več spava, pristado divaniti. Nu čudnovato mu so vi-dilo, kad jo opazio, da mladič spava, i ovako jo sam u sebi govorio: Ovo jo čudo i sijaset sa ovim momkom; prošaste dve noči, kad je ležao na čistoj, mekoj postelji, nije mu se dalo počivati, nego so vojtovao, a sada na gadnoj, tverdoj bušljivoj i uJljivoj daski brez uzglavja i pokrivača spava kao nn meki dušeki.
Slornc uijo mogo ciclu dtigu noč oka znlvorilF, i tek prid zoru obluda ga mcrlvi sau i malo zaspi.
Prič još, nego šlo je tavna noč belom danku vladu predala, več so opct starac probudio izn svoga kratkog sanka, a mladič jo još sveudilj spavao kano da jo obendjelnčen, dok ga kroz naprama stoječi prozor pavša mu na lice sunčana
zraki probudl.—Pomozi mili Bože! progovori probudjeni, «1« sam liepo počinno! Baš ti hvala domačine! šlo nas nisi sinoč otierao na polje, onde bi, znam doista, zlo po nas na kiši bilo, i ovako nebi nispavao so. Znto ču ti so liepo zahvalili, znam da češ s menom zadovoljnn biti.
Pulnici se naši spremaju za daljo pntovanje, a nesmiljeni gostionik k njima stupi u sobu. Dobro jutro I reče on,—pla-tite za konak, pak idete svojim putcm. Takvi gosli nisu za poštene gostionikel
Neljuli se gospodare! reče mladi putnik, ja mislim, da češ • nami zadovoljan bili; cyo ti ova kupa, ja ti ju poklanjam—i to govoreči izvadi onu kupu skupocicnu, oliojoj smo več čuli, da ju je uzeo od starca na pervom konaku.
Kad gostionik ugleda skupocicnu kupu—upropasti se od čuda, nije vierovao svojim očima, niti jc znao, da li so mladič šali, 11* istinu govori. Nu kad je mladič još jednnkrat ponovio svoje rieči, i gostionik uvierio se, da jc isliun što veli, razvedri mu se namrgodjeno lice, pritvori sc jed u med, gorkost u slast, ljutina ublagost i gostionik ovako poče govorili: Sledite dragi moji! siedite! ja vas nepuslim na put gladnc ižedne; vriedni ste se pokazali, da vas izpokojim i udvoriin; siedite! gle sad mi pade na um—moram vam pripoviediti što mi sc nočas dogodilo. U snu došo je k meni niekl mladič i kazao mi je: Sutra češ sretan imati dan, jer če se u njemu položiti temelj za tvoju buduču sreču, i evo vidim tako je.
Gostionik jc tek zavergo dugačak i širok divan, a niši putnici, več gotovi za puči, i mladič lativši raku svoga starog draga ostavi u največem začudjenju gostionika, neprogovorivši više ni. riečice.
Bilo je pridgradje, gdie sunaši pulnici konakovali, prid-gradje niekog stolnog grada. Stari pulnik pitao je mludoga što učini sa skupocienom kupom? Šlo misli o tustom gostio-niku, o njegovoj lisiejoj čudi? što misli o cernom hlebu, što su ga večerali jučer na večer? što misli o onim starinama gostoljubivim, koe je mentovao zlatne kupe? I što misli, da li je pravo, što je gostionik kupu dobio?
Na sva ovakova pitanja, na-sve izraze nezadovoljstva i negodovanja starčeva, na sve njegove gorke i čemerne, ljuto i osire rieči i opazke mladič je odgovorio kao navadno: Starče, Bog znade čemu je što dobro!
Upravo je bilo okolo podne, kad putnici stigoše pod unutarnji grad. Na ulicama gradskima nikog, skoro nikog nije bilo, bilo je vrieme od ručka. Izmedju predgradja, odkud su došli, i izmedju unutarajeg grada tekla je doduše uzana, ali berza i duboka rieka, preko koje išlo sc u grad po krasnom, kamenitom mostu. Na ovaj stupiše naši putnici s jedne, a s druge strane nieki gizdavo odieven, na još gizdavijem konju jašeči gospodin. Osim ovih nebiaše nikoga na mostu. Jašeči gospodin bio je čoviek u najboljoj živola dobi, krasna stnsa, lica gospodskoga; odieven je bio u meke, dvorske, sjajne ha-ljine; pogleda je bio ponosna, iz čega se vidilo, da je pun samog sebe, da je oholol', ponosan, gord, kao što su ponaj-više svi dvorjanicL Sukobiše se naši putnici s njim na sried mosta. Mladi putnik primače sc ka konju, taknu ga rakom u bočine, konj goropadno i pomamno skoči u visinu; most uz-germi, konj skoči još pomamnie uvrieten, poplaši se, uzda puče; konj skoči upropinjce i sbaci sa sebe gizdavog svoga gospodara. Ovaj se stcrmoglavi preko ograde visokog mosta upenječu se berzu rieku; vodapljusnu, otvori se kao bezdno i proguta nesrečnika, žbur, zvor skoči na vodi nekoliko pu-tub, još zadnjikrat poknza se utopljenik boreči se sa talasima i sa vertlogoni i šireči rake u zrak; valovi se sklopiše, zn-kopašo ga, utonu.
Stari putnik, koi je sva ovn vidio, osupni od sfrahn nad kervnim dielom, koje je njegov suputnik učinio. Bože! pomi-slio je, eto čoviek ni kriv ni dužan, izgubi život na grozoviti način, i ccrno ovo dielo učini ovaj mladič hladnokervno i hu-tiinice. Dosta bi bilo, da je tako hladnokervno i liotimice cerva plnzečeg po prahu zjjazio, jer i ovog jo Bog stvori«, da živi i služi drugo j životinji na hrnnu, a ne dn zamahu gine. To jo kervno dielo njegova siipntnikn starcu zadalo takvi slrah u kosti, da jo prezuo se i žacao prod mladičem, kao pred ka-kvim Invom ili tignoin, i nijo smio pogledat ga. Mladi putnik spazilii to, pristupi k starcu i IntivSi ga umiljnto zn ilesniru
progovori: Starino! dn sani ja sad nčinio dobro diclo, to ti, I kako vidim, nipošlo ncilopušljaš, a tako jc, jer Bog z na d o ; čemu jo šlo dobrol Cuo si valj d a pripovicdnli, dajo bio { nicki čovick, koi jc ležeči pod velikim hrastom promatrao i mali žir na hrastu s jedne a s drugo strane mali vrež bun-devski ondo so destvši, govorio jo.s Zašlo jo Bog stvorio na tako velikoiu slablu, kao što jo hrast, ovako mali plod (žir), n na bundevskom malom vrežu veliki plod (bundovu)?—Ovaj žir mogo bi biti kolika jo bundeva, to bi dolikovalo velikom hrastu. U koi čas on tako niudrovaso, odkido so jedan žir sa hrasta i pade mu upravo na nos, to ga kvacnu. Ovo gaje opoincnulo, dn jo Bog sve na sviclu dobro i mudro uredio, jer, pomislio jo tndn, da jo onaj opadši žir bio velik kolika jc bundeva, zlo bi bilo za njega i njegov nos.
Tako jo slnrinol dočim poljodiclao i težak molo Boga, da im blagom kišom natopi polja i verte i okriepi poljske plodovo žestinom sunca sapaljene, brezposleni šetaoc Želi, da ostane suho, licpo vrieme.
I tnko prido mladi naš putnik na malenkosti i spomeni tisučo šlučnjevah, gdio se jednom po ljudskom sudu čini očita nepravda, drugom nezoslužena nesreča dogndja itd.
To sam ja sve izkusio, progovori muklim glasom starac, pa baš lo jc ono, što nemogu dokučiti, zašto tako biva na ovom sviclu? Ncču daleko iči, eno n. pr. kakva je posligla sudbina onog dvorjanina što si uzrok mu smerti bio. Da li je pravo mentovati čovieka života, t.j. onog blaga, koje mu po-vratili i nadoknaditi kadar nisi; mentovat života čovieka zdra-, vn, bogata, ugledna, srečna, i kom jo život sigurno sladak,1 drag i mio bio?
Ili misliš da je pravo što si ukradjenom kupom poklon učinio onom pnkostnjaku goslioniku.—Namazo si debeloj gur ski vrat, što veli naša prosta poslovica. Tu si se pokazao tudjim dobar, neznom s kojim pravom?
Hi je pravo što si ono nevino dietešce temerutno udavio, i njegove roditelje, one stare, poštene ljude, one dobre, go-Btoljubivo duše onako nemilo ucvielio, da kukaju kao sinje kukavico i suze liju do groba svojega?
Bog znade čemu je što dobrol opet odgovori na sva ova mladič.	..
Dok su so putnici naši ovalco razgovaroli, ni opazili nisu več prišli dosta pula. Grad je več davno bio za njima, a oni u polju. Išli su k iztoku. Za njima su ostale visoke gore, ka kojima se sve hitrie i žurnie približavalo žarko sunce ležeče k zapadu. Pred njima na iztočnoj neba strani stajala je sedmobojna duga. Mladič učini pozorna starca Radovana na oyo divno nebeško pojavljenje. Sto misliš slarino! reče mladič, osedmobojnoj dugi, kad ju vidiš na nebu? Kad što ništa, kad što opet pada mi na um ono, što čitam evo u Jczgri sv. pisma, u ovoj knjigi, što ju nosim u torbi, da je najme Bog obečao patriarki Noemu, da več nikad neče više pedepsati zemlju občenilim potopom i za znamenje ovog svoga obečanja stvorio je Bog dugu sedmobojnu. Mladič izrazi u piesmi Što misli o dugi dočim zapieva tanko glasovito:
„Perva boja, koja mi je mila „Kao ljiljan, ili snieg je bila; »Čistoče je ona slika prava, »Na čistoču nek nas obodrava, „Brcz koje se nemože spasiti „1 u slavu nebesku uniti;
„Plavetna je druga, koja viče: jGore gledaj u nebo čovičol „Ondi gor jo tvoja domovina, „Gore prava tvoja otačbina; „Dakle česlo goro oko hiti »I nastoji u nebo dospiti.
„Trcča boja kao rumena,
„Lcpa lica žarka i cervena,
»Opominjat njezina je želja
»Ljude na kenr svieta Spasitelja,
»Kojom on je ljude odkupio	* .
»Kada ju je na krstu prolio;
„A čclvcrln hoja jo zelena »U ufanjn rulio odiovenn, »Veli: šlo sc vidiš zelenili „Jcdnoč zrel čo plod sp učiniti, „1 štogod Bog dado naviesliti, »Sva čo, sva so vierno izpunili;
»Kao čadjo ccrna boja pela ^Ccrnom, smcrlnom koprenom zasterta »Uči ljude, da če svi umrili „1 u ccrnu zcinljicu dospiti, „Da, u ladnu dospiti čo i mraku . »Strahovita mcrlatačku raku;
»Opet šesta boja plamcnita »Živog ognja slika strahovita. »Kad joj gledam obrozo vatrene; »Osicčain so na muko pnklcne, »Gdie če oganj goril strahoviti, »Ki se viekoin neče ugasill;
»Sedma boja, kao zlalo čisto, »Ili kao jarko sunce isto; »Opominja na nebesku diku »I na rajsku krasotu velika, „YickoYito gdieno čo veselje »Sve pravedno zasititi želje. Dok jo mladič svoju piesmicu pievao, starnc ga jc pozorno slušao, a kad je mladič golov bio, rečo slame Rade: U nas jo rieč u narodu, da sc pozna ptica po pievanju, al' ja evo vidim, do ova rieč nesloji, dočim ti licpo i prekrasno svetu piesmu pievaš, a zločest si i opak čovick, za mene si ti, koji to ja poznam gadna posudn, iz koje se gadi piti i najčistia voda. Nehasni to moj sinko pobožne pievati piesme, a sviest ukaljana kradjom i ubojstvom. Starčel reče mladič doči če vrieme, kad češ uvidili, da je sve dobro, hasnovito i spasonosno, Štogod sam ja učinjo prid tvojim očima. Vidiš bio je jednoč nieki poljodielac, koi je mislio, da nišla boljeg na ovom sviclu nije kako bogastvo i kad čovick iinadc mnogo Tiovacatl. DOgOdI se, dn ovoj iovick noalicdi od ovog \ijka silno bogastvo i imanje. Čim je dobio novce u ruke, taki prodade on svoju kuču, svoje polje, i priseli sc u varoš, jer bo mu se varoški život bolji vidio od selskog. Od kako je obogatio preslao je raditi, žena njegova nije se više starala za domačo poslove, i dieca njegova postadoše brezposlice i badavadžic. Nije prošlo nickoliko godinah, vec počeše njegovi nevaljali sinovi najprie od njega, a posli i od drugih krasli. Jednog od njih uvatiše pri kradji i bačen biašo u tavnicu; drugi pobieže nevidom, i tepo se i klalio po svielu, kao pas brez gazde. Roditelji propadoše u siromaštvo po zločestom kučenju i po svomu razsipluku i prie reda pukoše od jada od biede i nevolje i umriešo. Šta misliš starče I jesul' "onom čo-vieku od hasne bili željeni novci? Daleko bi on bio srečnii, da je ostao u svomu pervašnjemu stanju 1 Dakle i opet ti velim Bog znade čemu je šlo dobrol	*
Ja sam starčel poznavao jednog mladiča, komo je nicki »/ogat sa mora tergovao obečao zlatno bregove, ako so samo odluči s njimo putovali preko mora i bit mu suputnik i pomočnik pri tergovačkim poslovima. Mladi ovaj čovick jedva je dočekao ovo ponudjenje i več se počeo za pul spremati. Kad je ved sve gotovo bilo, pade momak u težku bolest; brod sa bogatim tergovcem, njegovim prinieljem odbrodi preko sinjeg mora i s njim sva liepa ulanja njegova izčeznuše, kao dim prid vietrom. Ovaj neugodni slučaj smotrno jc momak za svoju skrajnu nesreču, i snmo šlo nio poludio od težko žalosti; bicsnio jo i proli istom Bogu počeo nesmotreno momljati.—Ali posli niekoliko tjcdirh čuje, da je isti brod od gusarah napadnut, uzet, i svi ljudi u njem se desivši postadoše gosarski robovi. Toda istom poznade momak dobrotu providnosti božje prama sebe i stidio se poradi svoga nezadovoljstva.
Vidiš moj storče 1 dn valja biti zadovoljan sa udesom svojim i onda, kad nemože Čovick dokučiti čemu je ovo ili ono dobro.* Kako bi mogo to čovick uviek dokučiti, kad jc
pred njim sakrivena budučnost gustim zastorom? Kad se ljudma štogod dogodi, pripeti, neznndu što iz toga sliedit može jednoč, možebit posli mnogo godinah. Samo Bog uviek znade čemu je što dobro!
Dok je mladič ovako pripoviedao, starao je mučeč vuko se za njim trudau i umoran i jedva je noge yuko. Stigoše na podnožje visoke gore, za ko ju sunce več zamaklo biaše. Pogledaše putnici okolo sebe, ne bil' načl mogli kakvo mie-stancc sposobno za odpočivanje, u komu bi mogli prenočiti, icr bo ni traga nisu mogli opaziti, da bi bilo blizu kakvo ljudsko pribivalište.
Eno špiljal reče mladič, smotrivši u kutu jedne itiene šupljinu, u nju demo se starče skloniti. Špilja je bila prostrana, ali u nju vladaše gusla tmina, da se mogla—što se običaje reči—ruko vatati. To putnike nije sraielo uniči u špilju.
Utrudjen putovanjem slarac Radovan, več po starosti nemodan, jedva je dočekao, da se spusti na cernu zemlju, i čim je sc spustio i trudna svoja uda pružio, več ga je san znokupio u svoj micki naručaj, zaspa starac.
On zaspao nezaspao, a učini mu se kano da žarka mu-nja zakresi so i razsvietli tamnu špilju. Mladi putnik stajaše nad spavojučim starcem priobražen; sUrac ga gleda u zabuni i pun smetje; lice mladiča svietlo kao lice od bielezore, vlasi kao čisto zlato, odelja biela kao gorski sneži, i čim se starac nnjvečma čudio, mladič učinio se krilat i krila mu sjajna kao buba Ivanjska. Starac se ljuto poplaši pri vidjenju ovom i pade na koljena prid čutnovatim mladičem. Neboj se starče Radovnne! progovori mladič, ja sam onaj isti, koji sam i bio, samo ti se sadpokazujem umojoj pravoj slici; ja sam angjeo božji, službenik onog privišnjeg i svemogučeg, svakdibitnog i viekovitog Boga. Poslan sam obučit tebe, da — samo Bog znade čemu je što dobro na ovom svietu!
Ti si iztraživao tajnu osudu božju, a to je bilo toliko koliko da si pokušavno prigrabiti sinje more maušnim naper-stakom, ili koliko' da si pokušavao pribrojiti zvezde na nebu, travice nnzemlji, piesak umoru. Koliko simermljio, ito «»m ja one stare, inače dobre, miloserdno, valjane i bogaboječe ljude na pervom našem konaku mentovao njiove skupociene kupe; ali znaj, da su oni serdca svoja za ono zlato i drago kamenje o d više bili priliepili, nego da bi bili mogli najglav-niu onu zapovied u zakonu Gospodnjem posve izpuniti: »Ljubi Gospodina Boga tvoga, iz svega serdca tvoga, iz sve duše tvoje, iz sve pameti, krieposti i mogučnosti tvoje!
Ja sam njih ucvielio, serdce ih istina jest ljuto žahi-lilo, ali sam ih izlečio od najpogibelnie slabosti, koja se sa-stoji u ljubavi prekomiernoj ovog svieta blaga i imanja, pak sam ih izbavio od višnjeg izgubljenja. Sad su oni cielo serdce svoje, kako i valja, samomu Bogu poklonili; poznali su, da je ništetno ono blago, dobro i imanje, koje oganj sapaliti, voda pokvariti, berdjn pojesti, moljac izgristi i tat ugrabiti i odneti može; uvidili su, da je jedina kriepost Cdobrodetelj) najvernii priatelj čovieku, koji ga ni na vrati hladna groba neostavlja, kad ga več sve drugo ostavi,nego ga vierno sliedi i na drugi onaj sviet, u viekovitost, gdie nisu radosti kao zemaljske, koje priliče cvietju, koja izajutra liepo cvieta, a do večer več poveni, nego stalna, čista i viečna veselja.
Kod sam predno smerti u rake ono dietešce, onog jedin-ka vriemešnih roditeljah, koji su nas na drugom našem komiku izpokojili i ugostili gostoljubivostju, mis'io si ti, da sam učinio nnjvečo zločinslvo. JVisom, nego ono dieto bilo je Bogu, otcu nebeskoinu još dražje, nego svojim roditeljima, I zato ga jo dobri Bog po meni naravnom blagom smertju pri-neo sa zemljo kao licpi cvielak u svoj nebeški vert, u raj viečnji. —Roditelji dieteta uviek su bili ljudi miloserdni i darežljivi prama ubogih i sirotah: gladno su branili, žedne napajali, gole odievali, putnike izpokojnvali. Ali od kako su dobili ono dietešce, več su bili počeli poznalo uztezat se od miloslinjo i darcžljivosti, i tako su učinili pervi korak k naj-gndnijoj zloui —k lakomnosti, pak bi malo po malo došli i do vnranja, do lovarstva i kao od stepena do stepena do nepravdo i zloee, po čemu bi se najkasnje strovalili u bezdno vičnjcg izgubljenjo, a po njiovoj škrtosti izgubila bi mnogo i slroti-nja, koju su dosad Coli silno podupirali. Nu sad če, pokle im
vrieme izleči zadalu po gubitku dieteta ranu, postali još da-režljiviji i Činit če si priateljo od blaga ovog svieta, od blaga nepravde, pa kad podju s ovog svieta na drugi, primljeni če biti u viečnja pribivališta.
Što sam dao onom gostioniku skupocienukupu, dvostruko sam dobro učinio: pervo spnsio sam ga od vickovito smerti, buduč je u onaj čas, kad je kupu dobio, mahom promienio način svoga mišljena i u buduče biti če kriepka podpora u-bogih i polriebitih; drugo spremio sain onu kupu skupociunu na najbolje miesto, porodi koje su oni slari, čia je prie bila, u velikoj pogibeli stajali i vrieinenili svoj život izgubiti, jerbo več su bili osetili lupeži za kupu i odlučili umoriti ih i kupu uzeti. Gostionik dosta jc imuč čoviek, i kad kupu još proda dobit če toliko novacah, da če moči, kako je ved oduvno že-lio u svomu rodnotnu miestu utemeljili bolnicu i učionu za mladež i to iz zahvalnosti, šlo mu je Bog udielio ono blago, najposli več je u njegovoj glavi gotova osnova, dn podigno fabribu za predanje i tkanje lana, konoplje, svile i vune. Tu če mnoga sirotinja dubit priliku zaslužit si hleb a platno, sukno i svilena svita pojevtinit če, što je dobro za siromake. Zemlja ova vaša plodna je kako malo imadc zeinalja, i opet neimate nikakvih fabrikah, nego iz tudjih stranah morate do-nosit potrebštine za odetju pod sknpe novce i tako sve si-romašniji postaje narod i sve manje volje i ljubavi za ofcert-nost ostaje mu. Nijeli indi bolje to, nego, da je ona skupa kupa ostala u rokama onih starih kao zakopan talent u ruci sluge kako s. evangjelje pripovieda. Bog je sve stvari na ovom svietu zato stvorio, da se ljudi s njima na svoju i svojih bližnji basnu i korist služc. Kako veli starče s. evanej. Luc. 19, 12—26 »Uzmite od njega talent, i podajte onomu,? koji ima deset talenta. Ali gospodinc! rekoše, on več ima deset talenta. Velim vami, da sva-komu, koji ima, dat se bude još više i obilovat če, a tko ne ima, uzetmu sc bude i ono što iinaa Niekoi ljudi misle, da su več pravedni i Bogu ugodni, što se čuvaju od velikih griehah i zločah, i nestaraju se za točno, izpunjlvanje svojih dužnostih, za diclovanje dobr«, zašto i_ vremena i prilike, i srcJstv« i snage luiudu i zašto su od Bo-~ ga pozvani.
Najposli što je onaj dvorjanln izgubio glavu, nije štela, dapače po njegovoj smerti priprečio je Bog Yeče zlo i pred-usreo. Onaj čoviek na toliko je več bio uspieo u zlokovar-stvu i okletvi proti svome dobromu, pravednomu i krepostno-mu zemljevladaocu, da bi mn skoro bila njegova opaka i grieš-na namiera umoriti kralja svog za rukom pošla, da ga ja nišam preteko i obuslavio. Da je njemu pošla za rukom namiera njegova, izgubili bi milioni ljudih svoga dobrog zcinlje-vladaoca, deržava mudra upravitelja, sirote svoju podporo.
Tako mudro vlada Bog i upravlja sa ovim svietom; ta--ko on umije isto zlo na dobro obraljati, i sve jc dobro na svietu, samo ljudi dobro na zlo svoje i svojih bližnji po zlo-npotrebljenju obratjaju. Providnost božja dugoterpljiva je, ali zato neče ostat nijedna zloča i nnpravda nekaznjena kako ne-pravda pojedinih ljudi, tako i ciclih narodah i pokolenjah. Sva-komu če se jednoč odmieriti onom istom mierom, kojom je on drugima mierio! Znati moraš i to, da je sva slava, moč i sila ovog svieta lošla i izprazna.
I naš si. piesnik Gundulič pieva,. reče starac Rad<', da nije pod suncem kriepko stvari i:
Bez pomuči višnje s nebi Svieta 'e stavnos sviem bieguča: Satira se snmn u sebi Silna carstvn i moguča. •
Kolo od sricčo u okoli Dirteči se nepreslajc: Tko bi pori, eto 'e doli, A iko doli, gori ustnje.
A to, moj dragi Starce! reče mladič, nek ti bude dokaz da su ljudi stvorcni i odredjeni za nešto višje, nego su dobra ovog sveto.---
Sveršujuč reče angjeo starcu: Znaj i to, dn umcrlom čovieku nijo dozvoljeno znati tajnu osudu božju. nili smijo čoviek pitati Bog«, zašto opada vlns s mojo glave, zašto onnj
vrnimo s krovn od kučo susicda moga?l Čoviek nek se u obziru lajno osude božjo-dcrži kao i u svakom drugom obziru vicroznkona provog, koji jo sviellosl u Imini, veselje u žalosti, sunco u noči, leknr u bolesli, drug na putu, pomoč u nuždi i nevolji, učitelj u ncznanslvu, savietnik u dvojbi, utieba u liicdi, pokrepa u slabosti, obranba u pogibeli.
Čoviek starce Rndovanol odredjen jo za Yeliku i plcrae-nitu s vrhu I on stoji nn najvišjem steponu stvorenih biljah ovog svicln. Da nas angjclali znuzima on pervo mieslo; po duši je duh akoprcin ga ticla teret dol pritiska. Neizmierne su sposobnosti, s kojimn jc Bog ljudo obdario, ncizbrojeni puli napredka k višjem oprcdiclcnju —k savcršcnslvu, koje so u tom snsloji, dn čoviek Bogu priličan postane. Ljudi su na ovoj zemlji pulnici, i onaj čoviek, koji čuti svoje opredielenjc, ne-dangubi nn tom putu, nego brez oklevanja naprid stupa po staži, koj o m iči providnost ga jo odredila, neobzirajuč se ni levo ni desno.
Po ticlu ljudi vi slo životinjn, a po duši neumcrli duhovi. - Pulcnosli i skončnnju ^podverženi ste po ticlu, a po duši slobodna, neumcrla bitja. Što više jc čoviek puten, to je pri-ličniji živini; a štogod -više teži za duševnim, tim sc više približuje k nami nngjelima. Napredak k višjoj saveršenosti jest dobro, pravo dobro, i za pravo dobro odredjeni ste vi ljudi. Vicrozakon i očitovanje božje po uputjenoj reči božjoj svietu objavljeno uči vas poznavati vašo opredicljenje. Kriepostan, naravstven biti, reči če učinit se priličan Bogu — primaknut se sve više k svome cilju.
Bog jo najpodpunia i najčistia ljubav; njegovo največe blaženslvo sastoji se u neizmiernoj ljubavi; njegovi zakoni, zakoni su ljubavi, i ljudi su pozvani na ljubav. Prosti su i jed-noslnvni zakoni božji: Ljubi mene! ljubite se medjusobno! to je zapovied božja, lo je jezgra njegova zakona! O da bi ljudi poznavali i obderžavali ove zapoviedi, kako bi srečin na ovoj zemlji bili l ali tminc, ko jo nisu poznale istinu, dielo ljude od sviollosti, kao dan od nor.i, slndlcnšt od gorkosti, zdravlje Od bolesti, dobro od zla. Srečan bi bio cieli ovaj sviet, kad bi se ljudi kao bralja i sestre, kao dieca jednog nebeskog otca medjusobno ljubili: ali neljube se; merže se nasuprot; narod ustaje proli naroda, pleme proti plemena, susled proti susieda, brat proti brata i odsvetjuju svoje npredieljenje i ponizuju sc do gorsko ljuto zvieradi. I to jim nije dosta, nego još i proti viečnjoj providnosti božjoj mermljatseusudjuju i derzovito po-kušavaju izpitivati tajne osude božje. Tašta oholosti ljudska! štogod se više penješ gooi, tim če niže doli pasti! ! !
Ova izrekavši izčeznu angjeo; mrak opet zavlada u Spi— Iji; starac Kadovan protonu, proniče nekim čudnim čuvstvom od glave do tabanje, i nije znao, da li bdije, da li spava i sanja.
Božo budi mi milostiv, reče prikerstivši se častnim ker-stom, priznajem Gospodinel da si sve dobro i mudro nredio na ovom svietu; puti su tvoji neizkušani, staže tvoje nendi-mo, dobrota jo tvojo brez konca i kraja, milost tvoja višja od neba, širja od oblakoh, dublja od mora, ti si brez konca i kraja! Za sva tvoja stvorenja otčinski se brineš. Neču dalje zahtievali, da postavim perst mojuvertelje čavaljah, urane rokah tvojih, i ruku moju u bok tvoj, nego ču vierovati očito-vanoj rieči tvojoj, da si Bog neizmierne ljubavi, koji i udara-juč i šibajuč miluješ, i raneči ozdravljaš, i ubijajuči oživljuješ!
Stari Badovan povratio se opet medju ljudo u gradjan-sko družtvo i bio jo odsele primier dobro detelnja života i oso-bitog pouzdanja ubožju providnost ipodpunog pridanja u volju božju u svakom položenju života. U terpljenju mislio je na veselje, u žalosti na radost, u bolesti na zdravlje, u smerli na život viečnji i štogodje bilo od Boga poslano sve je dra-govoljno primao: dobro i zlo, sreču i nesreču, žalost i radost govoreči: Štogodje od Boga, sladje je od meda!
Bog znado Čemu jo što dobro!
Srlemslte Glasinke
od
Ilie Gbomoviča Sriexca.
XXVI. PETROVARADINU.
Varadinu grad nag oholi Ivo i sagradjen si od pustinjaka . Petra šlo tu njekad grieho plaka, I za milost Svcvišnjcga moli.
Veličanstvcn prizori kamen goli Tvih visokih stienah, na ki m jaka Tverdnjava so dižo do oblaka A nuz nju tik dere Dunaj doli.
Nu svo ovo velo nndvisnje Slava tvoja sebi uvick ravna Nju ni lurska ruka ncoskvrni. *)
Al šlo sada uho mojo čujc? „Nijo istina ovo ne odavna On nevierom slavu svoju očrni."
XXVII.
Yaradinu, ti naš tvrdi grade! Mišljah da ti tvrdja od kamena Plava tvoga, viernost prirodjena,
A ti evo u nevierstvo pade.
Te branitelj vatreni postade Azialsko hunskoga plemena, A mrzilclj i slnvskog imena,
Domovinu i Carstvo izdade.
Dok god viernost s tvom jakostju druži,
Prot nasilju svakom, svakoj u dobi, . Bi šlit Carstva i naše Domovine;
Al kad ruku ti Magjarom praži, Poče bieszit prot svojoj utrobi — Htiede Carstvom da Slavstvo pogine. - -
XXVIII.
Varadinu ti naš grade bieli! Kako toli strašno ti zabludi, Sliedeč saviet od opakih ljudih,
Eoe sloboda na svešto osmieli?
Koi i nam su gospodovat htieli, Noseč guju u saveznih grudi', Držeč nas za narod slabi, hudi,
Podjarmljeni, neuki, nezricli.
Koi su prot odredjenju Boga, I naroda proti svakog pravu, Svoj nam htieli jezik narinuti;
To nas evo dovede do toga: Da volismo slavno poginuli Neg podvrgnut njima robski glavu!
*) Lieta 1526 pade ovi grad u ruko Osmanliah,* koji ga sve do 5. Rujna 1716 deržahu, na koji dan bijahu pobiedcni od Eugenfa od Savojc.
Varndinu ti naš grade stari I Al što so dugo pero mojo bavi, Tražcč uzrok tvog izdajstva pravi?
Kad znam da su uzrok svem Magjaril
Uzeše te oni po provari; Nji* mit smete um tvoje u glave glavi, Sinom tvojim mrenu na oči stavi,
Mržnju uli proti našoj stvari.
Tako ti nam n novierstvo padol— Ista snajde Osick grad sudbina I on stara Slavu tak pogrdi;
Zapoviednik podmitjen predade Njeg Magjarom. Pa da ni islina: " „Da od glave uviek riba smrdi I* .
XXX.
Yaradinu ti dakle neskrivi! Tebe sriemska Vila izvinjaval? Ta iz tebe dojde rode Slava! Soko iz tebe izleti nam sivi!
Kog Junačtvu Europa se divi Koi voli da na njem ni glava Neg da zginu naša stara prava, Da u tudjinca robstvu rod naš živi.
Jelačiča mislim mila bana, Koi u tebi Varadinski grade Prvu ugleda svielost biela dana;*)
U Ilorvatsko on zalim ode kraje. No zato se to tajit nedade Da on Sriemac rodjen viek ostaje!
XXXI.
JELAČIČU SLAVNOM NAŠEM BANU.
Jelačiču Slavo tog stoletja! Ti si sjajna zviezda viek SlavjanaM Ti svog roda jaki stup, obrana! Viek če goriet slave tvoje cvietja!
Bog ti dade i junačka srietja!**) Da kao junak dojde na mejdana, Pobio našeg krvnoga dušmana! Primi zato vienčič sricmskog cvietja 1
Slavstvo viek če slavit tvoje ime! Tobe ljube i ljubit če Horvati Viok kao Otca svog i bana mila!.
Mečemo se Sriemci dičit s time: Što je junaka slavna toli, mati Porodila u sriod sriomskog krila.
Crdie Je Bom mol ?
Gdie sc ori mili oj! Tamo sladki Dom je moj; Gdie si tare težki znoj
*) Svietli noš Ban rodio so 1801 16. JListopada. . . Poslovica našeg milog Bana.
Poljodielac s čela svoj, Na strani je ilirskoj Sladki jozik moj onoj.
Gdie uz diclo Blati oj! Dieci viče viek svojoj, Tamo vieruj Dom je moj U krasoti viečitoj, Za svog Cara —Bona, koj — Kad mignil, ič čo u boj.
Gdie paslirič velik broj U zorici jutrašnjoj Tiera stado, pojuč ojl Tamo brana je cieloj Duši viekom znaj mojoj: Jezik v slici narodnoj.
Milo — zvučni ako oj Po dolini prenizkoj
1	planini visokoj
Svud se ori tamošnjoj,— Zar da nije brate oj! Tamo viečni moj pokoj?
Ak1 na strani preliepoj Doma mog* se viče oj 1 Deder brate ovdic stoj
2	premilo mi zapoj
S hrabra gerla krasni oj, Jer je to moj i dom tvoj.
Neboj nn sc, o nebojl Domovini u naškoj |	Ak* iz serca kričiš oj,
; •„	Jer od svuda oj, oj, oj!
1 • •	.• Zemlji viek po jnnnčlcoj
{ *	Odzivlje se kriepko — tvoji
Ak* je mio perivoj Gdie se pieva sladki oj, Jel' nij* velik nepokoj ' Proti njemu kad tko jojl! U saviesti viek gnjevnoj Vodi budi, gorki boj?II Feud. Babic.
Tihoca,
Ah! koliko kraj sladki jc
Ovdie, romoneča gdi eno Rieka svflm o žalu bije Tiho vazda i smiercno.
Jel' gdie IiepŠe biti može
Perivoja izim toga, U kfim imat se uzmože Pokoj tihi—-slast premnoga?
Sve je tiho, izumcrlo,— Nigdie ništa, sve uživa Slasti, — isto zvicre vcrlo U lihome snu počiva.
Sve u rajskoj nickoj slasti Tu tihoču sladko kusa, I nij' stvora božjo vlasti Da tu sladost ncokuša.
Povictaroc knd kad mili
Tiho duvno uz dubove, I uzdis moj na Inkih krili' Nosi svojo u dvor ovc.
Svnki duh.moj, pustjnm koga . I ntilcrnjih lici« umcrln, čini mi sc m no 2 ko mnog« Ljudih š nji m c bi sc fttcrla
Svnkn molba, šnljem koja Fut nchesnh gori sjnjni', Čujcm Iicrli kak u znoju Frcd Višnjega sud protajai:
U dvorovnli knk Itlio molit
Pred kolicui Višnjih Božih. Jllloscrdjo za izprosit, Za kč gino duli ubozib
Samo Slavulj mili stoje*
Ka tananoj livoje grani Sladko pojuč zvuke svoje Prain nebeskoj žlje dvorani.
To je, to je stan piesnika, Picti možo gdie uz liru Božja diela prevelika, KA se svudier razsprostirn.
Nu, ak grudi neima čiste
A k' ga grižo cerv saviesli, lian se trudi, i man iste Tu tihodu božje Cesti.
Dva su puti u Tiečnost
Putarik bodi neizmierno J«1 drvim puLnm vavick vierno, •' f Kan* po sinjem moru ladja, Kad se vielar š njim no svadja.
I čim dalje slupat haje, v ' Veča radost u njem* traje, Jer na tugu zaboravi, M s' na putu mu pojavi. * - v •
Nu kad dojde na dva pula Strici prostrieli ga preljuta, Nežna bo 011 kud če iči, Da svoj može cilj postiči.
Te sam sobom ricč povedes „Ovu eestu ako sliedo Mojo trudno sada nogo, Nač ču slusti na njoj mnoge; .
Uredjcna jer je krasno, Po kojoj ču biedan lasno Putovati bez promicne, Doklo mrak me neobsine.
• Tain na drugoj put jo strani S ternjcin gorkim posipani, Za putnika pun černera Jaol od jutra do večera.
Baš noidem po onoj staži * Gdie so ternjo svud nalazi, Ovim putem, Sto sam obrd, Idcin tražit mojo dobro."
Jao tebi moj putničel i Kojno sliediš sliepo viče, Jer baš ovo propast tvil je, Cicc kč mnogi uzdisajo. ■
Da po pulit koračaje, Koj jc s ternjem na svo krajo' Spleten, ravnaš nogo tvoje, Spascnje bi naši) svoje:
Jer, koj puta biede nosi, . • Sinicrnom suzom koj ili rosi, On jo sricčnn do vick vicka', Jer ga plaljn u nebu čeka;
A koj trnži pulo liopšo, On podno.si muko vekso, Jer mu propast vickivicčna Za nagradu je ncsricčna. Feud. Babič.
Kako Je Kara Gjordja učitelc ccnll.
Zdaj, ko so toliko od učitclskih razmer in poboljška njihove plače govori, ne bode morebiti nezanimivo (uninte-ressant) brati, kako je sloveči osvoboditel serbski, Kara Gjordja (ali Džordža), Slovcncem pod imenom „čcrni Juri" znan, učitele cenil in plačeval.
V „Boogradskom narodnom domu", kjer je „sovčta svojo seje imel, je odkazal Gjordja modremu učitelu Dositeju O brad o viču, kteremu je bil tudi svojega sina AIcksija v odgojo oli izrejo dal, dve ali tri slanico za prebivališče. Nikdar, kolikorkrat je prišel v „sovet- ni zanemaril, modroznanca v „narodnom domu* poseliti (obiskali), da mu jc tako spodobno čast zavoljo njegove učenosti skazoval, in pa tudi, da se jo z modrim starčkom čez razno učenosti pogovarjal, teta 1811 pa izvoli Gjordja modrega Dositejn za ?savetnika pro-svete" (ministra uka). Kako jo lako obnašanje Gjordjevo sivega starčka pač veselilo I
Kara Gjordja pa ni izmed učitelov samega Dositcja •tako spoštoval. Znano jc, da je on vse učitelc tako dobro plačeval, kako deržavne svctovavcc ali ministre. Pogostama je obiskoval ojuternih izhodih iz svojega dvora z vsimi vojvodi, ki so ga spremljali, narodno učiiišče, ktero je bil on osnoval, Dositej pa vrddil. Tukaj je s krepko svojo besedo mladini . priporočeval, da senBj rada in dobro uči, dokazovaje jim naglo potrebo učenih ljudi v dčržavi, in kolika sreča in čast da jih čaka, ako se bodo dobro učili. „Yidile li," jo govoril, „mi imamo dovoljno mišica za obranu Srbie, ali nc dovoljno
„vesli (zvedenih) ljudi za upravljanje iste.--Da mi znamo
»državu voditi onako, kako znamo vodili vojsku, droga-„čie bi sada stojali. Učite se dakle, u vama jo sva nadcžda „naša sa te strane. SluŠajle voše (svojo) učitele i pošlujte ij »Cjih); ja nji (njih) no odlukujem od moi (svojih) vojvoda; „učitol i vojvoda," reče vpričo vsih vojvodov svojih — „prcda mnom su ravni*) Zlo onomu izmedju vas, na kojega bi mi se oni potužili.a
Ko jo odhajal, je vselej učilelu roko slisnul, in mu skrivaj kakšen zlatnik (dukat, cekin) v njo potisnul.
Tako je Čislal učitelski slan, spoznavši vredenost uče-' nosti mož, ki se je v pastirski hišici narodil in brez poduka med svojim narodom vzrastel, samo po vzvišenosti svoje duše in bistrini svojega uma.
Ko bi se pač tudi avstrijanska vlada kmalo kmalo na revne učitele, posebno učitele spodnjih šol, ktere tukaj v mislih imam, ozerla, in jim prepičlo plačo v obilnišo spreober-nila. Pohlevni gospodje ne zahtevajo siccr ministerske, toda vsaj na pol boljšo, kakor je bila dosedanja, so — za gotovo vem — no bodo branili.	N.
Pripovedka.
Eniga dne, ko se je že mrnčilo, so je ptujic po pošli u • mesto** pripeljal. Ni se mudil, tcinoč terjal jo nove konje, da bi hitro naprej prišel. Korenjašk postiljon napreže, skoči
• *) Učitel in vojvoda sla pred menoj jednaka.
nn sedalo, ter 9 plujlm gospodam to urno odpelji. Ko prideta u dve n'ri dolgi gajzii, so zaSnd nočiti. Konji počnejo ne-pokojni Liti, lor dirjajo, dc Li mislil, kolesa bodo odletela. Ka-naglnma pa 10 ustavljeni.
Trije raibojniki planejo na voz, ter od jetnika terjajo, njim vsi! kar imii, prostovoljno padati, ako ne, ga bodo prl-morali, ter naredili, da ne bode veliko ve« proli govoril. Popotnik, b tej »tiski, Mite poitniga hlapca na pomoč. Taj pa pokojno na tvojim sedalu tedf, ino sladko tobak kadf, kakor de bi ga cela prigodba nič ne dotikali.]!
Kaj je hotel torej ptnjec storili? Stopi il vozi, ter mora gledali, kako mu raibojniki vsd dnaije ia denarja vredni,a. poberejo in uzamejo.
Ko so poslednjič vid Je bili pobrali, reče popotnik: .Možje, eno besedo! U eni reči je ie ena ilnrinjica akrita, ■ kateraj je 500 lnpih tolarjov. Vsii te vam hočem dali, čo tega potopulo — na posliljona pokaže — dol potegnete, ter prav dobro namlatite in naslikate." -
Tolovaji si tega ne dajo dvakrat ukazali. Tak lahek in posten zaslužek se no more zavreči. Potegnejo posliljona iz sedeža, ter nad njim bobnajo, do je kcj. Nekaj časa si je taj pustil to dopasti; ko mu je pa preveč bilo, uzdigne ramo, rekoč: „Zdaj jo zadosti!" ravno ko so njegovi »učitelji hotli gn popolnania pobiti. Pogumno oberne bitnjik, zagrabi cniga tukaj, drugiga tamkaj, ter znEnd lako nad njimi mahati, da se jim serce ulruplu trese, ino da popadajo kakor muhe o jeseni. Zadnjič poklekne naš postiljon nanje, ter jim naSteje nadavek s obresti vred nazaj.
Ko pluji gospod to vidi, si tudi serce vzame, popade tretjiga razbojaika, ga na tla verže, ter jako nabije. Prileti Se več ljudi, ki tudi pomagajo, tolovaje zvezati ino n bližno mesto peljati.
Grede ptuji gospod posliljona nagovori. „Ti si pa vun-der čuden svetnik. Zakaj si ti lako pokojno sedel, ter mi nisi pomagal, dokler te razbojniki niso pretepli?"
„ls'aj mi prizanesijo, miiostljivi gospod,* je odgovoril posliljan, rjest sim takošen. Gorek moram postati. Kader imaai dovolj batine, potlej Sc le vem, kdo de sim, potlej. Sc le pnmimno mahati zamorem." — —	,
'Iinj neK u pripovedka uči? Kako mnogo ljudi pokojno ustaae. ako ravao njih sosed u tesnosti tiči, dokler jim poslednjič za laslao gerlo ne grd. Pa tudi Se nekaj -druziga narodi iz tega lahko posnemajo, posebno — Slavjani. "J.S.
Cesar Jožef in bractica iz Šumave.
Ko je enkrat cesar Jožef na havorskih granicah po Šuma vi popotoval, pride tudi do vasi Luženic in se naravnost v pervo kmetijsko stanovanje poda. Kmetica je ravno pri peči sedela in kruh vsajala.
Ko ga kmetica med dvemi stali zagleda, ga po njegovoj potniškej obleki pervič za popotnika derži in mu reče: „Ravno prav ste mi prišli j nimam nobenega Človeka doma. Pojte, pojte in podajte mi te hlebej saj nič ne zamudite. Potem hočem vam pa renico mleka in tudi kruha prinesti."
Cesar si ne dd dvakrat reči, se hitro dela loti in kmetici hlebe podaja. Ko jo bila kmetica že vsadila, je vstala in cesarju mleka in kruha prinesla, zraven pa šc pristavila, da bi bila lepšega prinesla, ko bi ga bila imela.
„Alj povejte mi, mati P povzame cesnr kos kruha odlo-mivši, „zokoj pa imate to božji dar tako zolo čern; ali so vam taka huda godi?"
„Oj huda, huda, mili prijatelj 1 Kar si le ima človek, mu vso gospoda požrč; onapojd belo moko, nam pa černa ostane, ona posnemo smetano, mi moramo pa z golim vodenun mlekom zadovoljni biti."
„Jaz bi sc pa cesarju priložil, dn vas gospodi tako derd in objedajo! on bi golovo no pripasti!, da bi so vam kaka krivica delala."
»Cesarju? Bog pomagaj I žo vidim, da nič ne veste, kako se nn svelu godi. Cesar jo sam naj veči odertnik, to nam sam noj več pobere. Vsaki trenulek so spraska alj stepe s kom zaslran reči, ki niso černo za nohtom vredne, in mi mu mo-
ramo dajati svoje može in sinove, da jih pobijajo, moramo dajati penezn in ga tako v polu svojega obraza živiti. O to ccsarl lo je vam to pravi! ko bi Ic mogla do njegn priti, jaz bi mu drugači povedala, kar mu grel"
„Ko, mati! govori, jaz sam sim ccsar Jožef," reče cesar prijazno in razkopča svojo zvcrlmjo suknjo. Kmetico zagledali svelle zvezde na njegovih persih pade vsa prestrašena pred njim na koleno, ter ga za odpušCenjc prosi. Alj cesar jo vzdigne, jej k sebi sesti veli in zavkuže, mu vso težkoče in britkosti kmetiškega stanu povedali in razodeli.
Ko je potem odhajal, je kmetico, ki mu je marsiktero gorko potepla, še bogato obdaroval; košček černega kruha pa je seboj vzel in za terdno sklenil, da noče mirovali, dokler revni slan svojih podložnih no zboljša.
FrlpoTždlic zilsltc.
Zakaj blišče?
Hudič je nekoga dnu k Bogu stopil rekoč: Jaz čem vso ljudi na zemlji s gromom ubili.—Le, je Bog djal, jaz bodem pa popred zablisnul, da se bodo pokrižali in ne bodeš ime! oblasti do njih.
Zakaj nose duhovniki černc nogavice (štunlc} in zakaj je cesarski orel čern?
Dokler je bila obljublena, sveta dežela in sveto mčsto Jeruzalem u oblasti kristjanov, so nosili duhovniki rudeče nogavice in cesarski orel je bil zlat. Ko je pa sveta dežela in sveto mčsto Jeruzalem prišlo Turkom u roke, so začeli od žalosti nositi duhovniki nogavice Černe in cesarski orel je od toga vrčmena čern. Kadar bodo krisljani le svete kraje od Turkov spet pridobili, bodo od veselja duhovniki zopci rudeče nogavice nosili in cesarski orel bode zlat. "
Zakaj ptičice o veliki noči peti z>čno in po krčsu utihnejo ?	... -.. „» .-- -Ja«U-a» hoteli usmitenoaa Jeznsa njeti in umorili. On je pa šel in se je u votli čmerčič (Maurachen, eine Sclnrauim-gattung) skriL Kukovica je to vidilai in kukovala: Kuku, ku&u, Ježiš se je v čmerčič skru (.skril}; in je tako Jezusa izdala. Judi so zato prišli z ostrimi sulicami in so u čmerčič dregali. Od tega je čmerčič tako jamičast. Jezus je o veliki noči od smerti ustal in je pticam obljubil, da jih bode seboj u nebesa uzel, kadar u nebesa pojde. Vse ptičice so se tega radovale in veselo sprepevlale. Ko je Jezus u nebesa Šel, vse ptičice visoko, visoko za njim leto, naj dalje in naj višje jc letel za njim žerjavec (ševa, škorjanec, golibar, die Lerche), lako da si je svoje perute osmodil pri soncu, kakor pri žerjavici, zalo se imenuje žeijavec. Pa za Jezusom u nebesa niso inonle. Jezus jim je obljubil, da jih bode o biukošlih u <■	-.:! in one so čakale in še sprepevlale. O binkošlil.
ljubil, da jih bode ali o krčsu u nebesa vzel, ali |.......»adar
več. Ptičice so spet čakale in šc sprepevlale. pa tudi o kresu jih ni u nebesa uzel. Sadaj so žalostne potihnule.—Zato vsakega leta o velikonoči peti začno, ker se u nebesa veselo, po kresu pa žalostne omolkncjo. Kukovica o kresu pri živom telesu s červiči zvrč, ker je usmilenoga Jezusa Judom izdala.
PRAVI SLAVJAN. Ne tisti, kteri jo naj prednji med Slavjani, naj veči in noj močnejši, temoč tisli, kteri je za sveto uzojemnost in za zjedinjenost s drugimi brali naj iskrc-nejše vnet, kteri živlenjc in somostolnost monjih in slabejih tudi ceni, samo tc zasluži v naših časih slavno in sprelepo hno ,,Slnvjanu".
• SMERNICA. „Juri!" reče neki gospod k svojemu slugu, -vzdigni so, ter nesi >o pismo na pošlo!- — „Ah gospod, ne morem, ker sim preveč boliin." — „Ak ni drugači,u odgovori gospodar, „pojdem po som, daj mi samo tvoje škornje!"
Varimo su lokomvosti, ker je izvir mnogih strasti!
Naprava milodarite birc za vbogc IstriansIiLc Kmete.
(Koncc.)
Znesek nabrano milostuinc, ki smo ga v 4. listu dokazali, jc bil narasli! do začetka mesca Julja v denarjih na 3,383 f. 5 kr. in 20 stotin moke v ceni ........ 140 „ —
.skup . 3,523f.5kr. ICcr smo.mislili, da jo nar večini potrebam pomagano, nismo več nabirali; pa miloserčnost dragihTcrstjanov, in njih pripravnost, našo bogoljubo namero podpirati, so ni dala omejili, ter so nam sledeči dobrotniki svojo darove prislali, brez da bi jih mi bili prosili:
D. S. L na Dunaju f. 55, S. f. 2, Dr. Kandler f. 15, Jan;
' Vordoni f. 2, A. P. Reyer f. 10, C. Millanicb f. 10, F. od Bonorno f. 3, Luka Gnnzoni f. 5, Jur. Moor f. 10, Ger. Jožef E. f. 10, Jož. Clivio f. 5, S. B. Segrč f. 3, Peter Sartorio f. 20, Ang. Albcrtini f. 5, Jan. Bat. Bassi f. 10, Jož. Stella f. 5, Dr. Roniolo Calabi f. 3, Franc Mareau f. 5, G. R. f. 3, L. Belusco f. 2, F. G. Fanzoy f. 5, Jedan siromnški hudič f. 1, 31. Radich f. 10, Franc Cluzzola f. 3, E. Bolmida f. 2, M. R. f. 2, G. C.
f. 1, B. Stivanin f. 5, Franc Gallorno f. 10, MiMnvž Miacola f. 5, Hcrmann Crcdncr f. 10, Filip Morpurgo T. r., J»ycc in Družb. f. 10, Canloni Millanicb in Družb. f. 15, Peter Gastl f. 6, M. Cravatto f. 2, L. Laudi f. 2, fi. Krans f.5, V. Pctro-vich kr. 30, učcnici priv. šolo g. A. Mazorana f. 3-1, kr. 47, Učenici gimnasia: Pulghcr T. 1, Bochtingcr T. 1, M. G. Tom-masini f. 10, Dr. Jcnny f. 10, Peter Aleš, kanonik f. 2, Don Ferd. Staudacher f. 2, Don Anton Ivrainz f. 1, Jak. Glaser f. 10, Jan. Grcato f. i, M....n f. 1, Losar, učene kr. 20, Linnssi, učeno f. i, Franc Glatz f. 4, Gcdcou FIournoy f. 5, Peter Cochino f. 5, šola ovangcliška f. 3 kr. 20, Družba pnrnog mlina f. 10.	Skup 3777 f. U kr.
Manj zbog zmoto v poštovi 25 f. 22 kr. in ne plačenih od g. G. R. 3„-- 28 „ 22 w 3748 f. 49 kr. obrest iz deržavnih dolžnih pisem 1 „ 26 „
Iz ICopro poslanih 200 ^---
Milodari toraj znesejo y denarjih . 3950 f. 15 kr.
., 8 stajov ali čveterakov turšicc, 20 stotin moke.
Kako se je to razdelilo, so vidi v sledečem spregledu:
Sprički hranjeni v listovni slav. družtva v Tcrslu s doklndami
Obdarovane srenjo '
Staj. turšico
Staj. raži
Staj. boba.
Libcr soli
Liber moko
Znesek v denarjih
f. I kr.
1	Nakup od g. J. Scara-
mnnga
2	Nakup od g. J. Drngovina
3	Nosnina v ladje
4	brodovina do Rovinja
5	Nakup od g. J. Scara-
manga
6	Nakup od g. J. Drngovina
7	Vozninina in nosnina
8	Brodovina, in za sol
0 Več
!•' Nakup od g. J. Scara-manga
11	Nakup od g' J. Drngovina
12	Voznina do Kopre in sol
13	„ v Buzet
14	Nakup od g. J. Scara-
manga
15	Voznina y Šičolo
16	t. t. Rovinj in sol
17	Sol in voznina
« . • . • '.!) Posebni dar Ant. Zužicu 20 Poštnina od pisem 21-22 Yozninn od moko
23	Nakup od g. Franoviča
24	„ „ g. Drngovina
25	ff „ g. Franoviča
Sc jo razdelilo žita .
soli . moke . Ker dohodki znesejo .
stroški pa .
Pazenska-. Tinjanska S. peterska Krinjska . Žminska
PiČan Gradišče __ S. Ivanno Križovbreg j Lindaro Gologorica Kerbun Stari Pazcn in okolj.
okolšina Buzeta
okolšina Opertega in Pazna
Tinjan Pičan in okol.
Tinjan Ko vedo Loka .
1200 st. 3525 ti 2000 fS
216
350
200
II
30
: 77
77.
225 1300
300 200 1200
2000
873' 18
205 21
30
1023	45
133:	44
24'	20
301	—
70'	-
294'	50
137	1!
23	51
5'	-
591; 48	
lo*	_
22!	-
91	50
511]	—
151	—
i;	46
2!	—
os	25
f>7:	20
93,	30
924
77
198 ' I 3,525« | 2000iJ |3,S05| 5
3950 f. 15 kr. 3805 „ 5 , Ink So ostanejo -. 145 f. 10 kr. v rokah g. 3. Dobrih, ki bodo po zrečenoni namenu med vdovo,_in_siroto razdeljeni.
Vreilil S. ISurtmaš.
Jadr. Slavjan vzame slovo in bo o tej reči težko več V. kaj pregovoril, odbor slav; družtva sc poslnži priložnosti —in s so prečastitim miloserčnim dobrotnikam zahvali za zavpnnje/ ki so mu ga skazali, ravno knkor v imenu obilarovaiuh za vse blagovoljno doneske in darove.
Tiskaraica Auslr. Llovda.