Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pouedeljck in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, .* inozemstvo20Din Ricun ori poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celjc, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritliüje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljldh in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prcstora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. štev. 5. Celje, petek 13. jamiarja 1933. Leto XV. Obračun s slovenskimi separatist! Vsa Jugoslavia ogorčeno odklanja protijugo slovenske nakane dr. Korošea in tovarišev CELJE, 13. januarja. j Kakor srao žo v zadnji štcvilki ^menl.li, so sestavili dr. Korošoc in ! njegovi najožji prijatelji separati- | stične punktacije, ki so izzvale veli- ko ogorčenje v vsej Sloveniji. Zahtc- ve je prva ostio zavrnila Županska zveza kot ])redstavnica vsoli slovon- skih občin. Sledile so okrožno in sreske organizacije ter banovinsko vodstvo Jügoslovenske radikalne kniečke deinokiacijc. Z razdiralnimi načrti dr. Korošca in tovarišev se ba- vi ves jugoslovenski tisk, ki z v.so od- loenosi jo obsoja. separatistične punk- tacije tcr jih pravilno označuje kot. greh nad slovcnstvom in jugosloven- stvom. Dr. Anton Korošec, ki je bil predsednik naše vlado in je po 0. ja- nuarju ,1929. sodeloval v novem jugo- slovenskem režimu kot minister, je zašel sedaj na cudna pota. Ce so nje- gove separatistlene zahteve samo taktična poteza, je to nepoštena in i.omoralna politika, ki brezvestno manevrira z državnimi intcresi. Če pa to zahteve niso samo taktika, je ti'eba razcliraliio delo slovenskih se- Paratistov, ki delajo roko v roki s 1 r- vatskimi separatisti, v kali zatrcti. Najnovejša metamorfoza dr. Koroš- ea, ki je znal biti včasih navduSen centralist, ko je to šlo njegovi stran- ki v račnn, je izzvala obsodbo tudi V inozemskih listih. Več kakor r/na- čilno pa je, da sta italijanski in mad- žarski tisk, ki porabita vsako prili- ko, da nas napadata in blatita, z ve- seljem zabeležila akeijo slovenskih separatistov, ki bi v slučaju uspeha povzrocila Slovencem in vsemu jugo- slovenskemu narodu ogromno škodo. Ljubljanske separatistične punkta- cije, ki imajo datum 31. decembra 1932., vscbujejo naslednje točke: »1. Slovenski narod je danes raz- Ueljen na in razkosan na štiri ciiža- ve, na Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Njegova osnovna 7a- htova je, da se zeclini v eno samo po- litično zajednico, kor se mu more le na ta način ohraniti eksistonca in zagotoviti splošni napredek. 2. Glavnemu delu slovenskega na- roda, ki živi v Jugoslaviji, je postav- Ijena naloga, da na tem idealu ne- prestano dela do konCne ustvaritve. 3. Iz teh razlogov si mora sloven- ski narod v jugoslovenski državi pri- boriti tak samostojen položaj, ki bo neprestano služil,kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče v dmgih državah. V to svrho nam je potrebno: a) nacionalna individual- nost, ime, zastava, etična skupnost, t'inancna samostojnost, politična in kulturna svoboda; b) radikal no soci- al no zakonodavstvo, ki mora osigu- rati življenske interese in harmonic" - no razvijanje vseh potrebnih in pro- iluktivnih poklicev, posebno kmer- kega in delavskega razreda. 4. Za dosego tega eil ja je potrebno, da si .mi Slovenci, Ilrvati in Srbi zgradimo po svobodnem sporazumu in to na demokratski bazi državo lavnöpravnih edinie: eno teh edinie naj tvori Slovenija. 5, Tako sestavljeno dižavo zahle- vata tudi. Kmcčko-demokratska ko- alieija in radikalna stranka, odnos- iio je ne izključujeta. Mi Slovenci s(^ pridružujemo tem sklepom in želimo, da sodelujejo za dosego teh eiljcv vse stranko in vse struje, tako doinn, kakor tudi v celi dižavi.« T/ined stevilnih. protestov in. .reso- iLH'ij, ki so bile sklenjene kot odgo- vor na. lavnokai" navedene zahteve nasprotnikov narodnega in državne- ga edinstva vseh Jugoslovenov, ua- vajamo resolueijo banovinskega vod- stva JRKD, ki je bila soglasno spre- jeta v seji vodstva 10. t. m. v Ljub- Ijani in se glasi: »V trenutku, ko zunanji in notra- nji sovražniki skušajo omajati to- meljc našc drža.vne ureditve, sveča- uo izjavljamo, da smatramo di'zavno (eloto za. najbolj dragoceno svetinjo, |)osver-eno s krvjo in žrtvami raših najboljših sinov, ter edinstvo naroda kot glavni vir sile in napredka naSe države in njenega naroda. V tem vi- dimo zlasti mi Slovenci svetlo nado in edino garaneijo za uresničenje na- išega največjega nacionalnega ideala: združitev vseh Slovencev v enotni ju- goslovenski državi. Odločno odklanjamo in ogorčeno protestiramo, da pos'knsajo od naro- da zapuščeni voditelji bivših politič- nih strank begati javnost z novimf politi^nimi proprami, k» ogrožajo lu'esnicenjo tega na.fsvetejšega ideala s tem, du postavljajo zahteve, ki mo- lajo slabiti državno zavest ter razko- sati državni in narodni Organizern, nas pa oddaljiti za stoletje od nstva- iitve in izpolnitve sanj in prerokb največjih srbskih, hrvats'kih in slo- venskih mislecev in narodnih vodi- tcljev. Srečni smo, da se lahko zbiramo okoli našega narodnega kralja Ale- ksandi'a I. in njegovega vzvišenega doma, ki sta nam jamstvo za trajno narodno samobitnost in lastno držav- nost. Spričo njegovih neprecenljivih zaslug za osvobojenje in ujedinjenje, kakor tudi za njegov kraljevski trud in priznanje za napredek naše drža- ve in našega naroda izražamo svoje- mu kralju neomajno vdanost in glo- boko hvaležnost.« Blatenje Sokolstva v cerkvah CELJE, 13. januarja. Kakor znano, je bilo 8. t. m. preči- ^no v vsehcerkvali in samostanih v (lravski in savski banovini skupno pastivsko pismo jugoslovenskega ka- t0Üskega episkopata, ki je bilo se- vtavljeno po vodstvu škofijskih kon- lerenc v Zagrebu. To pastirsko pis- ^0 na podel in docela neutemeljen ^aCin blati našo nacionalno in vz- Kojno organizaeijo Sokola kraljevino J^goslavije, ki je ustanovljena z dr- žavnim zakonom. Pastirsko pismo poziva katoliške državljane Jugosla- vije, naj ne pošiljajo svojih otrok v sokolske vrste, češ da se bodo vzga- jali tarn po načelih, ki so pogubna za versko in nravno življenje otrok, ter škodljiva za katolisko cerkev in tu- di za na So državo. Katoliški episko- pat očita tudi Sokolstvu, da odvrača katolike od katoliške cerkve. To pastirsko pismo nečuveno izrab- lja vernost naroda katoliške veroiz- |:()\(M(i za boj bo proti Sokolu, ki ni i Jn uikdai1 ni bil proti veri in ki iz- ! jGcno propagira. skrajno stri)nost na- prani vsejn veroizpovedim. Menda ni samo slučaj, da so i/.šle slovonske scjiaratisHone punktaeije in jjastirski list ob istem času. Vsi iskieni Jugosloveni so na stališču, da, nihße ne sme izrabljati vere v po- litiT-ne ali dinge posvetne svrhe. Kdor naj)ada oi L'/anizacijo, ki gradi vse svoje plemenito nacijonalno in vz- gojno delo na nedotakljiveni princi- )>u narodnega in drzavnega edinstva, mora tudi v inteiesu i po 11. letih j.>redčasno za- ključiti sokolske plesne vaje, ker je članstvo žal v velikem številu pose- čalo razne druge plesne vaje, lastne pa zanemarjalo Društvo je poslalo na. IX. vsesokolski zlet v Pragi 56 bratov in sester. V zvezi z zlctom se je vršil tečaj češkega jezika pod vod- stvom br. inž. Ozvalda. Društvo je dalo lani temeljito popraviti zuna- njost in notranjost Sokolskega doma v Gaberju ter preuredilo dvorišče v letno telovadišče. Ako se posreči še (lo'kup ozkega pasu zemljišča od mi- nistrstva za šume in rudnike, bo to telovadišče za dolgo dobo let ustre- zalo vsetn potrebam lahke atletike bodočega močnega Sokolskega dru- štva v Gaberju, ki bo prej ali slej go- tovo poklicano v življenje. Gledo Gla- zije je društveni odbor slkeniJ, da ne bo pričel z investicijami, dokler ne bo mestna občina Sokolskemu dru- štvu in SK Celju s pogodbo zasigu- rala Glazije za daljšo dobo. Ker se to doslej še ni zgodilo, društvo ni mo- glo priCeti s preurejevanjem Glazije v letno telovadišče. (Konec prih.) Izpremembe v razdelitvi opravil pri celjskem okrožnem in okrajnem sodišču V letu 1933. nastopijo pri okrožnem in okrajnem sodišču nekatere bistvene izpremembe, ki se bodo uveljavile že ta mesec. Pri okrožnem sodišču je ostala v bistvu neizpremenjena teritorijalna in stvarna pristojnost posameznih sodnih oddelkov. Senat I obsega vse civilno- pravne zadeve splošnega sodstva v 1. in 2. stopnji, senat II trgovske zadeve, senat V kazenske zadeve in sicer za senat petorice iz vsega okrožja, za tričlan- članski senat pa iz okoliša okrajnih sodišč Celje in Slovenjgradec; senat V rešuje tudi kazenske prizivne in vzklicne zadeve. Senat VI obsega ka- zenske zadeve iz okolišev, ki niso od- kazani senatu V. V kolikor ne predseduie posameznim senatom predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič Fran sam, vodijo posa- mezne senate kot predsedniki: v se- natu 11 sodnik okrožnega sodišča dr. Premschak Ivan, v trgovskem senatu Stran 2. »Nova Doha« 13. 1. 1»&* Stev. 5. 11: sodnik okrožnega sodišča Tiller Fran, v kazenskem senatu V : sodnik okrožnega sodišča Levlčnlk Valentin, v kazenskem senatu VI: sodnik okrož. sodišča BreČko Fran. Kot sodnika po- edinca poslujeta : v trgovskih zadevah sodnik okrožnega sodišča dr. Vlčar Leopold, ki je obenem Član prizivnega senata in konkurzni ter poravnalni sodnik, nadalje sodnik okrožnega so- diSča dr. Dolnlčar Josip v zadevah splošnega sodstva, v katerih posluje do izteka prvega četrtletja t. I. kot sodnik poedinec tudi sodnik okrožnega sodišča dr. Premschak Ivan. Sodnika poedinca v kazenskih zadevah sta sodnik okrožnega sodišča Levlčnlk Valentin za mlajše maloletnike in za vse druge kazenske zadeve sodnik okrožnega sodišča Božič Jakob. Posli preiskovalnih sodnikov so razdeljeni med sodnika okrožneRa sodišča Les- jaka Jura in Krauta Viadimira. Pri celjsknm okrajnern sodiŠČu je bistvena izprememba v teritoriialni in stvarni razdelitvi v tern, da sta do- sedanja kazenska oddelka V in VI združena v en oddelek pod označbo V. Iz dosedaujega oddelka HI so \i- ločene vse izvršilne zadeve, ki tvorijo s pravdami iz izvršilnih zadev vred prešnji oddelek VI. Civilne sporne za- deve, b katerim bodo od 1. aprila 1933 spadale tudi menične in čekovne za- deve po § 45. novega civilno-pravd- nega postopnika, so teritorijalno raz- i deljene med oddelke I! in III okraj- nega sodišča tako, da posluje oddeiek II za Celje - mesto in občine Teharje, 3v. Lovrenc pod Prožiiiom, Svetino, Vojnik. Višnjo vas, Frankotovo, Drarn- lje, Dobrno, Sv. Peter v Sav. dol. in Sv. Pavel pri Preboldu, oddelek Iil pa •za občine Celje - okolica, Petrovče, Žalec, Ootovlie, Griže, Veliko Pirežico, Šmartno, Skofjo vas, Sv. Jurij trg in okolico, Kalobje in Novo cerkev. Od- ielku H so nadalje odkazane tudi vse sodne odpovecti in spori iz avtomo- bilsjcih nezgod vsega okoliša okrajnega sodiSča. Vodstvo eeljskega okrajnega sodišča je poverjeno sodniku okrožnega so- dišču Nendlii Alojzu, ki ga nadomešča sodnik: okrožnega sodiSča dr. Bavdek JoSfPr oddelek II vodi sodnik okroZ. sodišča Detiček Mirko, oddelek 111 aibdnik okrožnega sodišča dr. Bavdek Joslp, oddelek V sodnik okrožnega sodišča Radej Anton in oddelek VI sodnik okrožnega sodišča Troje Josip. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza Ako so .mi starejši spominjarno na- zaj, so bila pred petdesetimf leti, ko Še nikdo ni poznal danaSnjih dreves- aih zajodalcev, zelo visoka, in obäir- na sadna drevesa. Dobro se še spo- tainjani velike jablane, ki jo rortila ui tri polovrij-ake lepih jabolk, potem hruške »repače« in druge na Prelo- gih, ki jo (lala stalno vsako drugo le- to tri polovnjake hrušovca. Takrat še ni bilo tujih kupeev, sadje so na- 3i vstari posestniki vozili na Mursko polje, odtam pa zrnje domov. Kadar so joseni brali, so že donia izračuna- li, koliko »drevenk« {56 1) bodo pri- barantali zq prodajo pripravljenih jabolk in hruSk. Okoli I eta 1890. so pa že prihajali kupci iz Ncmčije in se je cena sadja precej izboljšala. Od tega časa je bilo od I eta do let« več kupcev in so murski pol jam: i, ako so hotcli dobiti kaj sadja, že sa- rai prišli ponujat zrnje. Ni bilo veC potrebno, da bi »goričani« hodili po- Ijancem ponujat, paC pa je kupčija ozironm zamenjava sadjevca nara- šfala od leta do leta in še danes je lak »tauS« prav živahen, ne samo s sadjevcem, nego tudi z vinom. Ko je pa bil izdan zakon, da se vino brez dovoljenja finance in plačila troSa- rine ne sine prevažati iz kraja v kra.j in prodajati, je nastopila pri goriča- nih huda kriza — glad in lakota. KnieL poljanec je moral jesti suh kruh Inez pijače, težaki so seveda preklinjali, goričani pa so pili vino brez' kruha, zato pa je dobil sadjevee homidno ceno. Saj so ga oštiiji in k met jo iskali in stikali za njim in jdaCcvali na domu prodajalca liter l>o 4-4.50 Din današnje vrednosti. To so bile cene kakršnih dandanes uobro vino skoro ninia. Vidite, koli- kega pomcna je bilo takrat sadjar- stvo! Ker pa ni misliti in čakati, da bo jabolčnik, za katerega je dober v.sak sad šo s tako zanikrnega drevesa, ob- držal ceno, se je torej. treba resno po- prijeti sadne kulture, da bomo pri- (ielali teni vee lepega, za trg primer nega sadja. Saj sem že dokazal, ko- liko se izkupi z dobro negovanega drevesa in koliko z zapuščenega. No- beno delo se tako dobro ne iz- placii kakor pravilno negovanjc1 sad- nega drevja, seveda niora biti tudi dobre sorte in ne vse povprek pome- Sano, vsaka jablana in hruška drugo soi'te, kakor sem to preteklo jesen opazoval na Koroškem in v okolici Dravograda, Prevalj, v Mežiški doii- ni in sploh ob naši koroSki ineji, kjei1 sem v celein naštel le eno pravo žlahtno mošansko drevo. Na Koroškem imajo tudi vočinoma sadiio drevje, 5vi rodi izključno sadje za. pi.iačo, in ni čuda, da so Nemci to doželo že zdavnaj krstili za »Most- land«. Imajo sicer mnogo moSanskih droves, ki obilno rodi jo, a so le drob- ne in srednje niošanske sorte, ki ne j-ridejo kot, ruvmizna jabalka. v po- Stev. Napallca. pa je ta.ni kakor tudi tu. Smučarske prireditve v Celju CELJE, 13. januarja, Kdo ne pozna že od poletja prijaz- nega mesta ob Savinji z lepim mest- nim parkom, mogočnimi razvalina- nii. giadu celjskih grofov, številnimi rimskimi s]>oineniki in slovitimi ko- peljami v Savinji? Ni pa povsod zna- no, tla nudi bližnja in daljna celjska okolica tudi pozimi, ko pokriva sneg vse poletne krasote, celo vrsto lah- kih in težkih snmških tur. Ceije se- veda ninia veličastnih panoram Ju- lij.sk.ih Alp in Karavank, ki jib nudi Gorenjska. Kogar pa veselijo i/,leti po srednjem gorovju v višini 000 do 1000 m, pride v Celju docela na l^voj raeun. Omonjanio samo znane srnuS- ke terene pri Celjski koči, na Sveti- ni, pri štorali ali LaSkem, v Košnici, na Smohoiju, Mrzlici in Sveti piani- isi. Te turo so v sploSnem izvedljive tudi za manj izvežbane smučarje. Z vseh tur so nudi izredno lep razgled. na zapadu do Savinjskih planin, na severu do Pohorja in do avstrijskih gor, na jugu do Kuma pri Zidancm mostu in do Kozja, na vzhodu do Donaške gore in Boča. Letos je dobilo tudi Celje svojo smučarsko skakalni.ro, ki jo je zgra- dil SmuCarski klub v Celju pr: re- stavraciji g. Petrička. v Liscah. Otvo- DNE 14. t. m. OTVORITEV BUFET RESTAVRACIJE „NA-NA" V CELJU, KRALJA PETRA CESTA 29 da, je (trevo poleg drevesa, veja v vt1- jo zaraščena in so solčni žtirki za do- zoritev nepristopni; zato je sadj^ in sadjevec grenko mrzlega okusa. Tu ponovno in resno opominjam: ne sadite nikoli pregosto, marvec le redko, in preprieali se boste, da boste od redko nasajenih dreves imeli mno- go več dobička, kakor pa če naredite namesto sadonosnika gozd. Saj se menda lahko prepriCate, da v gozdu ni pricakovati sadja. V švici in ob Kenu ter v Lichtenstoinu sem vide! svoj cas rodovitna drevesa s krasnim sadjem, drevesa pa so bila tako red- ko nasajena, da bi na« človek naj- manj še dve vmes posadil, slednjič pa še manj in slabšega sadja prido- bil kakoi* švicar na enem drevesu. Ko sea) bil nekaj. Casa ob Piavi v Italiji, je tudi tarn imel moj gospodar prof. Girolamo Pappadopolli lepa sadna drevesa tako redko nasajena, ua njili pa prckrasna jabolka, kakrš- ne vidimo pi i nas le redko. Leta 1908. sem bil oskrbnik na vlastelinstvu ba- rona Dioniza Hellcnbacha, graSČaka v Mariji Bistrici. On je dal !. 1898. nasaditi obžiren sadovnjak, ta dre- vesa pa so v desetih letih le malo zrasla, obložena pa so bila do vrha z lišajem in mahom. Baron se je pri- tožil, da se ta drevesa ni'kamor ne razvijajo, in rekel, naj preiščem vzrok. Tla so bila trdo ilovnata, jame malo cez pol metra velike, korenine okoli jaine ovite, vsled pretrde stene niso mogle dalje nego je bila jama velika. Dal sem na vseh 0 oralih vsa rlreve- 4stt izkopati, jame na dva in pol me- tra razširiti, vmes pomešati kompost in odpadke iz opekarne, pa spet po- saditi. Ker je bil teren obsežen, sem dal od vsake jame napeljati drenažo, Haax. :lanz.. ki jo priloženo vsakemu iivitku č:no ^lave*. l Mimogrede ... imajo ljudje včasih čudne ideje. Ni treba, da bi bil mvno trčen all nora- kast, p«i te vendar prime. So ljudfe, ki se drugače dislo spodobno obna- šajo, pa so veliki čuclaki. O, nn šn Vo- liko jc iakihl t»red tlnevi smo brali ^ktožrJto vclikcga bneza, ki se je bü s«m okii- cal za cai)«i vseh zvestih Rusov In sedaj pod prijaznim nebom na nosto- ljubni Jrcincoski rivijeri ^aki, da »kucne Čas«. Brez ozira na svoje osebne interese je pripravljcii ob pr- vi priložnosti pohiteti v trpečo iJomo- vino, da bi vzpostavil zvrnjeni pre- sto), ga zasedel, se na njein ogrnil z zgodoviuskim plaSčeni, ter z ubnov- Ijeno krono prednikov na glavi in novim žezloni v roki napravil red in mir. Da, red in ?uir je kaj lepa reč. AH kako vse to doseci? Tako qo*ovo ne pojde, kakor si je zauiislil nei/volje- ni novi car. On namreč posiija lep» okrožnice tistim ljudem in listim vojščakom, ki so pregnali njoga in njegove, ker so pač is kali pravih krivcev nesreče, katerih morda niii našli niso. Sedaj jim iz varne tnjine priporoča, da bi se Lznebili tistih, ki so vzeli vnjeti v roke, ter jih «ami nemilo nategujejo, kakor nekoč dro- Te/ko si je misliti, da bi bilo iz te uioke kaj kruha. čeiau zopet preli- vnti reke krvi bednega nnrortn, ki »e |e 7M nekoliko umiril? Zato da bl prišel namesto Petra Pavel? Saj je vöiidar vse eno, kaka m6ra tlaCI ljndstvo. Bela all Črna, rdeča all žol- ta. Narod je nesrečen — bit ali te- pen. Te dxii smo tudi čitali o drugem knezu, ki sicer ni tolikšen kakor prvi, pa je po svoje vendar tudi ve- lik. Öisto po svoje. Res, neverjetna zadeva. Iz Pariza pišejo, da so Xsim prijeli in mimogrede zaprli kneza Obelenskega, ker je kvaril javno mo- ralo. Kaj takegal Pa v Parizul To je pa mörala biti ie zvrhana mera, ki je v svobodni Franciji v vsakem ozi- ra velika. Tam je toliko osebne in druge svobode, da je že skoro grdo. Sedaj pa pride iz Evrazije možak, ki prekosi vse in vsakega s svojimi do- misleki, da svet strml. Brez dvonia so na Francoskem ze- lo odvažni ljudje, da si upajo roko psložiti na kneza, in še tujca navrh. To se mu mora strašuo zamalo zde- ti. Skorc ne kaže drugače kakor za- pustiti čudno deželo, ki nim« smisla za nove napredne ideje. * • A Mimogrede omenjamo, da bodo ba- je italijanski škofje v kratkent skle- pali o sest.nvi pastirskega lista, v ka- terem bodo vehementno nastopili proti delovanju fašističnih organiza- cij v Italiji. Zavzeli se bodo za izbolj- Sanje položaja Jugoslovenov v Italiji, ki tudi v verskeni oziru zaradi pre- ganjanja slovenske in hrvatske du- liovšCinc ni razveseljiv. Ta pastirski list naj bi se čital v vseh cerkvah Ita- lije. Baje se bo to zgodilo, seveda, če bedp imeli italijanski škofje tudi to- liko korajže kakor jugoslovenski . . . Ona: »Kje bi bil, če bi me ne bil poročil?« — On: »Tega ne vem, toda rad bi bil tam«. »Čudno«, pripoveduje novi igralec v gledališču, »§e kot otrok sem obljubil svoji materi, da ne bom nikoli postal igralec«. — »Pomirite se,« mu odgo- vori kritik, »svojo besedo ste držali 1« ^V-V."^. Nova ÜorVa« 13 "TITO. Stria 3. OFOZORILO! XV. OBRTNISKI PL ES dnc 1. februarja 1933 se letos ne vrši kakor običajno v Narodnem domu, temveč v LJOSKEn Donu Odbor Obrtnega druStva v Celju DOMAČE VESTI ,] Me&anje bencina s Spüritom. Davčni oddelek iinančnega ministr- >tva je /joslal okrožnico finančnim ravn.'itcljstvoin in oddelkom fiiianc- ne kontrok1, naj takoj spoioče vseiu, ki se jih tičc, naslednjc: Od 15. janu- nrja ue bodo rai'inerijc privatnih tro- ¦šarinskih odnosno earinskih skla- voje članstvo, da se udeleži spreje- *na koroških bratov, ki nam prina- %jo najdragocenejiš zaklad, sJoven- sko pesern. Sprejem bo v nedeljo 15. t. ni. ob 11. dopoldne na' kolodvoru. Članstvo naj se tudi udeleži lšoncer- ta isti dan popoldne v Celjskem do- niu in družabnega večera, istotam. | Vstop na peron je prost. c Celjsko pevsko društvo poziva vse svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo ob 11. dopoldne sprejema ko- roških pevcev na Uolodvoru, da i poseti polnoštevilno popoldanski kon- cert ter se udeleži uidi družabnega večera, ki se bo pričel ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Pokažimo bratom izza mej, da jih riismo poza- bili l — V ponedeljek ob 20. pa vsi k predavanju hrvatskega skladatelja Ant. Dobroniča na Ljudskem vseučiliSču! — Odbor. c Ljudsko vseučllišče. V četrtek 12. t. m. zvečer je predaval na ljudskem vseučiiišču g. prof. dr. Lavoslav Čer- melj iz LjLibljane o vesoljstvu. Preda- vatelj nam je podal uvod v astrono- mijo, razložil Ptolomejevo in Koperni- kovo poimovanje svetovnega sestava ter i^popolnitve po Newtonu in Kep- lerju. Nato je na podlagi prav posre- čenih slik opisal na5e osolnčje, pojasnil nazorno planetarne razdalje, ^načaj in gibanie satelitov, astroid \n repatic ter razložil Kant - Laplacejevo in najnovejšo Jeansovo »plinsko teorijo« o postanku našega osolnčia. Od osolnčja nas je povedel predavatcij v neizmerno osvetje k zvezdem stalnicam, rimski cesti in je oblikoval pojm galaktičnega sestava, ki tvöri naš vsemir. Končno smo zrli v daljave do stotisotyevv svetlobnih let, k drugim ogromnim skupinam v pro- storju, k novim vsemirorn daleč izven našega sestava. k spiralnim meglicam, ki razpadajo pod ostrimi, modemimi aparati v milijone in rnilijone solnc. j Tako nas je g. predavatelj vskoro 1 in tričetrt ure traiajočem lepem predavanju seznanil z današnjim stanjem astrono- mije. Predavanje, ki ga je pojasnjevalo mnogo lepih, nazornih slik, je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom. c O naclfonalni ideji v zapadn!, slovanskl in naši glasbi bo predaval v ponedeljek 16. t. m. ob 20. na Ljud- skem vseučiitšču v Celju v risalnici meSČanske Sole skladatelj gospod A D o b r o n i č, profesor na konservatoriju v Zagrebu. Na to predavanje opozar- jamo vse Ijubitelje glasbe. c Delovni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju je bilo 1. t. m. v evidenci 891 brezposelnih (780 moSkih 111 žensk). Od 1. do 10. r. m. se je na novo prijavilo 213 brezposelnih (186 moSkih in 27 žensk), posredo- vanje je bilo izvršeno za 54 oseb (40 moških in 14 žensk), 10. t. m. pa je ostaio v evidenci 1047 brszposelnih (915 moSkih in 132 žeusk). Kakor je razvidno iz Statistik, Število brezpo- selnih stalno raste. Delo dobe: 3 hlapci, 2 viničarja, 1 knjigovez, 1 mlaj§i delavec, 4 služkinje, 4 kmečke dekle in 3 kuharice. c Konzum mesa v letu 1932. V mestni klavnici je bilo lani zaklanih 62 koni, 55 bikov, 949 volov, 817 krav, 152 telic, 2050 telet, 1659 tež- kih in 1257 lažjih svinj, 35 komadov drobnice in 22 ovac. V inozemstvo so izvozili 1570 telet. Uvoženih je biio 7222 kg govedine, 31.180 kg teletine, 24.478 kg svinjine, 14.678 kg sveže slanine in 6 kg kozličjega mesa. c Redni občni zbor Savlnjske po- družnlce Slov. planinskega društva v Celju bo v četrtek 26. t. m. ob 20. uri v spodnjih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu bo tudi volitev novega odbora za prihodnja tri leta. Opozarjamo planlnce, da se zlasti zaradi volitve go- tovo udeleže občnega zbora. c Izredni občni zbor SSK Celja bo v pondeliek 23 t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. c Zadiuga drž. uslužbencev za na- bavo kredita v Celju bo imela svoj prvi redni občni zbor v torek 24. t. m. ob 20'30 v prostorih Nabavljalne za- druge v PreSernovi ulici. c Celjskl Sahovskl klub bo imel svoj redni letni občni zbor v sredo 18. r. m. ob 20 v klubovi sobi v ho- telu »Evropi«. c Prostovoljno gasilno In reše- valno društvo v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 28. t. m. ob 20. v gasiläkem domu. c Podružnka Sadjarskega in vrt- uarskcga duištva v Celju bo imela svoj redni obČni zbor v nedeljo 15. t. m. ob 9. dop. v občinski posveto- valnici na Bregu. Na dnevnem redu je tudi strokovno predavanje g. Müofia Levstika. Pri tv. Vegi & Bevc. Celje Creppe dc Chim: v vseh cjlav. barvah po Din 39- Tovarnifika zaloga moSkega perila. Srajce od 22 Din iiaprej. TovarnJSka zalopa nogavic. Nakup ^elo u g o d c n. c Opozarjamo na koncert Glasbene Matice v Ljubljani, ki e bo vršil v proslavo 70-letnice ljubljanskega So- kola v soboto 21. t m. v Ljubljani. Vstopnice so rezervirane in se prija- vite zaradi njih nemudoma Sokolske- mu dimžtvu v Gelju. Polovična vož- nja za skupine članstva je (Jovolje- na. c N"a progi Celje—Solčava bo vozil celjski mestni avtobus pričenši s 15: januarjem do nadaljnega samo do Luč, iker je promet od Luč do Sol- cave skoro popolnoma ponehal. Vsak- danja, vožnja na progi Gelje—Lnče oziroma Luce—Celje ostane neizpre- menjona. o Opereta v ž«lcu. »Btjp i/. hare- ma«, nova oporeta učitelja Hadova- na Gohca, k je pri. premijeri doživela velik uspeh, se bo ponovila v nedeljo 15. t. m. ob pol 15. v Roblekovi dvo- rani. Konec ob pol 18., tako da je vsem gostom izven Žalca omogoCen točen priliod in odhod z avtobusi in vlaki. c Znana prvaklnja v umetnem drsanju gdč. Hilda Holovska bo pri- spela v ponedeljek 16. t. m. v Celje ter nastopila v ponedeljek ob 20. in in torek 17. m. ob 13. na drsališču v mestnem parku. Vstopnice za to iz- redno sportno produkcifo se dobe v knjigarni K. Goričarja vdove. c NajmoČnejši jugoslovenski atlet Frank Vučetič bo nastopil v soboto 14. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih Narodnega doma. Vučetič je star 5ele 24 let, doma iz Like in je v Berlinu v rokoborbi premagal slovitega atletä Breitbacha, v Karlovcu pa nedavno »junaka iz Like« Marjana Matijeviča Pied štirimi leti je dobil na olimpijadi v Parizu prvo nagrado za lepoto telesa. Na sporedu sobotne produkcije je lomljenje kovanega denarja, verig in konjskih kopit, dviganje izredno težkih predmetov itd., nastopi akrobatov ter boksarski match med g. Vučetičem in Celianom g. Maksom Majnikom. c DavČne napovedi. Vsi imetniki obrtov so zavezani, da predložijo naj- kasneje do 30. t. m. davčni upravi na- povedi o pridobnini in prometnem dav- ku. Prijavo ie treba sestaviti za vsak obrat posebej. Kdor ima dva alt vec* lokalov (podružnice), mora za vsak tak lokal predložiti posebno napoved. Pi- sarna Obrtnega društva v Celju, O'brthi dom, GledaliSka ulica 2, je vsakemü obrtniku na razpolago z nasveti in de- janii vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. Kdor se hoče poslužiti te ugod- nosti, naj prinese s seboj po dve tiško- vini za napoved pridobnine in promet- nega davka. Nihče naj ne zamudi do- ločenega roka in naf predloži napoved pravočasno, ker bi ga sicer davčnii iiprava kaznovala s poviSanjem osnov- nega davka za 3%- Kdor bi pa niti na poznejäi pismen poziv ne predložil napovedi, bo moral plačati 10% Pn" bitka k osnovnemu davku. c žetev smrti. V celjski bolnici je umrla 11. t. m. 47-letna čevljarjeva žena Ema Lipnikova s Ponikve, 12. t. m. pa 56-1 etna brezposelna; služki- nja Amalija Oberžanova iz Malih Grahovž pri La&kem. N. p. v m.! I c Žrtve nesreC. V torek 10. t. in. po- poldne si je 50 letna perica Jera Pe- telinova iz Celia v pralnici v Jurčičevi ul. t pri padcu ?. odra, na katerem so büa naložena drva, alofnila desno nogo pod kolenom. — Na 30 letnega delavca Mihaela Stopinška iz Celja je padlo 10; t. m. popoldne v gozdu v Pečov- niku podžagano deblo in mu stisnilo medenico. — 17 letni delavec Adam Laudenbach in si je 11. t m. pri padcu z voza zlomil desno golenico. — 33 letna natakarica JoSefa Barlova iz Celja si je 11. t. m. pri padcu na poledeneli ulici zlomila desno nogo v gležnju. •¦- 65 letni dninar Jožef Baumgartner od Sv. Lovrenca pod Prožinom si je 11. t. m. pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. c Razdelitev semenskega kromplrja. Kr. banska uprava bo razdelila letos spomladi izbran semenski krompir Glasba. čevlji in obleka so.stvari, ki jih ne niorete pogrešati. ürez glasbe rii dobre volje, brez dobrih čevljev ter prilcgajoCe se obleke pa ni občutka za- dovoljnosti. — Vabimo Vas, da nas obiSčete. Posodimo Vam gramofon in plošče kakršne želitc in kolikor hočete. To bo za Vašo dobro voljo. Za Vaš dober izgled pa ,Terripo' ceylje in »Rekord* obieko. Obojc na obröke. Kriza s tem še ni rešena. Vendar boste dobro obuti, lepo oblečeni in dobro razpo* loženi, a to je za današnjc Case glavna stvar. — Torej na svidenje! Vse ita obroke CELJE, DEČKOV TRG St. 4 f IERKE BRN.OIT: 48 KONIGSMARK ^godoviuski roman Poslovenil B. Rihteršič Potem je vse potihnilo. Iz tome smo začuli, kakn ll«kdo gazi po travi. Vračal se je njen pes. Ooi je ime! f°^forno zelene. Bil je.ves moker in teman, da se jo v tenii kar svetil. Svoji gospodarki je nosil ubito s|^ko. Ziiočilo se je. Po nizkem nebu je letela nevidna |^ta ž&rjavov, ki so zamolklo vreščali iz daljave. Ve- '.a vojvodka je vzela psu ptico. Približali smo se. ,1(*e' sem, k.ako otipava še toplo telesce. Nikjer ni %)l10 nine. Ne sledu o svinCenem zrnu, ne sledu o °11' iainici, kjer je ušlo to drobno življenje. Potem je Aurora Lautenburška s tisto nedosled- ¦°stjo, ki je tako značilna za nekatere lovce, prinesla !"noCii0 glavico k ustnicain in jo poljubila. VI. v «oboto, Hi, maja 1914. zvečer mi je; velika voj- 1Htka Lautenburška izkazala Cast, da mi je odkrila zgodbo svojega življenja. Dovolite mi, da njeno pri- povedovanjc ponovim, ne zato, da bi bilo morda po- trebno zaradi nekateiih ])odi-obnosti, brez katerih ni mogoče razumeti drame, ki se bo še odigrala, ampak zaradi sreče, ki jo občutim vselej, ko odpirom to skrinjo dragocenosti in se opajam ob barbai'skih de- mantih, ki jib je polna. in ki bodo večno razsvotljo- vali mojo not, pa naj bo Se tako temna in dolga. Ilagna ni bilo, ker se je moral udeležiti vecerje, ki jo je prircdil sedmi huzai-ski polk. Z veliko ra- dostjo sem opazil, da je bila on a, ki je vselej tako neprisiljeno govorila s tem molčečim in trdoglavim zaljubljencem, napram meni dosti odkritejSa, kadar njega ni bilo. Na pol se je zleknila po kožuhu belega medveda, ki je pokrival njeno otomano. Tisti večer se je bila oblekla v Iširoko, zelo udobno tuniko iz ruraene turške svile, vezene z vijoličastim in srebrnim na- kitom. Časih je mimogredp zmečkala veliko rožo v caši, ki je stala na majhni, nizki mizici, da sem do- bro čul, kako so mehko padli cvetni lističi na sinjo preprogo. Meluziua je eepela na preprogi, njeni lasje so bili skoraj razkUStrani. Hrepenefe je naslanjala glavo na j^ole noge svoje gospodarke in jih časili objela. Z naslanjača, kjer sem sedel, sem videl, kako se. za široko bluzo iz valencijskih Cipk prelestno dvigajo lepo oblikovane grudi mladega dekleta. Za spuSčr- niini zavesanii je bilo okno odprto in nočni retrič, ki jih je zibal, je mešal z opojnim vonjem ambro. lož in cigaret balzamske dišave »Herrenwalda«. Ne da bi se brigala za izgovor in slog, mešaje tri jezike, prchajaje iz francoskega »vi« v nemSko tretjo osebo in v ruski »ti«, je Aurora jela pripovedovati: »Vedi,« je rekla, »da s svojo poroko nisem prav za prav nič zrasla v Casteh. Prej sem bila princesa zdaj pa sem postala velika vojvodka. Da bi se pa llohenzollerci, rod mojega moža, mogli meriti z mojim rodom, so še dosti premladi. Bila sem princesa iz rodu Tjumenov. Dobro vein, da ni v vaših zgodovinah z zapada o tej rodbini niti sledu. Toda ko prides v Samai-kand, Kara-korum ali vsaj v 7 ill is, boš bral v starih mongolskih letopisib marsikaj, kar ti bo povedalo o starosti našega rodu, in kmalu se boš prepričal, da so vaši rodovi Brogue, vaši Cumberlandi v prinieri z nami komaj novaki. Stran 4. »Nova Doba« 13. I. 1933. Štev. o. oneidovec po ceni \ Din za kg. Vzorni kmetovalci bodo prejeli krompirjevo seme proti vrnitvi po prvi prihodnji žetvi, toda za to se morajo javiti pri sreskem kmetijskem nfertmtu. Kmeto- valci iz občine Celje - okolica, ki žele naročiti krompir, naj javijo to do 18. t. m. v občinski pisarni na Bregu. c Oddaja zakupa restavracije na postaji Celje se bo vršila z licitacijo dne 14. februsrja pri direkciji dižavnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpo- gled v pisarni Zbornice za TOI v Lju- bljani, Dogoji, načrti in proračun pa pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. c Oddaja 2gr2dbe skladlšča in dru- glh objektov v CeJju se bo vršila z ofertno licitacijo due 4. februarja pri inženjerskem oddeiku komande drav- ske divizijske oblasti v Ljubljani. Otflas ie na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ome- njenpm inženierskem oddelku. c Restavracija Lisce (vila Petri- ček). V soboto 14. in nedeljo 15. t. m. Jkolino in pustni krofi. Vabljeni vsi! c Prijave za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini /.a davčno leto 1933. je treba predložiti davčni upravi v Celju do 31. r. m. odnosno v na- daljnih 15 dneh, <"e se zakasnitev roka opraviči s tehtnimi razlogi. c Podružnlca Čebelarskega društva v Celju je iniela v nedeljo 8. t. m. dopoldne svoj redni občni zbor v ob- činski posvetovalnici na Bregu. Po poročilih funkci|onarjev je predaval župnik g. Peternel o plemenilnih po- stajah. Namesto dosedzmje::a zaslužnega predsednika, poštnega kor.trolorja v. p. g. Josipa Kosija, je bil izvoljeu za pred- sednika g. Jože Gaberšek, blagajnik celjske okoliSke občine. c Tatvlna kolesa lz veže v Zdrav- stvenem domu je nekdo te dni ukradel 800 Din vredno službeno kolo znamke »DürkoDP«. c Primarij dr. Pestotnik Franc, specialist za živčnc bolezni in §ef bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, ordinira počenši s 10. jarmar- jem v palači Mestne hranilnice, Kro- kov trg |7, Celje, dnevno od 2V\ do 4K popoldne. c Dru&tvo absolventov drž, trgov- skih šol v Celju obvešča vse člane in ostale absolvcnte-nečlane, da se bo vršil v nedeljo 15. t. m. ob 9. dopol- dne v hotelu »Evropi« članski scsta- nek, ki bo združen s strokovnim pre- davanjem. Prosimo za sigxirno ude- ležbo in točnost! c Trgovske knjige, registratorje, pi- sarniško potrebščine priporoča Karl Goričar vdova, Celje. Za pust Lam- pijoni, koufeti, serpentine, servijete. c Smučke in vse smučarske^ po- trebščine v veliki izbiri nudi tvrdka Kramar & Mislej, Celje. o Nočno lekarniško službo ima od sobote 14. t. m. do vštetega petka 20. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od. nedelje 15. t. m. do vštete sobote 21. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, reševalno službo pa I. skupina. Inspekcijsko službo ima v januarju načelnik g. Ivan Jellenz. Glasovi iz občinstva Napravite red! V palači Pokojninskega zavoda v Celju je nastanjena pisarna pomožne akcije. Tu se črez dan dele podpore brezposelnim in je v obče zelo ži- vahno. Vrata pisarne oblega velika množica ljuJi in vsak pasant se mora v velikem loku ogniti množici. To bi se že še preneslo, pač pa v palači stanujoče stranke odločno protestirajo proti kaljenju nočnega miru. Ljudstvo se zafne zbirati pred vhodom v pi- sarno takoj ob 4. zjutraj. Razumljivo je, da v tem mrazu ne more stati mirno, začne se cepetanje ob tlak, bu- tanje ob steno, razbijanje na vrata, prepiranje, zmerjanje, smeh itd. Že več ako teden dni je spanje v tej palači po 4. zjutraj onemogočeno. Prosimo merodajne činitelje, da pre- ložijo izdajanje podpor na dopoldanski, odnosno popoldanski čas. Ali pa naj Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DN1 DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro« daijai devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter nudi za nje popolno vaj- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj preurede ves način razdelitve. Ali se Jim ne smilijo ljudje, ki se v tem mrazu nastavl;ajo po več ur pred pi- sarno? Ako ta na3a prošnja ne bo zalegla, bomo primorani zahtevati od Pokoj- ninskega zavoda, da napravi red. ' Stanovalci. Kino Mestni kino Celje. Petek 13., sobo- l.a 14. in nedelja 15. t. m.: »Večna pe- sem ljubezni«. Krascn zvocni'silm z godbo in petjem. V giavnih ulogali Lil Dagover, Lien Deyers, Igo Sym, Ida Wüst in Pavel Horbigcr. Film za staršo in nilndino! Prcdigrn: najno- vejši Foxov zvcčni žurnal. Predsta- ve: ob delavnikih ob pol 9., ob nede- 1 jali ob pol 5., pol 7. in pol 9. zvc.čcr. Elitni kino Union. Petek 13. t. m.: »Življenje brez skrbi«. Izvrstna zvoč- na, komedija z godbo in petjem. V giavnih ulogah Maks Hansen, Fric Gi'iinbauin, Ursula Grablev, Adela Sandrock in Bernhard Goetzke. Tri zvoCue predigre. — Sobota 14., nede- lja 15. in ponedo-ljek 1(5. t. m. veseia opereta »Ena noö v r^ju«. V glavnili ulogah Anny Ondra, Herman Thimig in R. A. Roberts. Predigra: najnovej- ši Us in zvočni tednik, kulturni film in zvoCna šaloigra. Predstave: ob de- lavnikih ob pol 5. in pol 9., v nedeljo ob pol 7. in tričetrt na 9. (ncdeljska predstava ob Cotrt na 5. popoldne od- pado zaradi koncerta). Nagrobnl vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni !n manufakturni trgovinJ Fr. Karbeutz, Celle, Kralja Petra c- 3. Proda se enonadstropna tr»go^rsl«:a hiša (2 lokala) v Celju. V Liscah se odda atanovanje 2 sob za 200 Din me- sečno. Karol Breznik, Celje, Franko- panska 1. Kupim hiso ali vilo v Celju ali Mariboru za približno 300 do 350.000 Din proti takojšnjemu plačilu. Po- nudbe ua upravo lista. Brivnica „Ž0RA" Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britjc in striženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cenc. Za weseiice konfete, serpentine, papirnati krožniki, servijeti, lampijoni itd. se dobijo v trgovini ' Tranc LesKovšeK Celte, Glavnl lrg 16 Smucai?ske drese za dame in gospode po znižani ceni Karl Kramer3, krojač Celie, Ljubljanska c. 19. Pohištvo kompletna spalnica iz hrastovine, skoro novo, se proda. Naslov v upravi lista. STAVBNO IN POHIŠTVENO KlllillA ¦ ¦¦ «<% tt ^ STROJNO MIZARSTVO rKARIV JUKIC CE&JE, MARIBORSKA CESTA Zaloga raznih mrtvaških krst, polaganje, renoviranje in či^čenje parketnih ta! IzvrSevanje vsakovrstnih stavbnih del — Cene nizke — Ugodni plačilni pogoji Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema wa w zgoraj navedene stroke spadajoüa dela in poprawila — Cene zmerne — PostreŽba točna insolidn^ LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELIE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodnc naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i t. d. kakor tudi vsa v to stroko spadaioča popravila — Vestna izvršba — ToCna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbc Razpis za dovoz 100m3 g r a m o x a. Ponudbe je poslati na upravo »Nove Dobe« pod šifro »Gramoz«. Velika izbira raznih keksov, oblatov^čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. KsiroS Loibner, CeBje Pri „Zvoncu" — Kralja Petra o. 17. Brezplacen človekoljuben nasvet nudimo podpisani vsem članom bivše »VZAJEMNE POMOČI« iz Ljubljane. Vsi prizadeti, ki že posedujejo police te pomožne bla^ajne, bodisi iz oddelka za posmrtnine ali za doto, naj se bodisi osebno ali pismeno obrnejo na pod- pisane : Jakob Gregorec, Ptui, VoSnjakovauU 4; Alojz Leskošek, Celje, Razlagova 5; Stane Tomažlč, Kranj 88; Leon Sitar, Ljubljana, Baragova 9; ter Joško Samsa, Dol. Retje 7 p. Vel. LaSče. Prepričajfe se! lastno mesarljo, prekaievalnico fn gosülno pri „Jelenu44 z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoca losip Goreniak, \Hnho KhItodec, ohl. JiDncES.niBstni tesarshi mojstsp na Lavi nnp rr?|i|| izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrcšja za |Jlä UiilJU hiše, vile, tovarne in cerkve, stropc in razna tla, paviljone, ve~ rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ':t::"\^[ Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiši v CELJÜ, KHÄLJÄ PETBH c. 37 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAUSKE BftHOVINE ( [ L J |« prej Južnostajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno močjo iz Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četlna.-ObavCelj\i.