ISSN 7704-01985

RADIOPTUJ
89,8° 98,2 »I0473mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 30. maja 2002 / letnik LV / št. 22 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / ta teden
Je še vedno potreben duh čitalnic?
'W' ^eraj je v Narodnem domu na Ptuju potekala okro-m/ gla miza o vlogi Narodnih domov na Štajerskem. w Pobudo za to strokovno srečanje zgodovinarjev in kulturnikov sta dala Zveza kulturnih organizacij Ptuj in Območne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti ob 120-letnici Narodnega doma na Ptuju. Stavba Narodnega doma daje slovenski kulturi zavetje že torej polnih 120 let, od leta 1882, ko je Slovensko društvo Čitalnica kupilo stavbe in zemljišče, kjer dom stoji. V Čitalnicah - na Ptuju je bila ustanovljena 1864. leta - je poleg kulturnega delovanja bilo veliko političnega dela, saj je šlo za boj zoper germanizacijo. Takrat je v Ptuju živelo manj kot četrtina slovenskega prebivalstva. Stavba Narodnega doma še danes v domala nespremenjenih prostorih daje zavetje ljubiteljski kulturi in kulturnim prireditvam nasploh. Torej "kapo dol" našim prednikom, narodnjakom (nekoliko v duhu nogometašev), ki so si takrat sposodili denar in zgradili dom, ki je bil središče slovenstva na Ptuju.
Ali je danes, ko smo samostojni, ko sami odločamo o vsem -o jeziku, kulturi, o svojem razvoju - potrebno govoriti o duhu čitalništva, narodni zavesti, o slovenskem jeziku?
Da, potrebno je. Tega se na srečo zavedajo tudi v naši najvišji slovenski znanstveni ustanovi, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (vendar ne enotno), ki so naslovili na Slovence in slovenske politike poslanico o slovenskem jeziku in uporabi le-tega tudi v znanosti. Mnogi bi najraje nekatere predmete poučevali kar v tujem (angleškem) jeziku, da bi se naši strokovnjaki lažje vključevali v mednarodne razvojne tokov, pri čemer bi se zanemarila slovenska terminologija. Mnoga slovenska podjetja prehajajo v roke tujcev, delovni jezik mnogokje postaja tuji jezik. Vstopamo v Evropsko unijo, kjer so informativno upoštevani vsi jeziki članic, delovni jezik pa je vendarle angleški. Vzemimo za primer še sveži, skupni evropski dogodek, popevko Evrovizije (Euro-song), kjer so svoje pesmi v svojem jeziku predstavile samo štiri države (vse drugo je bilo v angleščini).
Ali je torej duh čitalnic še	^	^
aktualen? Je!
Golf Edition. Golf z brezplačno klimo.
že od 2.900.000 SIT
Enkrat Golf,
vedno Golf.W
_* ítevilo vozil in modelov je omejeno
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
(bjeaSPIHNTER!
PO 25. LEHH Z VAMIl
DC Dominko center d.o.o., Ob studenčnici 4 Teiefon: 02/788-11-10
Nogometna sezona se je na lokalni ravni končala z nedeljskim derbijem med Aluminijem in Dravo Asfalti, jutri pa se pri~enja na svetovni ravni s tekmo Francija - Senegal ... Foto: M. Ozmec
STOPERCE / 10. kmečki praznik
Tudi na haloikih strminah se da preživeti
V združenju rejcev plemenskih telic Stoperce so minuli konec tedna izvedli jubilejni, že 10. kmečki praznik, ki so ga skupaj z drugimi društvi pripravili zadnji teden v maju. Prvi dan, v petek, 24. maja, so praznovali dan podružnične šole Stoperce, odprli razstavo kulinaričnih dobrot in izvedli tradicionalno ocenjevanje vina. Drugi dan, v soboto, 25. maja, pa so pripravili kmečke igre s tekmo koscev, v zgrab-ljanju, žaganju ploha na cilj in podiranju dreves.
Združenje rejcev plemenskih telic v Stopercah je zagotovo nekaj posebnega, saj združuje kmete s hribovitega območja Haloz, ki si v boju za lažje pre-
živetje sredi strmih pobočij in dolin pomagajo z rejo plemenskih telic.
Ob letošnjem kmečkem prazniku so pripravili tudi ocenjevanje vin. "O ja, dobrega pijemo," je povedal predsednik društva Alojz Galun. "Vsako leto opravimo najprej analizo mladega vina, spomladi pa ocenimo pridelano. Letos je svoje vzorce prineslo že okoli 40 vinogradnikov in veseli me, da so poleg naših domačinov iz Stoperc sodelovali tudi iz drugih krajev. Sicer pa so člani strokovne komisije povedali, da je letošnji pridelek še bolj kakovosten od lanskega, torej se vidi, da ljudje poslušajo napotke svetovalne službe - in to je naš cilj. V jesenskem in
zimskem obdobju pripravljamo strokovna predavanja tudi v našem društvu, tako izvemo marsikaj novega o pridelavi in vzgoji vina, pa tudi o kletarje-nju, ki je še kako pomembno."
Petčlanska strokovna komisija, ki jo je vodil mag. Anton Vodovnik, je za letošnje ocenjevanje vina prejela 37 vzorcev in dodelila 3 bronasta, 24 srebrnih in 6 zlatih priznanj. Povprečna ocena letnika je bila 17,38, najnižja ocena je bila 16,23, najvišja pa 18,35, ki sta jo za laški rizling prejela Ivanka in Anton Galun iz Grdine. Drugo najboljšo oceno je prejel Edi Leskovar iz Skrbelj za zvrst z 18,26 točkami. Prav toliko točk pa je prejelo tudi tretje najbolje ocenjeno vino, beli pinot, ki ga je pridelal in donegoval Stanko Kunstek iz Rogaške Slatine.
Več na strani 8.
M Avcma^
ir\r^arrr>an rt r\
Zanimiv prikaz mletja z žrmljami. Foto: M. Ozmec
-	rkoaerman a.o.o
I KRT za idejo boljši
I	SiinprtTKMsfn Drmníka r.
ZDRAVSTVO
PTUJ: Namesto pogovora -na sodišče?
STRAN 3
ČRNA KRONIKA
ORMOŽ: Ali za Borisa ni bilo še ene možnosti
STRAN 40
PO NAŠIH OBČINAH
PODLEHNIK: Najprej delo, potem praznovanje
STRAN 10
GLASBA
PTUJSKI FESTIVAL DZG: Končana avdicija
STRAN 20
ŠPORT
NOGOMET: Razpored tekem svetovnega prvenstva STRAN 33
9770040197046
PTUJ / o delu četrti center, ljudski vrt in rogoznica
Letos vei okolica kot mesto
Aprila so se zvrstile seje četrti mestne občine Ptuj, na katerih so ~lani ~etrtnih svetov ocenili uresni~evanje programov in finan~nih na~rtov v lanskem letu ter sprejeli programe in finan~ne na~rte za leto 2002. Ob tem so se seznanili tudi z uresničevanjem programa in finančnega na~rta kabelske televizije Ptuj za leto 2001 ter programi na tem podro~ju v letu 2002.
Predsednik sveta mestne četrti Ljudski vrt Milan Ostrman
je povedal, da so bili v lanskem letu kljub pomanjkanju denarja zelo aktivni. Dom krajanov imajo na Rimski plo{~adi, z njim pa upravljajo po najbolj{ih mo~eh. Z najemnino, ki jo dobijo od rednih in ob~asnih najemnikov, ga vzdržujejo in obnavljajo. Del sredstev porabijo tudi za delovanje četrti, ker sredstva, ki jih v ta namen dobijo od mestne občine, ne zado{čajo; za funckcio-nalno delovanje dobivajo okrog 35 tisoč tolarjev, potrebovali pa bi vsaj 55 oziroma 60 tisoč na mesec. Kljub že nekajkratnem opozorilu na sejah mestnega sveta, da bi bilo potrebno postavko za funkcionalno delovanje četrti povečati, se to {e ni zgodilo. Iz proračuna dobijo vsako leto tudi sredstva za srečanje starej{ih občanov (gre za tisoč tolarjev po starej{em občanu), a tudi za to postavko ugotavljajo, da je premajhna. Za dejavnost {porta in kulture pa četrti prejemajo po prebivalcu borih 52 tolarjev.
Čeprav mestna četrt Ljudski vrt kot največja četrt v mestni občini Ptuj iz naslova stavbnega zemlji{ča prispeva največ v občinski proračun, se to pri investicijah na področju komunalne infrastrukture na njenem področju ne kaže, saj investicij skorajda ni. Programi, ki so jih v mestni četrti napisali, so v večini ostali na papirju. Tudi opredeljevanje prioritet za posamezno leto je zgolj zavajanje ljudi; ljudem pa prekipeva.
Največji problemi mestne četrti Ljudski vrt so kanalizacija, prometna neurejenost, pomanjkanje primernih parkiri{č in pločniki. Lani so izvedli le preplasitev Meglove ceste in ceste ob vodohranu, pri čemer so znaten delež prispevali občani sami. Vzdrževali in urejali so Ljudski vrt, kjer so s pomočjo delavcev v javnih delih očistili tudi ribnik in jarke ob ribniku ter sprehajalno pot.
"Ocene dela pri doseganju zastavljenih ciljev in tudi primerjave s prej{njimi leti ne moremo podati, ker za mestno četrt Ljudski vrt že več let ni bila upo{tevana niti ena predlagana re{itev najnujnej{ih potreb s sredstvi proračuna," je med drugim poudaril predsednik sveta Milan Ostrman. Stari programi bodo leto{njo jesen tako postali novi programi, le
letnica bo druga.
Sredstva za pospeševanje kulture in {porta so lani namenili za nakup dveh kompletov ko{ev, ki so jih namestili na igri{~u ob dija{kem domu. V leto{nje leto pa so prenesli ureditev kotalka-li{~a; lani so pridobili tehni~no dokumentacijo za ureditev, {e vedno pa se zatika z zemlji{~i, ki so zaradi povr{nosti dela ptujskih ob~inskih organov v letu 1992 bila prenešena na državo. Minister za zdravje Dušan Ke-ber je ob zadnjem obisku na Ptuju obljubil, da se bodo zadeve uredile do letošnje jeseni. Eden od na~rtov mestne ~etrti Ljudski vrt je tudi ureditev gozdne u~ne poti v Ljudskem vrtu, kjer gozd ponuja ve~ kot 30 razli~nih vrst dreves.
Precej pa mestno ~etrt Ljudski vrt zaposluje neurejen status
Izvedenih je bilo 12 akcij s skupno 229 udeleženci, ki so odde-lali 363 udarni{kih dni. V to pa niso zajeti podatki o individualnih akcijah pri posameznih stanovanjskih hi{ah, prav tako tudi ne prispevek vojske. Sedaj pa naj bi "gradnjo" sistema nadaljevali tisti, ki jih sploh ni bilo zraven, ko je ta nastajal, je vidno nezadovoljen povedal Milan Ostrman.
ČETRTI CENTER NE POMAGA NITI SPECIFIČEN POLOŽAJ
Predsednik sveta četrti Center Boris Krajnc opozarja na njen specifični položaj znotraj mestne občine. V prvi vrsti gre za občinsko sredi{če z vsemi dejavnostmi, pomembnimi za delo in življenje celotne mestne občine Ptuj in {ir{ega okolja. Celotno območje je ekolo{ko in prometno močno obremenjeno. Pri tem zlasti bodejo neurejen prometni režim, avtobusna in železni{ka postaja, neurejen potok Grajena, Potrčeva cesta (za re{itev na tej cesti se je s pod-
rejših ob~anov, obiskali in obdarili pa so tudi vse starejše od 90 let. Četrt je sodelovala tudi pri izpeljavi programa Veseli december. V sodelovanju s športnim društvom Center pa so izvedli balinarski turnir ob ob~inskem prazniku in tradicionalni spust po Dravi 2001.
Eden najve~jih problemov te ~etrti pa je vandalizem, ki mu kljub nekaterim aktivnostim v okviru varnostnega sosveta ni videti konca.
Boris Krajnc, ki je tudi predsednik upravnega odbora KTV Ptuj, je povedal, da si prizadevajo, da bi ~im prej dorekli njen status. Prvi korak bo cenitev sistema, glede bodo~e oblike organiziranosti pa naj bi se ob~ani odlo~ili sami. V igri sta dve možnoati: delniška družba in dvojna komanditna družba.
"Želimo delati javno, informacijo o možnih oblikah KTV Ptuj bodo naro~niki sprejeli skupaj s položnico, da bodo lahko aktivno sodelovali pri vzpostavljanju možnih oblik organiziranosti. Pri tem jim bodo podrobno predstavili prednosti in slabosti
Ribnik v Ljudskem vrtu vse bolj ogroža vandalsko razgrajanje ob koncu tedna. V njem plavajo številne steklenice in drugo. Foto: Črtomir Goznik
ptujske kabelske televizije. Nerazumljivo je, kako se je sistem znašel v premoženjski bilanci mestne ob~ine Ptuj, ~eprav ga ni nikoli gradila; gradili so ga ljudje v okviru nekdanjih krajevnih skupnosti. Ob~ina bo težko dokazala tudi svoja vlaganja v sistem; nekaj jih je sicer prispevala skozi nekdanjo samoupravno stanovanjsko skupnost, vendar je denar skozi prodajo stanovanj dobila nazaj. Milan Ostrman tudi opozarja na problem ovrednotenja prostovoljnega dela pri gradnji KTV Ptuj.

Hg,B.gB,p.in4.^Mu.______
:ínm3=i

pisi zavzelo več kot sto občanov-v), tranzitne ceste in podobno. Skoraj nič se ne dogaja na investicijskem področju v starem mestnem jedru, ki je tudi zakonsko za{čitetno. Dodaten problem tega območja pa je gostota prebivalstva, ki je z okrog 4 tiso~ ljudmi na km2 dale~ najvišja v ob~ini.
Center ima v svoji lasti dom krajanov na Potr~evi 34 in delno prostore v Jadranski ulici 6. Sredstva od zbrane najemnine uporabljajo za vzdrževanje in obnovo domov. V domu krajanov na Potr~evi, kjer je od nedavnega sedež gluhih in naglušnih Podravja, so lansko leto izvedli ve~ obnovitvenih del, nekaj jih na~rtujejo tudi letos, ko naj bi urejali tudi prostore v Jadranski ulici 6, kjer bodo dela pri~eli po kon~ani ureditvi socialnih stanovanj.
Mestna ~etrt se je lansko leto aktivno vklju~ila v ocvetli~enje mesta. Podobno kot v drugih ~etrtih so izvedli sre~anje sta-
obeh predvidenih oblik organiziranosti," je še povedal Boris Krajnc in pojasnil, da je sprememba cene naro~nine s 1450 na 1680 bila nujna zaradi po-ve~anja stroškov avtorskih pravic, ki so se povišali s prvim aprilom letos. Samo za vzdrževanje legalnosti sistema gre 42 odstotkov zbranih sredstev, za nova vlaganja v sistem pa bodo letos porabili 35 odstotkov sredstev zbrane naro~nine. Gre za posodobitev obstoje~ega omrežja in rekonstrukcijo v ve~stanovanjskih hišah ter posodobitev omrežja za kvaliteten sprejem na celotnem frekven~-nem pasu.
ČETRTI ROGOZNICA LETOS 125 MILIJONOV
Primestna ~etrt Rogoznica bo letos za investicije na podro~ju komunalne infrastrukture iz prora~una mestne ob~ine Ptuj dobila 125 milijonov tolarjev, je povedal predsednik sveta PČ
Marjan Kolaric. Zgleda veliko, vendar je potreb in želja še veliko ve~.
Dvajset milijonov je namenjenih za ureditev ceste skozi Žabjak, 34 milijonov bo šlo za kanalizacijsko omrežje (Podvin-ci, Rogoznica - Nova vas), v Pod-vincih bodo uredili tudi javno razsvetljavo skozi naselje, kar bo stalo 10 milijonov tolarjev, nekaj sredstev je namenjenih za preplastitev cest in asfaltiranje, pri ~emer so vaš~ani udeleženi s sofinancerskim deležem v višini 50 odstotkov. Na obmo~ju ~etrti imajo po najnovejših podatkih še šest kilometrov neasfaltiranih cest. Prav tako si prizadevajo, da bi poskrbeli za varnost otrok na poti v šolo, v ta namen želijo postaviti ve~ posta-jališ~. Marjan Kolari~ je tudi prepri~an, da bi morali projekt kanalizacije na Dornavski cesti reševati v sklopu projekta Gaj-ke, zato so zelo razo~arani, ker se predstavniki mestne ob~ine Ptuj o tem z njimi no~ejo pogovarjati. Del njihove ~etrti je prav tako na obmo~ju, ki bi moralo biti deležno nekaterih ugodnosti zaradi gradnje novega centra za odlaganje odpadkov, podobno kot Spuhlja.
Prometno je zelo neurejena Slovenjegoriška cesta, do vrtca in do nove cerkve ni plo~nikov, potrebno bo prekriti dom krajanov na Rogoznici, veliko prometnih zagat pa je tudi na cesti skozi Podvince. Zaradi številnih tovornjakov s prikolicami je cesta zlasti zelo nevarna za kolesarje, mlajše in starejše.
Predsednika sveta PČ Ro-goznica Marjana Kolari~a zelo moti, da so otroke tega obmo~-ja razdelili na dve šoli: eni obiskujejo OŠ Ljudski vrt, drugi se vozijo v Dornavo. V ~etrti živi 3652 ljudi, otrok, ki obiskujejo OŠ, pa je ~ez 300, zato so pre-pri~ani, da bi je ve~ kot umestno njihovo pri~akovanje o gradnji ene od osnovnih šol zunaj Ptuja. "Danes o tem odgovorni no~-ejo slišati, upam pa, da bomo Rogozni~ani le kdaj do~akali osnovno šolo na našem obmo~-ju. S šolo bo na to obmo~ne prišel tudi razvoj. Nekaj pa pri~-akujemo tudi od projektov CR-POV," je med drugim povedal Marjan Kolari~, ko je govoril o najve~jih problemih te primestne ~etrti, ki obsega sedem naselj, ta pa so med seboj oddaljena tudi do pet kilometrov.
Četrt živi bogato društveno življenje. Aktivno delujejo štiri gasilska društva, dve športni društvi in eno kulturno društvo. Razveseljivo je, da se v te dejavnosti vklju~uje tudi vedno ve~ mladih, posredno preko njih pa tudi starši. Nasploh pa je delo na tako raznolikem obmo~ju, kot je PČ Rogoznica, izredno zahtevno, saj imajo ljudje veliko problemov, ki bi jih za kvalitetnejše življenje in za to, da bi obmo~je ostalo poseljeno, morali rešiti. Marjan Kolari~ pravi, da kot predsednik sveta opravi ve~ deset ur prostovoljnega dela mese~no. Problemi so, ljudje želijo, da jim vodstvo sveta prisluhne in nakaže rešitev. Pogosto pa je rešitve ~ez no~ nemogo~e najti, potrebno je veliko strpnosti in potrpežljivosti.
Za dejavnost kulture in športa bo letos PČ Rogoznica dobila iz prora~una mestne ob~ine Ptuj 212 tiso~ tolarjev.
MG
TEDENSKI KOMENTAR
Izplaiati ali ne izplaiati 000
V zadnjem obdobju mnoge gospodarske družbe, ki so organizirane kot delniške družbe, objavljajo vabila oziroma obvestila o sklicih skupščin, na katerih bodo med drugim odločali tudi o dividendah, katerih višino sicer predlagata uprava in nadzorni svet. Prav pri predlogih višine izplačila dividend je v zadnjih letih opaziti tendenco naraščanja predlaganih dividend v primerjavi s preteklimi leti.
Uprave družb se v bistvu odločajo med dvema alternativama nagrajevanja svojih delničarjev. Lahko se odločijo za izplačilo dividend ali pa zadržijo večji del dobička in tako posredno vplivajo na višanje cene delnice. Načeloma je izkupiček enak, le način oz. metoda izplačila je drugačna. Pomemben dejavnik pri tovrstni odločitvi vodstva družb je struktura delničarjev in njihova pričakovanja oziroma zahteve o obliki udeležbe v dobičku družbe. Delničarji, ki nimajo na voljo veliko presežnih denarnih sredstev, se ponavadi raje nagibajo k takšni dividendni politiki, ki zagotavlja redne in hkrati visoke di-videndne donose. Nasprotno je za delničarje, ki ne potrebujejo tekočih denarnih sredstev, ugodneje, da družba zadrži večino ustvarjenega dobička in ga reinvestira v svojo poslovno dejavnost; tse ako potencialno poveča vrednost podjetja in preko tega tudi premoženje posameznega delničarja.
Razlika med obema principoma dividendne politike je pomembna tudi z davčnega vidika. V primeru izplačila dividende se ta znesek prišteje k posameznikovi dohodninski osnovi, od katere se plača davek odvisno od razreda, v katerega posameznik sodi. V drugem primeru, torej če se divedende ne izplačajo, pa nastane moment obračunanja davka samo v primeru, če se delničar odloči za prodajo vrednostnega papirja v manj kot treh letih od dneva nakupa. Davek se plača od ustvarjenega kapitalskega dobička, ki je razlika med prodajno ceno vrednostnega papirja in revalorizirano nakupno ceno. Napoveduje se, da bo s spremembo zakona o dohodnini, ki naj bi bil sprejet že v tem letu, držalni rok s treh let skrajšan na eno leto, iz česar izhaja, da davka na ustvarjen kapitalski dobiček ne bo potrebno plačati, če bo med nakupom in prodajo poteklo več kot eno leto. Z vidika vlagateljev v vrednostne papirje je to zelo vzpodbudno, saj se bo s tem povečala likvidnost, hkrati pa bodo izkupički zaradi ugodnejše davčne politike načeloma višji.
Glede na zgoraj navedeno, ni zanemarljivo pri odločanju o izbiri vrednostnih papirjev, v katere naj bi vlagali denarna sredstva, nekoliko pozornosti posvetiti tudi proučitvi politik, ki jih različna vodstva različnih družb ubirajo pri izplačevanju dividend, če seveda takšno politiko sploh imajo izoblikovano.
Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo, d.d. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / se o dvojnem zaračunavanju eritropoetina
Namesto pogovora - na sodišče?
Zadeva eritropoetin se vse bolj zapleta. Zaradi suma na nezakonito poslovanje bo ministrstvo za zdravje poro~ila o upravnih nadzorih v dializnih centrih posredovalo državnemu tožilstvu v presojo in nadaljnjo obravnavo, je prejšnji teden oznanil minister za zdravje Dušan Keber.
Po podatkih upravnega nadzora naj bi se nekatere slovenske bolnišnice od prvega aprila 1999 do leta 2001 z dvojnim zaračunavanjem eritropoetina okoristile za najmanj 350,4 milijona tolarjev. Po ministrovem mnenju takega zaračunavanja ni mo-
goče opravičevati niti s slabo plačanimi dializnimi postopki. Pri tem posebej izpostavlja dia-lizne centre Celje, Murska Sobota in Ptuj. Dokončen obseg dvojnega predpisovanja eritro-poetina bo znan šele, ko bo delo končala tudi zdravstvena zava-
Izvedeli smo
TURISTIČNI DELAVCI PRI MHANU KUČANU
20. maja je predsednik države Milan Kučan pripravil sprejem za predstavnike mest in krajev, ki so bili zmagovalci v lanskoletni akciji TZ Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Čeprav Ptuj ni bil med zmagovalci, v skupini turističnih krajev je zasedel tretje mesto, je predsednik države predstavnika Ptuja - župana Miroslava Lucija in predsednika TD Ptuj Albina Piska - povabil na sprejem zaradi uspehov Ptuja na mednarodnih tekmovanjih. Čeprav se predsedniku izteče mandat, bo na Ptuj se rad prisel, je med drugim povedal v pogovoru s predstavniki Ptuja, posebej sedaj, ko je zdajšnja vodstvena garnitura Perutnine dobila mandat za novo petletno obdobje.
TAJNICE V PORTOROŽU
V Portorožu so od 23. do 25. maja potekali dnevi strokovnega izobraževanja tajnic in poslovnih sekretark iz cele Slovenije. Sodelovalo je 668 tajnic, med njimi tudi Ptujčanke. Tajnica leta je postala Eda Glišovič iz Kopra. Na skupščini Klubov Zveze tajnic Slovenije pa so podelili priznanja zaslužnim tajnicam za njihovo aktivno delo v klubih in organih zveze. Iz ptujskega kluba so priznanja prejele Mojca Lenart, Slavica Pintar in Milena Podgoršek, srebrno priznanje Angelca Rijavec in Renata Vodan, zlato pa Doroteja Tratnik.
SESTSTO CVETLIC ZA PTUJ
Vocvetličenje Ptuja so se aktivno vključili tudi ptujski vrtnarji in cvetličarji, udeleženci letošnjega cvetličnega sejma. Turističnemu društvu Ptuj so v začetku tedna podelili 600 sadik sur^inij. Zares hvalevredno dejanje, ki kaže tudi nato, da se tudi cvetličarji vedno bolj zavedajo pomena urejenega in ocvetličenega mesta.
TUDI LETOS KMETIJA LETA
Mestna občina Ptuj tudi letos izbira kmetijo let v mestni občini. Na razpis se lahko prijavijo prebivalci mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ocenjevanje bo potekalo po že znanih sklopih. Rok za odajo prijav se izteče jutri, 31. maja.
TALUM ZA MARIBORSKO BOLNIŠNICO
V sejni sobi oddelka za urologijo mariborske bolnišnice je bila 17. maja slovesnost ob predaji ultrazvoka za urološki oddelek, za katerega so sredstva prispevali Nova KBM, Zavarovalnica Maribor in Talum Kidričevo. Nakup sodobne naprave za urološko diagnostiko je stal trinajst milijonov tolarjev.
V SOBOTO PLES NA SPODNJI GRAJSKI TERASI
^rvi korak k oživitvi tradicije plesov na spodnji grajski terasi bo ples, ki ga prvega junija organizirajo Terme Ptuj. Za zabavo bosta skrbeli skupini Pepel in kri ter Lanterna. Prvi ples bo brezplačen. Ptujčani in drugi obiskovalci grajskega hriba pričakujejo, da bo letos le prišlo do začetka težko pričakovane obnove nekdanje grajske restavracije. Če bo grad pridobil tudi koncesijo za poroke, bo še toliko bolje.
PROJEKT ZDRUŽENJA ZGODOVINSKIH MEST
V dvorani občinske mestne palače Piran so včeraj predstavili turistični projekt Združenja zgodovinskih mest Slovenije -predstavitveno zloženko zgodovinskih mest Slovenije in turistični vodnik Acta Slovenica. Predstavitev je pripravila občina Piran v sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije.
DIABETIKI NA KRAS
Društvo diabetikov Ptuj bo 15. junija organiziralo izlet na Kras. Obiskali bodo Komen, Kobjeglavo in Stanjel. Odhod bo ob šestih izpred železniške postaje. Cena izleta (prevoz in kosilo) je 3800 tolarjev. Prijave sprejemajo vsak dan v diabeto-loških pisarnah, 5. in 12. junija pa tudi na sedežu društva.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativni oddajo se bodo zvrstili prispevki o 18. prazniku vrtca Ptuj, razstavi slik Cirila Ambroža o drevesih in gozdovih, novem šolskem igrišču na OS Olge Meglič, kjer so prejeli tudi priznanje za projekt Rešimo podnebje skupaj, koncertih folklorne skupine bolnišnice Ptuj in komornega moškega pevskega zbora Ptuj ter mednarodni karting dirki med Hrvaško in Slovenijo. Sledila bo poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
MG
rovalnica, saj bo potrebno pregledati vse obdobje, v katerem je eritropoetin vključen v ceno dialize. V treh krogih nadzorov so nadzorniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije skupni obseg nepravilnosti ocenili na manj kot 154 milijonov tolarjev.
V ptujski bolnišnici jih je ministrova izjava o predaji zadeve eritropoetin v roke tožilcev negativno presenetila, saj se je minister o tem pogovarjal z novinarji, še preden so bili o njej uradno obveščeni - uradni dopis so prejeli šele 27. maja. Direktor bolnišnice Lojze Arko zavrača očitke, da so med kršitelji samo tri oziroma štiri bolnišnice, če je skupaj kršitev po podatkih upravnega nadzora za 350 in več milijonov tolarjev. Želijo in pričakujejo, da jim bo ministrstvo predložilo podrobnejšo analizo. Po 48. členu splošnega dogovora za pogodbeno leto 2001 je zapisano, da je izvajalec, ki krši pogodbo, dolžan povrniti škodo, ki je s kršitvijo nastala. Če jim bo škoda dokazana, jo bodo tudi poravnali, o tem ni dileme, poudarja Arko.
"Naša želja je, da se dobimo skupaj z zavarovalnico in se o zadevi temeljito pogovorimo, prav tako s predstavniki mi-
nistrstva. Možno je tudi, da bi zavarovalnico na podlagi zapisnika o ugotovitvah nadzora tožili. V tem primeru bi po mojem izgubili sogovornika kot partnerja. Tožbe ne koristijo nikomur. Mi že lep čas opozarjamo
no izgubo. Tudi v Združenju zdravstvenih zavodov opozarjamo na ta vpra{anja. Prepri~ani smo, da bi iz cene dialize morali izvzeti eritropoetin, da bi ga znova pisali na recept. Na prvi zapisnik nadzora smo dali ugovor, a odgovora nismo prejeli, nakar smo prejeli kon~ni zapisnik s pravnim poukom, da lahko zavarovalnico tožimo. Ne vemn zakaj so potrebni tak{ni cirkusi okrog tega. Če se nam dokaže, da smo delali napa~no,
Dr. Lojze Arko: »Resnično je škodo, da se bomo o stvareh, ki bi jih morali urediti v okviru partnerskega odnosa, pogovarjali na sodišču.«
na izgubo, ki nam jo prinašajo dialize. V povprečju imamo pri eni izgubo 19.848 tolarjev. V znesku je vključen tudi eritro-poetin; brez eritropoetina pa znaša izguba 11.935 tolarjev. Že dolgo časa opozarjamo, da cena dialize ni realna, a o tem se nihče noče pogovarjati, prav tako ne o tem, da delamo v last-
'dvojno' zara~unavali eritro-poetin, potem naj nam od pogodbenega zneska od{tejejo ugotovljeno '{kodo', ki naj bi zna{ala okrog 37 milijonov, ki so jih ugotovili nadzorniki zavarovalnice. Po upravnem nadzoru naj bi povzro~ena {koda zna{a-la okrog 34 milijonov. Pla~ali bomo tudi kazen, ~e bo treba.
Poduarjam pa, da želimo zadevi priti do dna. Zdaj smo vsak na svojem bregu, ~eprav se to ne bi smelo dogajati. Vsi naj bi delali v korist bolnikov, sedaj pa je ob~utek, da si nekdo želi mo~no destabilizirati razmere v zdravstvu.
Naj ob tej priložnosti {e povem, da so nadzorniki zavarovalnice v letih od 1998 do 2001 pri nas opravili dvajset nadzorov pri drugih oblikah zdravstvenih storitev, pri dializi je letos pri{lo do prvega nadzora, vseh 'kr{itev' pa je bilo za dva milijona tolarjev. Če smo res-ni~ni kr{itelji, bi zavarovalnica morala ukrepati že prej, saj di-alize ne opravljamo od danes. Imamo tudi dializnega bolnika, za zdravljenje katerega na mesec porabimo dva milijona 350 tiso~ tolarjev, zavarovalnica pa nam prizna le okrog 800 tiso~-akov. Tudi to nikogar ne zanima. Resni~no je {koda, da se bomo sedaj o zadevah, ki bi jih morali urediti v okviru partnerskega odnosa, pogovarjali na sodi{~u. Pred tem nam bodo seveda morali dokazati elemente kaznivega dejanja.
Ne vem, zakaj se je tako težko poglobiti v zadevo. Najmanj, kar je, taki dogodki me~ejo slabo lu~ na zdravstvo. Ob vsem tem pa sem prepri~an, da smo delali le v dobro bolnika," je o 'dvojnem' zara~unavanju ertro-poetina in najnovej{i potezi ministra za zdravje Du{ana Kebra povedal direktor ptujske bolni-{nice Lojze Arko.
MG
PTUJ / z 38. seje mestnega sveta
Gajke še naprej burijo duhove
ZAKAJ SE JE ZNIZALA VREDNOST PREMOŽENJA PTUJSKE KTV
Ptujski mestni svetniki so se 27. maja sestali na 38. seji. Najve~ to~k dnevnega reda se je nanašalo na razli~na po-ro~ila, sprejeli pa so tudi odlok o avtotaksi prevozih v mestni ob~ini Ptuj, s katerim naj bi uredili trenutno kao-ti~ne razmere na tem podro~ju. Odlok ureja na~in upravljanja prevozov, postopek pridobitve dovoljenja, zahtevane lastnosti vozil, dodatne pogoje za voznike in osnove za do-lo~itev postajališ~ za avtotaksije na obmo~ju mestne ob~-ine Ptuj. Odlok je nastal v sodelovanju z Obmo~no obrtno zbornico Ptuj.
Pričakovanje ptujskih taksistov, da bi dovoljenje za opravljanje avtotaksi prevozov na območju mestne občine Ptuj imele le fizične in pravne osebe s tega območja, se z odlokom žal ne bo uresničilo. Pogoj za opravljanje dejavnosti so le vsa dokazila, ki jih zahteva zakon
o prevozih v cestnem prometu in v ponedeljek sprejeti odlok o avtotaksi prevozih v mestni občini Ptuj. Mestna občina pa nima pristojnosti, da bi za avto-taksi prevoze podeljevala koncesije, ker ne gre za izbirno lokalno službo. Gre za tržno dejavnost, glede na zakonodajo pa
je dolžna urediti le organizacijo in na~in opravljanja avtotaksi prevozov v okviru 36. ~lena zakona o prevozih v cestnem prometu.
Eden od razlogov za izvedbo revizije finan~nega poslovanja KTV Ptuj, s katerim se bo ukvarjal poobla{~eni notranji revizor, je bilo med drugim sli-{ati na ponedeljovi seji sveta mestne ob~ine Ptuj, je zajet v 12. to~ki premoženjske bilance mestne ob~ine Ptuj, ki se nana-{a na terjatve za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem v lasti ob~ine. Vrednost premoženja KTV Ptuj naj bi se lani znižala za 50 milijonov tolarjev; pojasnilo o tem naj bi dal upravljalec sistema. Do tega po-
MEZGOVCI PRI SVETEM TOMAŽU / družina bec v požaru izgubila vse
"Brez pomoči ne bomo uspeli
II
000
Kot smo že poro~ali, je družina Bec iz Mezgovcev 10 pri Svetem Tomažu v hudem požaru pono~i 11. maja izgubila vse svoje premoženje. Ohranili so življenje in tisto, kar so imeli na sebi. Kljub hitri pomo~i gasilcev so ognjeni zublji uni~ili stanovanjsko hišo z vso opremo in osebnimi predmeti. Povsem uni~eno pa je tudi gospodarsko poslopje, v katerem je zgorelo vse orodje za kme~ka opravila, kmetijska mehanizacija krma za živino.
Sedem~lanski družini Bec se je ~ez no~ povsem spremenilo življenje. Za~asno so si uredili stanovanje na pogori{~u stanovanjskega dela, vendar jim ob deževju mo~no zateka in tudi sicer so razmere za življenja
zelo slabe.
Družina, ki je že sicer živela v slabih socialnih razmerah, saj nobeden od star{ev ni zaposlen, brez {ir{e pomo~i dobrih ljudi ne bo pri{la do nove hi{e. Tudi niso imeli sklenjenega požarne-
ga zavarovanja.
Be~evi bi radi za~eli nadomestno gradnjo, za to pa bi potrebovali ustrezno dokumentacijo, gradbeni material in veliko finan~nih sredstev. Vsi, ki bi želeli družini Bec kakorkoli prisko~iti na pomo~ za blažitev posledic {kode po požaru, lahko nakažete finan~na sredstava na ŽR: 01000-0000300007 05 1123157-215473.
Upajmo, da jim bo {e pred leto{njo zimo uspelo izbolj{ati razmere za življenje.
MS
datka so pri{li nekateri svetniki na podlagi lanskega poro~ila o stanju premoženjske bilance mestne ob~ine Ptuj na dan 31. 12. 2000, ki je vsebovalo natan~-ne podatke o tem, kaj vse je zajeto v tej bilanci. Najnovej{e poro~ilo vsebuje le gole postavke premoženjske bilance brez navedbe, na kaj se nana{ajo.
Ptujski svetniki so se na 38. seji seznanili tudi s stanjem premoženjske bilance ob~ine Ptuj na dan 31. 12. 2001.
Pri poro~ilu o uradnem izidu glasovanja na svetovalnem referendumu o Gajkah so ponovno opozorili na nujnost, da se program, kakr{en je pripravljen za investicijo v Gajke, pripravi tudi za usklajene investicije v Spuhlji, o katerih so se dogovorili s tamkaj{njimi prebivalci, in na nujnost njihovega doslednega uresni~evanja, sicer bo gradnjo spremljalo {e veliko težav. Svetnik Konrad Rižner pa je opozoril na {tevilne pritiske, ki jih doživlja s strani tistih, ki pozitivnega izida referenduma ne priznavajo.
V zvezi s poro~ilom o delom varnostnega sosveta mestne ob~-ine Ptuj pa so svetniki opozorili na to, da bi moralo biti delovanje u~inkovitej{e, podprto z ukrepi.
Skupna ob~inska uprava ob~-in, v okviru katere je interese združilo dvanajst ob~in na Ptujskem, je v treh letih delovanja naredila veliko. Potrebno pa bi jo bilo kadrovsko okrepiti, predvsem tudi zaradi nalog, ki mestno ob~ino ~akajo pri ures-ni~evanju projekta Gajke, smo sli{ali na seji.
MG
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
VIDEM / državno tekmovanje "kaj ves o prometu"
84 tekmovalcev iz vse Slovenije
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije in v sodelovanju z Osnovno šolo Videm v soboto organiziral 11. državno tekmovanje Kaj veš o prometu. Udeležilo se ga je 60 tekmovalcev s kolesi in 24 s kolesi z motorjem, tekmovalci pa so bili predstavniki osnovnih in srednjih šol z območja celotne Slovenije.
Ocenjevalna vožnja na poligonu
Tekmovanje je obsegalo teoretični in praktični del. V prvem delu so tekmovalci izpolnjevali test s {iroko paleto vpra{anj s po-dro~ja cestnoprometnih predpisov, sledili pa sta spretnostna vožnja na poligonu in cestna vožnja pod nadzorom inštruktorjev avto šol in policistov.
Tekmovanje je potekalo v šoli
Videm, na bližnjem športnem igrišču ter po ulicah Vidma in dela Pobrežja. Pri cestno-ulični vožnji so tekmovalce spremljala označena vozila avto šol, v katerih so bili tudi člani ocenjevalne komisije, za varnost tekmovalcev pa so poskrbeli policisti iz Podlehnika in Ptuja.
Organizatorji so pripravili
Pri izvedbi cestno-ulicne vožnje so sodelovali inštruktorji avto šol in policisti
SREDISCE OB DRAVI / SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE
Sreianje s Primožem Suhodolčanom
Minuli četrtek, 16. maja, so na OŠ Središče ob Dravi za mlade prizadevne bralce pripravili slavnostni zaključek bralne značke. Ob tej priložnosti so povabili mladinska pisatelja Primoža Suhodolčana, ki je mlade bralce s svojim izredno zanimivim in zabavnim programom dodobra nasmejal.
Sledila je podelitev priznanj. Učenci, ki so v posamičnih oddelkih prvi zaključili branje, so dobili priznanja kar iz rok pisatelja, drugim pa so jih podelile mentorice. Kulturni program, ki so mu prisostvovale tudi nekatere bivše mentorice, zdaj že upokojene učiteljice, se je nadaljeval s kratkim koncertom - zapeli sta petošolka Aleksandra Krajnc in njena mentorica Milica Korpar - Mili. Prijetno dopoldne so zaključili z ogledom filma.
Tradicija bralne značke je dolga, lani je praznovala 40-letn-ico. Tudi številni učenci središke šole se vsako leto odločijo, da bodo nekaj svojega prostega časa posvetili knjigi. Letos je bila ta številka še posebej visoka: od 191 učencev šole jih je priznanje bralne značke osvojilo kar 115, t.j. okrog 60% vseh učencev na šoli.
Lidija Meško
Zmagovalec med kolesarji je Silvo Brgles iz OS Ljubno ob Savinji
tudi vzporedne dejavnosti, med njimi preizkus naletne teže pri trku (s pomočjo tehtanja), prikaz dejavnosti policije in razstavo koles, koles z motorjem
motorjem je bil najboljši Zdrav-ko Ficko iz OŠ Grad (Goričko), drugi je bil Mitja Majdič, OŠ Jurija Vege, Moravče, in tretji Aleksander Bračika iz OŠ Me-
Kolo z motorjem je najbolje obvladal Zdravko Ficko iz OŠ Grad (Goricko). Oba zmagovalca sta za nagrado prejela kolo
in skuterjev. Kulturni program so prispevali učenci osnovne šole Videm, tekmovanje pa je ob pomoči številnih sponzorjev potekalo pod pokroviteljstvom domače, videmske občine.
Po končanem tekmovanju, ki se je zavleklo v popoldanske ure, so razglasili rezultate ter razdelili nagrade in priznanja. Med tekmovalci s kolesi je bil prvo mesto zasedel Silvo Brgles iz osnovne šole Ljubno ob Savinji, drugi je bil Matej Gumilar iz OŠ Grad, tretji pa Leon Ir-golič iz Velike Nedelje. Od tekmovalcev z našega območja je bil Rok Fajt iz OŠ Ljudski vrt peti, Primož Bratusek iz OŠ Videm - podružnica Leskovec pa deseti.
Med tekmovalci s kolesom z
tlika. Sedmo mesto je zasedel Darijan Vaupotič iz Ekonomske šole Ptuj, osmo pa Blaž Horvat iz OŠ Videm. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli priznanje in praktično darilo, zmagovalca pa sta sta prejela kolesi znamke Rog.
Priznanja in darila so udeležencem razdelili predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS Ivan Winkler, župan občine Videm Franc Kirbis, ravnateljica OŠ Videm Marija Smigoc in predsednica organizacijskega odbora Anica Kodrič. Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja so pomagali tudi številni drugi sodelavci osnovne šole in občine Videm.
J. Bračič
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Male tarovnije Marka Kravosa
Ko se šolsko leto preveša v zaključna dejanja, je časa za branje manj, kot bi si želeli. Toda stresno stanje učečih se in učenih, kakor vseh vpletenih, kliče po sprostitvi, telesni in umski. Nikar ne zanemarite spro-stitvenih potreb telesa in uma. In ne pozabite na srce, ki je bistvo prvega in drugega! Morda že presedam, a znova vam priporočam pravljično branje — za telo se udobno namestite, po možnosti kje v naravi, um pa prevedrite s pravljicami Marka Kravosa, čigar pravljične pokrajine bodo razveselile stare od devet do devetindevetdeset let.
Začarani grad
Tako preprosto se glasi naslov Kravosove najnovejše knjižne izdaje, ki je minulo leto izšla pri založbi Obzorja iz Maribora. Knjiga je z ilustracijami Marjana Mančka prava bralna poslastica: duhovita in napeta ter z vsemi žlahtnimi elementi ljudske pripovedi obarvana zgodba. Deluje slikovito kot najboljši film, a za branje vzame le malo časa (27 strani). Glavni izmed treh bratov je Ivek, najmlajši, in kakor je v ljudskih pravljicah v navadi, najkrajše pameti. A ta kratka pamet se odlično izkaže! Z otroško neposrednostjo premaga grozovite smrtnjake v gradu, ki nekoliko spominja na onega iz Trnjulčice. Hkrati je Ivek odličen pripovedovalec in z zgodbami reši svojo kožo pred smrtnjaki. Ivek pripoveduje o vranah iz časov, ko so bile še vse lepo bele. Začenja pripoved o kosih, ki bi bili raje kanarčki ... Smrtnjake, ki pa zraven vseh grozovitosti premorejo občutek za pravičnost, Ivek zavede, da mu pričarajo odličen izgled in prav tako pamet. Takšen se znajde v ljubezenski zgodbi z Zalo, ki se z nehoteno pomočjo smrtnjakov srečno konča.
Tri pravljice: ena sladka, ena rahla, ena skoraj modra
Pravljična knjiga z ilustracijami Klavdija Palčiča vsebuje poetične pravljice, ki so pravzaprav namenjene bolj odraslim kakor otrokom. Deček s piščalko je magično pisanje o rojstvu, ko začne teči časovni mlinček. Čas pred njim ne potrebuje ure. Tudi pravljica Tinčkov beli nagelj je namenjena ljubezni do novorojencev. O odraščanju teče beseda v pravljici Potepinski metulj. Ta velika slikanica je imenitno darilo ob rojstvu. Morda je še na voljo v bolje založenih knjigarnah, saj je izšla leta 1991 v Založništvu tržaškega tiska v Trstu (Zagotovo si jo lahko izposodite v knjižnici!).
Ko je Zemlja še rasla
Ta zbirka osmih kratkih pravljic Marka Kravosa je izšla 1996 v založbi Mohorjeva iz Celovca. Duhovite, nenavadnih preobratov polne pravljice bodo navdušile bralce od desetega leta dalje. Zgovorni so pravljični naslovi: Zgodovina ježev, Smešen je, kdor vse verjame, Veter in veverica, Kozja pamet, Ko gre pesek na pot, Voda in smrt, Ognjeni ptič in modra kača, Kaj je videla mušica. Za ilustracijo navajam začetek prve pravljice:
To se je zgodilo nekoč v zgodovini, ko sta bila še pes in mačka sre~no poro~ena in so se vrtnice sprehajale lahkih nog naokrog! Živeli so na robu gozda. Kdo? Štirje ježki, pravzaprav trije bratje in ena sestra. Zelo vesele narave so bili. Kotrljali so se po bregu brez vsakega strahu, da bi se potolkli. Njihove bodice so štrlele vsenaokrog...
Hudit iz kravjega jajca in druge mastne zgodbe
Tudi to zbirka šestih humor-nih pravljic je ilustriral Klavdij Palčič in je izšla leta 1996 pri založbi Sanjska knjiga. Kravoso-ve pravljice povezujejo duhovit pogled na današnji svet z elementi ljudske pripovedi. Kravos spretno karikira človeške slabosti skozi pravljično pripoved. V pravljici Hudič kravji se krava nauči tujih jezikov in se poda v širni svet. Fina, kakršna je postala, se odpravi v gostilno, kjer zahteva škaf špagetov. A tudi gostilničar je fine sorte, streže le v krožnikih, ne v škafih. Tako mora prinesti številne krožnike pred kravo. In enako je s pijačo. Številni kozarci vina spremenijo kravo... Zraven pravljic Zgodilo se je na vrtu, Ko se drevesa našemijo, Kruci, V davni davnini naj omenim še pravljico Prepirljivi prsti, kjer se Karovos dotakne pregovorne slovenske prepirljivosti.
Liljana Klemenčič
POVABILO NA ZADNJO PRAVLJICO Z JOGO
Danes, v četrtek, 30. maja, bo ob 17. uri zaključek sezone Pravljic z jogo. Vabimo vas v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, kjer bosta inštruktorica joge Sonja Trplan in pravljičarka Liljana Klemenčič pripravili tudi presenečenje ob koncu druženja s pravljico in jogo.
Vstopnine ni, pridite!
PTUJ / literarni večer s polono glavan v kolnkisti
Polona Glavan - nominiranka za letošnjega kresnika
Polona Glavan je ena najobetavnejših mladih slovenskih ustvarjalk. To je dokazala že z mnogimi kratkimi zgodbami (ena je objavljena tudi v knjigi Čas kratke zgodbe), lani pa je izdala svoj prvi roman Noč v Evropi, s katerim je navdušila kritike.
Čeprav gre za pet dokaj ohlapno povezanih zgodb, nas pisateljica ves čas drži v napetosti. Vse zgodbe se odvijajo v kupe-jih vlaka, ki drvi iz Pariza v Amsterdam. Poletje je, čas počitnic in večino potnikov pred-
stavlja mladina, ki potuje po Evropi z vozovnico Interrail. Vlada moreča vročina, najpomembnejši del prtljage je voda, količina denarja je omejena, na vlakih prežijo roparji in med sopotniki prihaja do prepirov.
Tako postane potovanje nekakšna iniciacija, priprava na "resno življenje", ki se bo začelo, ko se vrnejo domov. Velemesta in pokrajine bežijo mimo njih, vtisov je preveč, zato postaja potovanje pomembnejše od cilja. "Premikanje je glavna naloga sveta," zapiše Polona Glavan. (In res se premika cel svet: romantični Italijan, skregan norveški par, noseča Francozinja, ki splavi med vožnjo, introvertirana
Slovenka, skupina Američanov, zaljubljenih v isto žensko, simpatičen belgijski ropar, Av-stralka ter zaljubljena Irec in Nizozemka).
Z avtorico se bomo pogovarjali 31. maja ob 20.30 v Kolnki-šti.
Vabljeni vsi bivši in bodoči interrailovci in ljubitelji dobre proze.
Jelka Ciglenečki
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / učitelji spoznavali solski sistem na [vedskem
Do uiencev prijazna šola
Kot smo že pisali v Tedniku, so pred časom švedski ravnatelji obiskali osnovno {olo Ljudski vrt na Ptuju. V za~etku maja pa so u~itelji iz te ptujske {ole bili gostje osnovne {ole v Saeffleju na [vedskem, kjer je ravnatelj na {oli biv{i Ptuj~an Sre~ko Mlakar.
Na Švedsko so odšle ravnateljica Tatjana Vaupotic, učiteljici Vanja Zebec Drevenšek in Jožica Repic ter organizatorka informacijskih dejavnosti Vlasta Bauman. Obiskali smo jih in povedale so svoje vtise o Švedski, o življenju v tej nordijski državi, predvsem pa o šolskem sistemu na Švedskem.
Švedi imajo devetletno osnovno šolo, učenci jo obiskujejo od sedmega do šestnajstega leta. Predšolski razred za otroke, stare šest let, je obvezen za državo, ne pa za otroke. Srednje šole se vse imenujejo gimnazije, pri čemer strokovne gimnazije trajajo tri leta, naš pojem gimnazije pa na Švedskem označuje
PTUJ / VLOGA NARODNIH DOMOV NA [TAJERSKEM
Sto dvajset let Narodnega doma
Včeraj je bila v Narodnem domu na Ptuju ob njegovi 120-letnici okrogla miza na temo Vloga narodnih domov na [tajerskem.
Po uvodnem razmišljanju predsednika Zveze kulturnih društev Ptuj Franca La~na je o stavbni zgodovini Narodnega doma na Ptuju do leta 1945 govorila Marija Hernja Masten, o stavbni zgodovini Narodnega doma po letu 1945 Ivan Lovren~i~, o narodnostnih razmerah v obdobju čitalnice je govorila Nata{a Kolar, o Ptuju v narodoosvobodilnem boju v povezvi z Narodnim domom dr. Ljubica [uligoj, o kulturnih prireditvah v Narodnem domu do druge svetovne vojne pa Irena Mavrič.
Narodnostne razmere v trikotniku Maribor — Celje — Ptuj je predstavil Janez Cvirn, Narodni dom v Celju je predstavil Brane Goropev{ek, Vlasta Stavbar pa je govorila na temo Narodni dom Maribor in narodnoobrabna vloga.
O ugotovitvah okrogle mize bomo poročali v naslednji številki Tednika.
Fl
unsmsmssB
Sobota, 1. junij 2002 / Ekshibicionist
SNG Drama Ljubljana / O. J. Traven
Nedelja, 2. junij 2002 / Samotni zahod
Gledališče Koper / Martin McDonagh
Ponedeljek, 3. junij 2002 / Shopping & Fucking
Drama SNG Maribor / Mark Ravenhil
Torek, 4. jun^ 2002 / Nagon
Gledališče Ptuj / Franz Xaver Kroetz
Sreda, 5. junij 2002 / Zgodba o uspehu
Mestno gledališče ljubljansko / Donald MarguUes
Četrtek, 6. jun^ 2002 / 4.48: Fedrina Uubezen, 4.48 psihoza
Slovensko mladinsko gledališče / Sarah Kane
Petek, 7. junij 2002 / Antigona v New Yorku
Prešernovo gledališče Kranj / Janusz Gíowacki
Sobota, 8. junij 2002 / Ločitev
Slovensko ljudsko gledališče Celje / Janez Povše
Nedela, 9. junij 2002 / Ljubimec
Gledališče Glej / Harold Pinter
Ponedeljek, 10. junij 2002 / Kralj umira
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica / Eugène Ionesco
Torek, 11. junij 2002
Zaključek s podelitvijo nagrad
Predstave so ob 20.00.
Rezervacija in prodaja vstopnic vsak delavnik od 9.00 do 13.00 v pisarni Gledališča Ptuj, tel. št. 02 749 32 50, v času Skupa tudi eno uro pred predstavo na blagajni Gledališča Ptuj. Z vstopnico imate na dan predstave 40 % popusta pri nočitvi v Hotelu Mitra na Ptuju
generalni pokrovitelji Skupa -j
Mercator SVS, d.d. Ptu| Luflkota pÚhodnOSti
Perutnina Ptuj
teoretično gimnazijo, ki traja štiri leta. Vsi študentje imajo štipendijo, lahko pa dobijo tudi {tudentski kredit, ki ga odplačujejo domala vso delovno dobo.
Šole ustanavljajo občine, ki tudi finančno skrbijo za šolo,
Jožico Repic
nekaj je tudi zasebnih osnovnih šol. Tudi šolski koledar določajo občine, torej ni enak za vso državo. Šolsko leto ima 178 dni, pouk pa pričnejo v avgustu. Osnovna in srednja šola sta brezplačni, kar pomeni, da imajo učenci v šoli brezplačne učbenike, delovne zvezke, pisala, ves material za delo na šoli, plavanje, smučanje in topli obrok.
Od prvega do sedmega razreda v šoli ni ocenjevanja, učitelj mora dvakrat letno opraviti razgovor z učencem in starši o napredku učenca. V 8. in 9. razredu učence ocenjujejo z dober, prav dober in odličen (točkovanje). Zunanje preverjanje se poskusno opravlja v petem razredu, redno pa v devetem razredu iz švedskega jezika, angleščine in matematike. Učenci razred ponavljajo zgolj ob privolitvi staršev. Šole organizirajo tudi podaljšano bivanje od šeste do osemnajste ure, in to vse leto, torej tudi v počitnicah-h, kar morajo starši plačati, saj
dobi učenec zajtrk in dodatno malico.
Učitelji imajo fakultetno izobrazbo pedagoške smeri; do šestega razreda učijo vse predmete, v višjih razredih se specializirajo. Ravnatelj nima mandata.
Kot zanimivost so učiteljice navedle razmerje med številom učencev na šoli in številom zaposlenih strokovnih delavcev. Na šoli v Saeffleju je 600 učencev in 100 strokovnih delavcev (v vsakem razredu dva). Za primerjavo z našimi razmerami naj navedemo, da je na šoli Ljudski vrt skupaj s podružnico Grajena več kot osemsto učencev in zgolj 54 strokovnih delavcev. To pomeni, da imajo Švedi dvakrat več pedagoških delavcev kot mi, gledano na število učencev v šoli.
V redno šolo so vključeni vsi učenci, ne glede na drugačnost (fizična, psihična), je pa pri po-
Vonjo Zebec Drevenšek
uku veliko integracije in individualizacije, skupinske vzgoje s problematičnimi učenci ter z učenci s prilagojenim programom.
Pri predmetniku na Švedskem dajejo največ poudarka švedskemu jeziku (v prvem razredu 9 ur tedensko, v drugem 11, v tretjem 10, postopoma manj, v 9. razredu 4 ure).
Sicer se predmetnik ne raz-
likuje dosti od našega, imajo pa nekatere predmete specifične, kot je šivanje. V vseh razredih imajo tudi versko vzgojo (več kot 80 % Švedov je lutera-nov).
Učitelji ne pišejo dnevnih šolskih priprav, temveč imajo letno pripravo. Nimajo dnevnikov in ni letne kontrole realizacije ur.
Ptujske učiteljice so spregovorile tudi o življenju na Švedskem. Prebivalci dajejo velik poudarek ekologiji, radi so v naravi, pri zbiranju odpadkov so zelo pedantni, embalažo mora-
Vlosto Boumon. Foto: Fl
jo sprejemati trgovine nazaj. Za nas Štajerce pa Švedska vsekakor ni obljubljena dežela glede prodaje in konzumiranja alkoholnih pijač. Le-ta se dobi zgolj v posebej določenih trgovinah po izredno zasoljenih cenah, gostinski lokali so bolj ali manj prazni, za vikende pa si tudi Švedi dajo duška glede pitja alkohola, ko se odpravijo na trajekte, ki vozijo v bivše baltiške države in Rusijo.
Po vtisu naših učiteljic so Švedi sproščeni ljudje, ki svojega življenja ne problematizira-jo, zato dajejo vtis umirjenosti in urejenosti.
O šolskem sistemu na Švedskem je ravnateljica Tatjana Va-upotič govorila tudi ravnateljem ptujskega aktiva, ki je bil včeraj na Destrniku.
Franc Lačen
PTUJ / viteska dvorana na gradu obnovljena
Ob odprtju Dubravka Tomšii Srebotnjak
Nocoj bo ob 20. uri odprtje obnovljene slavnostne (vite-{ke) dvorane na ptujskem gradu. Kot nam je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ale{ Arih, bo slavnostna govornica ob odprtju ministrica za kulturo Andreja Rihter, dvorano pa bo slavnostno odprl predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, saj je to podjetje zagotovilo sredstva za obnovo. Obnova dvorane je stala 18 milijonov tolarjev.
Odprtje dvorane bo tudi enkraten kulturni dogodek za Ptuj, saj bo ob tej priliki imela koncert slovenska pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, ki bo predstavila dela Johanna Sebastiana Bacha, Domenica Scar-latija, Frederica Chopina in Franza Liszta.
Direktor Aleš Arih je ob predstavljanju obnovljene dvorane povedal, da je bila namembnost grajskih prostorov zmeraj točno
določena, najimenitnejši grajski prostor je vedno bila slavnostna dvorana. Ptujski grad se ponaša kar z dvema slavnostnima dvoranama: romanski palacij, kjer je zdaj zbirka orožja, in viteška dvorana.
V lanskem letu so v muzeju začeli pripravljalna dela v slavnostni dvorani. Odstranili so tri sekundarne pode, pri čemer so bili pozorni na morebitne napise. S pomočjo tehnične ekipe
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
Zavarovalnica Triglav, d.d., obmo~na enota Maribor 150.000,00 SIT.
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko @R bolnišnice 52400-763-50711.
je konservator za les sondiral še stene in strope. Na pod so položili opečni tlakovec. V dvorani in na arkadnem hodniku so instalirane nove luči, prepleskana so bila okna in stene, nameščeni so zaščitni zastori na oknih. Na novo je postavljena tudi zbirka turkerij.
Z odprtjem slavnostne dvorane dela še ne bodo popolnoma dokončana, saj bo potrebno urediti tudi grajsko kapelo, ki bo z dvorano povezana. Dvorana bo namenjena kulturnim prireditvam, poslovnim srečanjem, promocijam in porokam. Za tiste, ki se bodo odločili za poroko na gradu, bo vse pripravljeno že v juniju. Kapela naj bi omogočila tudi verski obred pri poroki. Torej je dvorana idealen prostor, da se opravi tako civilni kot cerkveni obred poroke, saj vo kapela polepšala dogodek poroke za vse.
Za ureditev kapele bo potrebno pridobiti tri do štiri milijone tolarjev. Obnoviti je potrebno kompleten strop, kamniti tlak, zamenjati okna in opraviti nekatera pozlatarska dela. V muzeju se nadejajo, da bodo tudi za obnovo kapele pridobili dona-torska sredstva.
Franc Lačen
MARKETING
Kreativna strategija
(l.del)
Vsa znanja in izhodišča, ki jih pridobimo v predhodnih fazah komunikacijske akcije (si-tuacijska analiza, cilji trženja, proračun, komunikacijski cilji, ciljne skupine ...) moramo prenesti na snovalce idej oz. teksto-pisce in oblikovalce. Za uspešno snovanje in izvedbo akcij pa je pomembno, da tekstopisci upoštevajo spoznanja, ki izhajajo iz predhodnih faz in želja naročnikov akcije.
Kreativna strategija je v bistvu plan oglaševalske akcije. V njej se opredelijo cilji, ideje in načini, kako doseči potrošnika. Ko izdelamo kreativno strategijo, smo korak do kreativne izvedbe, saj smo z njo pridobili vodila, kako priti do velike ideje za oglas, kako napisati tekst, izbrati slogan, oblikovati oglas ... Na podlagi kreativne strategije lahko torej pozneje izdelamo konkretne oglase, sporočila za medije, celostne grafične podobe, slogane, pripravimo predstavitve itd.
Kreativna strategija mora vsebovati vsaj tri korake:
1.	opredelitev problema po-tro{nika — v najkrajši možni obliki je potrebno opredeliti dejanski problem potrošnika oz. problem, ki ga mora tekstopisec rešiti. V novi akciji za pašteto Argeta so tako oglaševalci pa-{teto postavili v drug plan, saj so kot dejanski "problem" potrošnika opredelili kruh, ki je brez namaza ponavadi suh in kot tak ne predstavlja velikega kulinaričnega užitka;
2.	re{itev problema — potrošniki kupujejo samo zaradi enega razloga. Ne zanimajo jih sestavine in strukture izdelkov, tudi cena ponavadi ni poglavitna pri izbiri izdelka, pač pa želijo najti rešitev za problem, ki ga imajo oz. mislijo, da ga imajo. Glavni namen sporočevalcev (ponudnika) mora biti prikaz rešitve problema potrošnika (z uporabo določenega izdelka), ne pa predstavitev izdelka samega. Da bi potrošniku lahko predstavili rešitev problema, je potrebno izdelek ali storitev ovrednotiti s stališča samega potrošnika. V že omenjeni akciji za pašteto Argeta so kot rešitev problema, t.j. suhi kruh, predstavili točno določeno pašteto, ki jo namažemo na kruh. S tem kruh oplemenitimo in mu damo nov okus;
3.	korist — tretji korak je korist, ki jo potrošnik občuti ob uporabi določenega izdelka. Sporočevalec (ponudnik) predstavi koristi, motivacije in vzroke, zaradi katerih naj bi uporabnik poskusil oz. kupil določen izdelek. Pri Argeti so, kot že rečeno, izhajali iz podmene, da ima potrošnik korist, če kruh namaže s pašteto, saj lahko z namazom ustvari različne kulinarične okuse.
Pi{ite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidel_forever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
ORMOŽ / sklenili pregledna območna srečanja kulturnih skupin
Bogata bera ljubiteljske kulture
V ormoški občini deluje na področju amaterske kulture v petintridesetih kulturnoumetniških ter v šolskih kulturnih društvih okoli tisoč šeststo ljubiteljev kulture različnih starosti, ki so vključeni v folklorne, plesne, gledališke in lutkovne skupine, skupine ljudskih pevcev in godcev ter pevske zbore. Tomaž Bolcar, vodja območne izpostave JSKD Ormož je povedal, da so do maja sklenili srečanja kulturnih skupin na območni ravni, sedaj so na vrsti me-dobmočne revije. Nekaj jih je že bilo, konec tega tedna bo v Ormožu četrta medobmočna revija izbranih mladinskih pevskih zborov, v juniju pa ostala srečanja. Poletni in jesenski meseci pa so v glavnem namenjeni raznim oblikam izobraževanja.
Pogovor o ljubiteljski kulturni dejavnosti in predstavitvi dela posameznih skupin sva pričela z območnim srečanjem odraslih folklornih skupin in ljudskih pevcev ter godcev, ki je pod zanimivim naslovom "Diradi čin-dara ..." (gre za izvirno pesem iz Podgorcev) potekalo v tamkajšnjem domu kulture.
"Ljudske pevce in godce je strokovno spremljal mag. Drago Kunej s SAZU Ljubljana ter za nastop na medobmočnem sreč-nju 2. junija na Šmartnem na Pohorju predlagal ljudske pevke KUD Janez Trstenjak Hum pri Ormožu pod vodstvom Anice Ratek, ljudske godce iz Sene-šcev — člane KUD Alojz Žuran Podgorci ter harmonikarja, ki igra na diatonično harmoniko, Albina Žganca s Koga, člana folklorne skupine Kog. Odrasle folklorne skupine je spremljal Branko Fuchs in za nastop na medobmočnem srečanju, to bo 15. junija v Ormožu, določil folklorno skupino KUD Alojz Žuran Podgorci, ki pleše pod vodstvom Stanka Kukovca.
Med uspehe lahko štejemo vedno večje število odraslih folklornih skupin. Pred leti je plesala samo ena skupina - iz Podgorcev, so se jim sedaj pridružile še druge — s Koga, iz Ivanjkov-cev in od Miklavža pri Ormo-
žu. Še posebej razveseljivo je, da so se tokrat po dolgem premoru ponovno predstavili stari plesalci KUD Ob rež, ki so pred desetletji orali ledino na tem področju v ormoški občini.
Omeniti moram še srečanje otroških folklornih skupin. Bilo jih je dvanajst in delujejo v Ormožu, pri Sv. Tomažu, na Kogu in v vrtcih v Veliki Nedelji in Središču ob Dravi. Na nekaterih {olah delujejo tudi po dve ali tri skupine. @e dve leti deluje folklorna skupina tudi na ormo{ki osnovni {oli, ki prej ni veljala za {olo s folklorno tradicijo. Nevenka Kova~i~, strokovna spremljevalka obmo~nega sre~-anja otro{kih folklornih skupin, je na medobmočno srečanje uvrstila folklorno skupino Kog (mentorica Anica Pevec) in folklorno skupino veliko-nedeljskega vrtca (mentorica Stanka [pindler). Na medob-močnem srečanju otro{kih folklornih skupin je selektorica Nežka Lubej za nastop na državnem srečanju, ki bo 31. maja v Bohinjski Bistrici, izbrala med devetimi izbranimi skupinami tudi otro{ko folklorno skupino s Koga," je folklorno dejavnost podrobneje predstavil Tomaž Bolcar.
Zanimiv naslov Ostržkov dan 2002 so izbrali za območno sreč-
anje lutkovnih skupin . Teh je sicer malo, vendar so bile po mnenju Tineta Varla, strokovnega spremljavalca revije, na visoki ravni. Na medobmočno srečanje 9. aprila v Slovenski Bistrici so se uvrstile lutkovne skupine osnovnih šol Središče ob Dravi, Tomaž pri Ormožu in Ormož.
Pet premier je bilo v letošnjem letu tudi na otroškem gledališkem odru ter dve odrasli gledališki skupini: KUD Simon Gregorčič Velika Nedelja s komedijo Cilka Slama domačina Tončka @umbra, ki je delo tudi režiral, in Gledališko literarno društvo Ormož z Moderndor-ferjivimi "Štirimi letnimi časi" v režiji Milivoja Zemljiča. Na medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin se je uvrstila skupina iz osnovne šole Ormož, med odraslima pa predstava Gledališko literarne skupine Ormož, vendar se zaradi nekaterih razlogov revije niso udeležili.
VEDNO VEČ PEVSKIH ZBOROV
Otroški pevski zbori občine Ormož, bilo jih je dvanajst, so se predstavili na območni reviji Cicido. Tudi na tem področju je iz leta v leto več mladih pevcev, še posebej pohvalno je, da prihajajo tudi iz vrtcev. Razmišljajo, da bi prihodnje leto razdelili revijo na dva dela. Na me-dobmočno srečanje 23. maja v Voličini je mag. Dragica @var uvrstila otroške pevske zbore osnovnih šol Ivanjkovci (zborovodja Leon Lah), Ormoža (zbo-rovodka Alenka Šalamon) in Središča ob Dravi (zborovodka Dragica Cvetko).
Na območnem srečanju se je predstavilo šest mladinskih pevskih zborov, na medobmočno revijo, ki bo 31. maja ob 18. uri
v ormoškem domu kulture, pa sta se uvrstila zbora od Miklavža (zborovodja Leon Lah) in iz Sredi{~a (zborovodkinja Dragica Cvetko). Na obmo~ni reviji odraslih pevskih zborov je selektor prof. Mitja Reicheberg predlagal za medobmo~no sre~-anje osmega junija v Ptuju dekliški pevski zbor "Caballeta", ki ga vodi Helena Poli~ — Kosi, in mešani pevski zbor Društva upokojencev Središ~e,
Tomaž Bolcar - vodja območne izpostave JSKD v Ormožu.
Foto: VT
zborovodkinja Simona Koser — Šavora. Na medobmočno srečanje vokalnih skupin so se uvrstile pevke dekliškega kvarteta "Deteljica" s Koga, vodi jih Darja @ganec — Horvat.
V PLESNEM VRTINCU
Takšen je bil naslov prireditve trinajstih plesnih skupin na območnem srečanju plesnih skupin 25. aprila letos. Predstavile so se plesne skupine plesne šole in vrtca "Pandora"( mentor Tomaž Bolcar) ter plesne skupine "Navihanci" OŠ Kog (mentorica Nevenka Jambriško), "Srečni mladenki" OŠ Ivanjkovci (mentorici Ines Špindler in Petra Filipič), OŠ Miklavž (mentor Bojan Cunk) in plesna skupina Gea DPD Svoboda Ptuj (men-
PTUJ / skup - slovenski festival komornega gledališča
PrvU festival komornih predstav
V soboto se bo v Gledališču Ptuj pričel Slovenski festival komornega gledališča. Zanimanje slovenskih gledališč za tovrstni festival je zelo veliko, saj se bodo na Ptuju s svojimi prestavami predstavila vsa gledališča razen tržaškega, ki je že zaključilo sezono.
Kot je dejal v. d. direktorja ptujskega gledališča Rene Ma-urin, je komorno gledališče v zadnjih letih dobilo vlogo, ki presega alternativno in spremljevalno funkcijo velikih gledališč. Moderna dramatika in gledališče pogosto lažje najdeta svoj medij v neposrednosti in bližini, ki ju omogoča manjši oder. Tudi v Sloveniji postajajo komorne predstave vse bolj opažene in priznane.
Na ptujskem odru si bomo lahko v soboto ogledali Ekshi-bicionista O. J. Travna, predstavo SNG Drama Ljubljana, v nedeljo Samotni zahod Martina Mc Donagha (Gledališče Koper), v ponedeljek Shopping&-Fucking Marka Ravenhilla, v torek ptujsko predstavo Nagon Franza Xaverja Kroetza, v sredo Zgodbo o uspehu Donalda Mar-guliesa (Mestno gledališče ljubljansko), naslednji četrtek 4.48: Fedrino ljubezen, 4.48 psihoza Sarah Kane (Slovensko mladinsko gledališče), v petek, 7. ju-
nija, Antigono v New Yorku Janusza Gtowackega (Prešernovo gledališ~e Kranj), naslednjo soboto Lo~itev Janeza Pov-šeta (SLG Celje), naslednjo nedeljo Ljubimca Harolda Pin-terja (Gledali{~e Glej), 10. junija, v ponedeljek, pa zadnjo
predstavo, Kralj umira Eugene-ja Ionescoja (Primorko dramsko gledališče Nova Gorica).
V torek, 11. junija, bo zaključek festivala s podelitvijo nagrad. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Milada Kalezic, Slavko Pezdir in Rok Vilčnik, bo podelila nagrade za režijo, za vlogo, za scenografijo in luč, za kostu-mografijo in masko ter za izvirno glasbo ali zvočno opremo. Nagrajenci bodo prejeli
kipec priznanega slovenskega akademskega slikarja (zaenkrat je anonimen).
Organizatorji pa vabijo vse obiskovalce festivala, da glasujejo za najboljšo predstavo festivala. Kipec bo prejelo gledališče, ki bo izbrano od publike. Kipec se bo prenašal naslednje leto na izbrano gledališče.
Za Ptuj bo festival komornega gledališča velik kulturni dogodek in velika promocija mesta ter ptujskega gospodarstva, ki ga sponzorsko tudi omogoča.
Franc Lačen
torica Majda Fridl). Strokovna spremljevalka sre~anja Mojca Kasjak je za medobmo~no sre~-anje v [entilju izbrala plesno skupino Pandora, ta pa se je uvrstila tudi na državno sre~anje, ki bo v Novi Gorici 6. in 7. junija.
Zadnje, kar so organizirali pri obmo~ni izpostavi JSKD Ormož, je bila dvanajsta likovna kolonija z naslovom z naslovom Obrazi goric v soorga-nizaciji s KUD Franc Ksaver Meško Sv. Tomaž in O[ Tomaž pri Ormožu. Potekala je konec minulega tedna v raznih krajih ormoške ob~ine.
V juniju bo v Ormožu še me-dobmo~na revija odraslih folklornih skupin medobmo~ja Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Z likovnimi deli, ki so nastala na minuli likovni koloniji, pa nameravajo pri Sv. Tomažu v sredini junija pripraviti razstavo.
Seveda pa s tem še ni konec junijskih prireditev. Mednje sodi vsako leto nadvse odmevno tekmovanje pihaluih godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža - letošnja prireditev bo že deveta. Tekmovanje bo potekalo pod pokroviteljstvom ob~ine Ormož in ga poleg JSKD Ormož soorganizira še Pihalni orkester Ormož pod vodstvom Slavka Petka in bo uvod v poletno ormoško kulturniško prireditev Ormoško poletje.
Kako pa je s prostori za delovanje posameznih kulturnih društev v ormoški ob~ini? Tomaž Bolcar je poudaril, da imata samo KUD Osluševci in KUD Alojz Žuran iz Podgorcev v lasti dvorano. Slednji jo zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev "posojajo" še drugim društvom in tako za silo skrpajo denar za njeno vzdrževanje. Ostali domovi so v lasti krajevnih skupnosti, ki jih tudi vzdržujejo. Kulturni domovi so pove~ini že ogrevani in so tako izboljšani pogoji delovanja. Problem pa je tehnika, saj ve~ina nima ozvo~enja, primerne razsvetljave, zaves in podobnega. Tako je primerno opremljen le dom kulture v Ormožu. Javni sklad kot organizator prireditev pa se ob že omenjenem sre~uje tudi s problemov prema-lega števila garderob ali ustreznih spremljevalnih prostorov. Seveda premagujejo te težave ob velikem posluhu osnovnih šol, predvsem osnovne šole Ormož, kjer je tudi najve~ prireditev.
Tudi v letošnji jeseni se bodo posamezne skupine KUD še uspele predstaviti. Tako bo ob martinovem Martinov jesenski kulturni festival, konec novembra na~rtujejo še deseti festival družinske kulture in potem so še prireditve ob Prešernovem rojstnem dnevu 3. decembru, 7. decembra pa bo fotografska razstava na temo Podobe ujetih trenutkov.
Vida Topolovec
Tatjana Doma, dramaturginja, Rene Maurin, v. d. ravnatelja Gledališča Ptuj, Slavko Pezdir, publicist in gledališki kritik, Milada Kalezic, dramska igralka, in Rok Vilčnik, pisatelj, dramatik. Foto: Fl
lovrenc
Okrogla miza o kmetijstvu
V četrtek, 30. maja, se bo ob 20. uri v klubu krajanov v Lovrencu na Dravskem polju pri~ela okrogla miza o kmetijstvu. Vodil jo bo magister [tefan Rola. Govorili bodo o usmeritvah države na področju kmetijske politike, možnostih razvoja kmetijstva z analizo stanja na področju vasi Lovrenc, Župečja vas in Pleterje in oblikah državnih pomoči za kmetijstvo. Sledila bo razprava in predstavitev idejnih predlogov projektov.
Okroglo mizo organizirata znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj in občina Kidričevo, sodi pa v sklop aktivnosti programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi Ravno polje II.
MF
êitQéintomi
mi ■
KOG / OBISK BARBARE BREZIGAR
Minulo soboto je v krajevnem domu na Kogu potekalo srečanje s predsedni{ko kandidatko Barbaro Brezigar. Pripravila ga je koalicija Slovenija. Govorili so o trenutno zelo aktualni temi - maloobmejnem sporazumu s sosednjo Hrva{ko. @e pred srečanjem so na Kogu pripravili {portne prireditve in nogometni turnir.
MH
KIDRIČEVO / CERTIFIKAT ZA PODJETJE VICTOR
Načrtovanje, oblikovanje in izdelava pohi{tva so izredno občutljiva in zahtevna podro~ja, saj zagotavljajo najnujnej{e potrebe ljudi. Prav zato so v podjetju Victor Marjane Forbici iz Kidri~evega uvedli tak{en sistem zagotavljanja kakovosti svojih storitev, ki vsestranko omogoča učinkovito načrtovanje, oblikovanje in proizvodnjo najzahtevnej{ih izdelkov mizarske stroke. Svoj sistem vodenja in zagotavljanja kakovosti so ponudili v presojo družbi TUV Management Service GmBH iz Munchna, ki je ugotovila, da izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001:2000. Izročili jim ga bodo v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v restavraciji Pan.
-OM
PTUJ / ZBOR BRIGADIRJEV
V petek, 31. maja, ob 16. uri bo v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju zbor članov kluba brigadirjev MDB in mladinskega prostovoljnega dela s ptujskega območja. Dogovorili naj bi se o dokumentacijski razstavi in jubilejni brošuri ob 25-letnici delovanja ptujskih brigadirjev, o junijskem izletu v Laško, članarini in članskih zadevah, ob koncu pa bodo opravili še predstavitev četrte pesniške zbirke Moč spomina svojega člana Marjana Brunca iz Zavrča.
-OM
IVANJKOVCI /
UPOKOJENCI PRAZNUJEJO
Prihodnji konec tedna bodo člani Društva upokojencev Ivanjkovci praznovali: njihov mešani pevski zbora bo praznoval 5-letn-ico. Obenem bodo v soboto v svoji dvorani pripravili Koncert iz naših krajev - prireditev, ki nastaja ob sodelovanju z RTV Slovenija. Poleg domačinov slavljencev, pevcev moškega pevskega zbora Ivanjkovci in članov kulturnega društva bodo nastopili tudi gostje: Spominčice, ansambel Slapovi in ansambel Francija Zemeta. Koncert bo v soboto, 1. junija, ob 20.00 uri.
MH
SREDIŠČE / PIONIRJI GASILCI 3. V DRŽAVI
Na poligonu v Ločici ob Savinji je bilo v soboto, 18. maja, državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial prvega predsednika gasilske zveze Slovenije Matevža Haceta. Nastopilo je okoli 2000 mladih gasilcev iz vse Slovenije. V vaji z vedrovko in prenosom vode so v skupini pionirjev (43 ekip), ki so jo sestavljale pionirke in pionirji od 6 do 10 let (povprečna starost 8 in pol leta) središki pionirji dosegli odlično 3. mesto, kar je od leta 1987, ko so bile na podobnem tekmovanju pionirke Središča druge, najboljši rezultat. Za enoto so naporne priprave in nastopi, vloženega je veliko časa, znanja in truda in s kančkom tekmovalne sreče je pionirjem uspelo to, kar si želi vsak — stati na zmagovalnih stopničkah.
Slavko Tkalec
PTUJ / sobota v znamenju mlade ustvarjalnosti
Pestre delavnice in velik interes mladih
V soboto je bil v organizaciji JSKD - OE Ptuj, Zveze kulturnih društev Ptuj, Gimnazije Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj osmi festival mlade ustvarjalnosti.
Marko Ceh. Foto: Fl
Bodoči umetniški fotografi s svojim mentorjem (od leve): Jana Korošec, Ksenja Kumer, Stojan Kerbler, Lovro Centrih, Mojca Pišek in Vid Cenčič
V	stari steklarski delavnici so se že zjutraj ukvarjali z gledališčem pod mentorstvom Branke Bezeljak Glazer, ki je dejala, da je letošnja tema gledališke delavnice bila dialog kot ena osnovnih stvari, da gledališče sploh nastane, z mladimi nadebudnimi igralci so preizkušali, kaj se dogaja na vseh nivojih dialoga. Sodelovalo je trinajst udeležencev, ki se z gledališko dejavnostjo niso srečali prvič. Gledališki studio iz ptujske gimnazije ter šolski pevski zbor pod vodstvom Jožice Lah pa je predstavil že večkrat odigrano predstavo ... komu znana je resnica, da jo ljubim ...
V	Narodnem domu je potekala literarna delavnica pod vodstvom Mitja Čandra.
Mentor fotografske delavnice Stojan Kerbler je ocenil delo mladih fotografov kot dobro, saj je ugotavljal, da se za to dejavnost odločijo tisti, ki imajo afiniteto do umetniške fotografije, število udeležencev pa je zaradi tehničnih možnosti omejeno. Pri umetniški fotografiji je najpomembneje pravilno izbrati prave fotografije za razstavo, saj je potrebno fotografirati veliko motivov, da lahko dobiš pravi posnetek, ki je po umetniški plati boljši od drugega.
V	klubu Centra interesnih dejavnosti na Ptuju (ki je tokrat prvič odprl vrata mladi ustvar-
V likovni delavnici so izdelali mozaik (od leve): Metka Skok, Mileva Marčič, Tomaž Plavec, Vesna Kunčnik, Mito Gegič, Mitja Rus, Katja Filipic, Valentina Vidovič in Maja Vute
jalnosti) je bilo odprtje razstav fotografij zimske delavnice.
Likovno delavnico je vodil Tomaž Plavec, ki je dejal, da je v delavnici ustvarjalo devet udeležencev, od tega trije študentje. Delali so mozaik v velikosti pet krat tri in pol metre, ki je sestavljen iz ostankov polomljenih keramičnih ploščic. Motiv je abstrakten, neke vrste vozlišče, ki ga je pri številnih ustvarjalcih lažje delati. Piko na i daje mozaiku ogledalo. Mozaik je na steni pred staro steklarsko delavnico, na mestu, kjer so likovniki pod vodstvom Dušana Kirbiša pred leti ustvarili fresko, pa so jo nepridipravi domala uničili. Tak ali podoben mozaik bi lahko polepšal še marsikate-
ro steno na Ptuju; mladi ustvarjalci si tega želijo, želijo si tudi nekoliko bolj odprt prostor, kot je stena pri steklarski delavnici.
Video delavnico je vodil Milan Poto~nik, ustvarjalec pa je bil Marko Ceh, ki je predstavil svojo produkcijo z imenom v Imenu človeka, protagonist pa je čevelj.
Na festivalu mlade ustvarjalnosti sta nastopili tudi plesni skupini DPD Svoboda Ptuj in Kluba ptujskih študentov ter Akademski pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom Robija Fegu{a. Ob zaključku pa so zaigrali ansambli Brez zamere, Kopije in Popperkeg.
Franc Lačen
PTUJ / obisk tajnic iz ljubljane
Prijetno druženje v Ptuju
Klub tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice je v soboto, 11. maja, gostil tajnice iz ljubljanskega kluba, s katerim tesno sodelujejo že od leta 1996, odkar sta bila kluba ustanovljena.
Gostje so si ogledale novo ptujsko knjižnico, zatem so se odpeljale na grad Borl, kjer so se jim pridružile tajnice ormoškega kluba, s katerimi so se odpravile peš na Svabovo, kjer je bilo družabno srečanje. Pred vr-tnitvijo v Ljubljano so si ogledale še Dominkovo domačijo v Gorišnici.
Druženja med tajnicami so tudi priložnost za izmenjavo izkušenj. Marica Androjna, predsednica Kluba tajnic in po-
slovnih sekretark Ljubljane in okolice, v katerem je povezanih kar 165 tajnic, je povedala, da zelo rade prihajajo na Ptuj, ker je mesto prelepo in ker imajo tu svoje velike prijateljice. Po napornem delu so takšna druženja prijetna sprostitev.
MG
Borisu v spomin
"Clovek se rodi svoboden, a je povsod vkovan v verige." Tako se je najbrž počutil Boris v svojih zadnjih dneh, ko ni našel miru na tem svetu, zato je poiskal večni počitek - zapustil nas je, toda ni nas izgubil. V našem spominu bo živel večno, ne
samo zato, ker smo bili sošolci in prijatelji, temveč predvsem zato, ker ga imamo radi. Smo celota, skupaj v vsem in skozi vse, le da si zadnji korak hotel narediti sam, Boris! Sprašujemo se, zakaj nisi poiskal prijatelja, objema ali vsaj spodbudne besede?! Si morda začutil, da izgubljaš samega sebe, ko drviš prihodnosti naproti?! Prihodnost je lepa in ti, Boris, ti si bil dober, tvoja bi bila gotovo edinstvena in neprecenljive vrednosti. S tvojim odhodom se je razblinil milni mehurček sreče in veselja, ki nas je obdajal. Zato, Boris, bodi srečen, kjerkoli že si - počivaj mirno in ne pozabi nas, ker se nekoč, nekje zagotovo spet srečamo.
Sošolci in sošolke iz 4. a in 4. b
Gimnazije Ormož
Skupinska slika je nastala med ogledom nove ptujske knjižnice z ravnateljico Tjašo Mrgole Jukič. Foto: C. Goznik
... PA BREZ ZAMERE
Kriza
RESNICA O EVROVIZIJI
Ah. Kocka je padla. Zastor se je dvignil, nato pa se spet spustil. Vmes pa se je zgodilo {e nekaj stvari. Pravzaprav kar precej stvari. Recimo neka Evrovizija. Ampak to niti pod razno ni bila zgolj {e ena Evrovizija. Vsaj za dešelo na sončni strani Alp ne. Ne, ne. Tokratna Evrovizija je po svojem predevrovizijskem naboju, ki ga je generirala v dešeli, bila nedvomno najbolj razvpita in pričakovana izmed vseh. Napetost je nara{čala dobesedno iz dneva v dan do te magične sobote, petindvajsetega maja (ki je, mimogrede, če se {e spominjate, {e do pred kratkim v kolektivni zavesti bil zapisan kot dan mladosti, praznik vsesplo{nega razcveta mladostni-{kega optimizma in ble{čečih perspektiv), dokler ni dosegla vrha minulega sobotnega večera.
Verjetno ne bi bilo napak postaviti domneve, da se je letos ob prenosu evrovizijskega {ova pred teveji gnetlo več slovenskega šiv-lja kot pa kdajkoli prej. Kar je bilo tudi pričakovati, saj smo Slovenci še vse od matičnega, nacionalnega izbora imeli prilošnost, da se zraven vse polpretekle zgodovine lahko na dva bregova postavimo tudi takrat, ko gre za podarjanje samo ljubezni. In vsak, pa na kateremkoli bregu je še bil, je upal, da bo finalna prireditev v Estoniji potrdila točnost in dala prav ravno tistemu stali{ču, ki ga v sestrskem sporu zavzema njegova linija.
Pa poglejmo, kak{ne opcije in scenariji so obstajali pred sobotnim večerom. Ker pa poznamo svetovno znano dejstvo, da je na{a nacija sestavljena pretešno iz trmoglavcev, bomo namerno opustili vrednotenja prepričanj in sodb o na{ih treh Sestrcah, saj se zavedamo, da ima vsak Slovenec o tem svoje mnenje, ki ga pod tešo {e tako močnih protiar-gumentov ni pripravljen za nič na svetu spremeniti. Torej, Sestr-ce lahko imate radi ali pa tudi ne, to nas tukaj prav nič ne briga. Če je le mogoče, sku{ajte situacijo pogledati s kolikor toliko objektivnega stali{ča.
Pred magičnim sobotnim večerom sta pravzaprav, če malo premislite, med {ir{o publiko obstajala dva scenarija na{ega plasmaja na tem bogsigavedi zakaj tako v zvezde kovanem in ope-vanem spektaklu. Povzeli bi ju lahko nekako takole. Tisti prose-strsko usmerjeni so napovedovali visoko, celo najvi{jo uvrstitev. Argumente za svoje prepričanje so videli v odprtosti in neho-mofobičnosti Evrope, pa tudi v prikupni pesmici, plodu Magnifi-covega pretanjenega občutka za, hm, recimo temu disko-kič-o ja, bejbi-{lagerje, ki bi v kombinaciji s Sestrskim {ovom znala všgati. Hkrati pa so se na tihem bali, da bo Evropa rekla: Hej, Slovenč-ki, ne nas na stare (izraelske — Dana International) fore probat dobit, ter da bo ta Evropa zaradi tega spregledala {lager, ki je kot ustvarjen za vrh Evrovizije. Po drugi strani pa so tisti antisestrski napovedovali popoln polom, za kar so argumente izpeljevali iz podobnih motivov, iz katerih so tisti prosestrski čutili hladen veter nevarnosti za vrhunsko uvrstitev
svojih ljubljenk. Antisestrski so vpili, da se nam bodo vsi samo smejali do onemoglosti, da bodo Sestre fu{ale, da nas bo Evropa ignorirala, ha, da zaradi tega {e v EU ne homo prišli. Kak^-rkoli že, tako pro- kot antisestrski so v sohoto zve~er napeto sedeli pred tv škatlami. In ~akali. Polom ali zmago.
Kaj se je potem zgodilo, veste pa itak že vsi. Nismo niti zmagali nit hili popolnoma polomljeni, ampak nekje vmes. Nismo se niti dvignili na hliš~u slave, kakor tudi nismo izgoreli v ognju začelja. Bili smo opaženi (haje še holj izven prireditve kakor pa na njej), a nismo dominirali. Kaj naj zdaj to pomeni? Kateri izmed dveh ta-horov lahko zmagoslavno zaklju-~i, da so vedeli, kaj se ho zgodilo, da so niso motili? Kdo je imel prav? Pro- ali anti?
Ha, napačno vprašanje. Nau-~ite se že enkrat gledati na stvari hrez te hipolarne logike. V poteku dogodkov lahko argumente za svoj prav najdejo ohoji. Tako pro- kot tudi anti. Vendar pa je resnica tudi tokrat, kot ponavadi, nekje vmes. Razlogi zanjo pa ne ležijo zgolj v Sestrah in njihovi Samo ljuhezni, ampak v celotni prireditvi, v celotnem mehanizmu, zato lahko resnico najholj uvidimo, ~e si pri tem pomagamo s tem, da jo ugledamo skozi prizmo celotne prireditve. Naštejmo zgolj nekaj dejstev o tej famozni predstavi, ki so za resnico precej relevantna, pa se jih morda ne zavedate.
Od štiriindvajsetih držav, ki so s svojimi pesmimi sodelovale na letošnjem Evrosongu, jih je sedemnajst (17!) veselo prepevalo v holj ali manj kleni angleš~ini, le ostalih sedem pa v svojem jeziku. Ce k tem sedemnajstim glohalizi-ranim državam prištejemo še dve izmed ostalih sedmih, ki sta prepevali v francoščini (ki tudi še je kao svetovni jezik), potem vidimo, da je v matičnem jeziku, ki ni ravno svetovno znan, prepevalo zgolj pet predstavnic od štiriindvajsetih. ??? Aha. Ce ohstaja še kdo, ki hi si oh tem dejstvu še upal trditi, da je katera izmed teh petih res imela realne šanse za zmago ali visoko uvrstitev, potem mu je treha v ohraz reči, da je naivnež, ki mu ni para, če ne še kaj več. Stvar postane še holj jasna, če k temu dodamo še podatek, da prvo državo, katere pesem ni hila v angleščini ali francoščini, najdemo šele na štirinajstem mestu — Slovenijo s Sestrami in Samo ljuhez-nijo. Hm, vse skupaj sedaj zveni malce drugače, ne?
Kot vidite, je resnica o Sestrah resnica o Evroviziji — ta pa je, da je vsa Evrovzija, milo rečeno, zhanalizirana do konca in da Sestre na tej farsi realno gledano niso nikoli imele niti najmanjše šanse za kaj višjega, kaj šele za zmago. Pravzaprav je njihova uvrstitev, gledano v luči zgornjih dejstev, prav lep uspeh, saj smo zmagali na neangleški (in nefrancoski) Evroviziji. Kar je prav fino. Ce pa vas še vedno muči žalost, pa ohrnite svoje upe na svetovno v fuzhalu, morda ho tam kaj holje. Konec koncev, vsaj žogi je vseeno, ali jo hrcne angleško ali neangle-ško govoreča noga.
Gregor Alič
STOPERCE / deseti kmečki praznik
Tudi na haloških strminah se da preživeti
V združenju rejcev plemenskih telic Stoperce so minuli konec tedna izvedli jubilejni, že 10. kme~ki praznik. Združenje rejcev plemenskih telic je zagotovo nekaj posebnega, saj združuje kmete, ki si v boju za lažje preživetje v Halozah pomagajo z rejo plemenskih telic.
O tem smo se pogovarjali s pobudnico za ustanovitev društva Darjo Gaberc, pospeševalko s ptujske območne enote Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Slovenije, ter s predsednikom društva rejcev plemenskih telic, Sto-perčanom Alojzem Galunom.
- Ko ste pred 10 leti pričeli ustanavljati društvo rejcev plemenskih telic v Stopercah, ste zagotovo imeli določen namen. Kakšen je bil?
"Naš namen je bil predvsem, da bi združili kmetovalce na strmih predelih Haloz in jih vzpodbudili k temu, da bi pričeli koristiti travnate terene za pašo, predvsem za vzrejo plemenskih telic. Tereni so resnično strmi in problem bi bil, če bi pasli krave, saj so veliko težje."
Namen je dosežen, saj so rejci v Stopercah pričeli že tudi uslužnostno rejo za kmetovalce od drugod, tudi iz Lenarta jih vozijo v Haloze na pašo ...
"Res je, pred petimi leti smo šli v večje obnove pašnikov in do sedaj smo jih obnovili že več kot 250 hektarov. Ti pašniki so ograjeni s kvalitetnimi ograjami, zaradi tega da preprečujemo zaraščanje. Tisti, ki nimajo svoje živine, pašnike lahko nudijo za uslužnostno rejo. Rejci iz drugih krajev, tudi iz Lenarta, Pla-carja, Majšperka in od drugod, običajno že aprila pripeljejo svoje telice, jih pustijo tukaj na paši vse poletje, v jeseni pa jih odpeljejo. Cena je nastavljena za dan paše, običajno pa je, da rejci od drugod plačujejo za pašo mesečno."
Korist je vsestranska, saj gre
za rejo plemenskih telic, obenem pa ni potrebno kositi travnikov po strmih pobočjih ...
"Da in tudi izkoristek travnatih površin je največji. Telice se čez poletje neprestano gibljejo in imajo zagotovo boljšo kondicijo. Travnike je enkrat letno sicer potrebno očistiti, da ne zaraste kakšen nekoristni plevel. Zaradi tega poskušamo kombinirati tudi tako, da bi na v po-
Haloze ostale takšne, kot so."
Ali lahko kmetovalci ple-
Pospeševoika Darja Gaberc
menske telice pri društvu tudi kupijo?
"Seveda. Število je sicer omejeno, saj ne dobimo dovolj mladih teličk. Sicer pa v društvu ne vzrejamo lastne živine, ampak kupujemo majhne teličke od uveljavljenih rejcev iz kontroliranih rej. Te telice na prosti paši vzredimo do brejosti 6 ali 7 mesecev in jih potem prodamo. Večina rejcev, ki je že kupila naše telice, se vrača k nam v Stoperce po nove. To je vsekakor dober pokazatelj, da je naša reja kvalitetna in da ima bodočnost."
In kaj pravi o 10 letih obstoja predsednik društva rejcev Alojz Galun:
"V desetih letih obstoja smo vsekakor storili veliko, saj smo v tem času vzredili že okoli 170 plemenskih telic, poskrbeli smo, da so postale breje in da so jih potem kupili rejci izven našega območja. Nekaj jih je ostalo tudi v naših domačih hlevih, saj vsi vemo, da se čreda mora pomlajevati. V Stopercah imamo namreč tudi mlečno proizvodnjo, saj imamo svojo zbiralnico mleka, v katero redno vozi mleko okoli 20 naših članov, ki pridelajo na dan od 1000 do 1100 litrov mleka."
Ko ste društvo ustanovili, vas je bilo 11, koliko vas je danes?
"Danes imamo že 32 rednih
članov. Poleg tega da smo deležni nekaterih ugodnosti, da prirejamo plemenske telice, ki so lažje od krav in zato tudi manj poškodujejo travnata pobočja, se tudi radi družimo in pripravljamo Kmečke praznike. Vse to pa počnemo tudi zaradi tega, da bi mladi videli, da se da za silo preživeti tudi s kmetovanjem v Halozah. Radi bi ustavili izseljevanje mladih iz Haloz, saj je iz leta v leto manj haloških kmetij."
Se torej se da še kar solidno preživeti tudi v Stopercah, kljub strminam in grabam?
"No, da se kmetovati, a z zelo velikimi napori. Mislim, da bo morala tudi država bolj prisluhniti. Mislim, da so nekateri ukrepi in predpisi slovenske vlade preostri za te terene, tako da se resno bojim, da se bo izseljevanje in zapuščanje halo-ških domačij nadaljevalo."
M. Ozmec
Predsednik Združenja stope-rških rejcev Aiojz Gaiun
pašene dele spustili ovce. Potem bi bilo čiščenje zagotovo lažje."
Kakšno bodočnost pripisujete kmetijstvu na hribovitem območju Haloz?
"Vedeti je treba, da je bila tod vedno doma govedoreja, zato smo s tem pričeli, na kmetijah, kjer se ne ukvarjajo z ekonomskim kmetijstvom, pa usmerjamo ljudi, naj svoje travniške površine ogradijo in na njih naselijo ovce, da jim terene očistijo. Ce bomo to počeli, bodo
PTUJ / komorniki zapeli prijateljem in donatorjem
Prijatli, vzemimo kozarce v roke
•••
Ptujski komorniki so povabili na zaklju~ek pevske sezone svoje prijatelje in donatorje, ki so jim v minuli sezoni pomagali v obliki moralne ali materialne podpore. Predzadnji petek v maju, ko so nad atrijem ptujskega gradu lastovice visoko preletavale sivo nebo, smo poslušali izbran kratek spored.
Nagovor je bil zaupan gosti te-lju prizorišča, direktorju Pokrajinskega muzeja Alešu Arihu, ki je tudi neformalno odprl letošnje poletne prireditve na ptujskem gradu.
Zboru že tretje desetletje dirigira Franc Lačen. Koncert so začeli s skladbama mojstrov renesanse in klasike Gallusa in Mozarta, torej z vznesenim božičnim motetom Ante Lucife-rum genitus in poduhovljenim Mozartovim "hitom" Ave verum, v a cappella izvedbi. Ves ostali spored koncerta je
PTUJ / vinska degustacija s pravljico v gostilni amadeus
Tekle so besede in vino
V maju godujejo tudi svetniki in zavetniki vinogradnikov in tistih, ki so tako ali druga~e povezani z vinom: sv. Flo-rijan je zavetnik sodarjev, proti to~i varuje sv. Godehard, proti pozebi ledeni svetnik Servacij, sv. Zofija varuje proti pozni pozebi. Ampak trije ledeni svetniki (Bonifacij, Pan-kracij, Servacij) so tudi vinski tatovi, saj njihova pozeba zdesetka vinsko bero bolj kakor nadležna pti~ad. Najpomembnejši izmed majskih svetnikov je za vinogradnike sv. Urban (goduje 25. maja, ko cveti vinska trta), ki je zavetnik vini~arjev, vina, vinogradnikov, sodarjev, varuje proti mrazu, neurju in streli. Zato ni naklju~je, da so v gostilni Amadeus v sodelovanju s ~lani koncepta SloVino.com pripravili degustacijo izbranih vin.
Prijeten ambient gostilne Amadeus je gostil vinogradnike, ki so predstavili svoja vina. Prisotnost doajena slovenskih vinogradnikov Stanka Curina je večeru dodala posebno očarljivost. Marta Bombek iz Podgorcev je navzoče vzpodbudila k pristni, domači govorici in vinogradniki so spregovorili o sebi in vinu, da je blagozvočnost slovenskih narečij oplemenitila večer. Le-ta je bil ob pomoči sommelierjev, vinskih svetovalcev, prava učna ura vinske kulture.
Pokušnja je tekla iz izbranih kelihov serije Diva — Shott
Zwiesel, zaporedje vinskih vzorcev se je odlično dopolnjevalo in skladno dražilo vešče in tudi tiste manj spretne okuševalce. Vinski izbor je bil naslednji: modri pinot (Hiša Joannes Protner, 2000, suho, mariborski okoliš, Malečnik, Šempeter-ska gorca), cabernet sauvignon (Mansus AD 1200, Kmetija Makovec, 2000, suho, Vipavska dolina, Brje), barbera (Mansus AD 1200, Makovec, 2000, suho, Vipavska dolina, Brje), rose, modri pinot (Hiša Joannes Protner, 2000, suho, mariborski okoliš, Malečnik, Malečnik, Šempeter-ska gorca), sauvignon (Holer-
• ••
mus, Jeruzalem Ormož VVs, 2000, suho, Ljutomersko-Ormoške gorice), beli pinot (Bolfenk, Miro Munda, 1996, Vodranski Vrh), renski rizling (Vinogradništvo Kaloh, 1999, polsladko, Kog), šipon, izbor (Curin Prapotnik, polsladko, Kog), šipon, ledeno vino (Milan Hlebec, 1997, sladko, Kog), sauvignon, suhi jagodni izbor (Vinogradništvo Kaloh, 2000, sladko, Stolni Vrh).
Ob izbrani kapljici in besedi je največ čudenja požela vitka, drobna steklenica z ročno po-slikavo, ki je vsebovala posebno imeniten šipon, ledeno vino, ki si ga je gospod Hlebec drznil barikirati. Prava vinska umet-nija je lepo zaokrožila degusta-cijo, ki je bila popestrena s pravljico o vinu in trti (pripravila Liljana Klemenčič) in pesmijo Završkih fantov. Kuharji gostile Amadeus so po degu-staciji ponudili izbrano večerjo, ki je dogradila prijeten vinsko-kulinarični večer, kakršnih je premalo na Ptujskem.
L.K
bil odmerjen slovenskim avtorjem. Tako smo poslušali dve tehtni novoromantični "klasični" skladbi iz repertoarja moških zborov: Foersterjevega Spaka in Savinovo Zori, rumena rž, obe na posvetno besedilo Antona Aškerca. V nadaljevanju so pevci predstavili odlično obdelavo Vasilija Mirka Kukovca (prleška ljudska) ter sodobneje koncipirani obdelavi ljudskih motivov Ježovo Ljubezen se prime in Lebičevo Fčejlica zleteila (obe po motivih iz vzhodne Slovenije). V spored so uvrstili tudi eno izmed desetih Fantovskih pesmi Mirka Mahniča v uglasbitvi Pavla Šivica. Ta skladba z naslovom Cist nora pesem je bila obvezna skladba mariborskega tekmovanja Naša pesem. Nato smo poslušali dve pesmi zamejskih skladateljev: Rožo sončno skladatelja samouka Janeza Pet-jaka in obdelavo romske pesmi
Cae šukarije tržaškega skladatelja Ignacija Ote. Za zaključek koncerta smo poslušali še dve skladbi Janeza Močnika: duhovito skladbo na tekst Nika Grafenauerja Žabji radio in predelavo Fleišmanove Noe in trte, katere vezi so nas v vabilu nagovarjali k obisku koncerta.
Izvedbe skladb so bile zrele in so preprečile tudi najzahtevnejše poslušalce. Po dobri izvedbi naj posebej izpostavim skladbe Spak, Ljubezen se prime in Fčelica zleteila. Koncert je v sproščenem vzdušju povezovala Nataša Petrovič.
Po koncertu so pevci povabili zveste poslušalce na klepet in kozarček.
Dvorišče ptujskega gradu je za klasične koncerte akustično zelo primeren prostor, prižgane sveče, ki na zidove rišejo skrivnostne sence grajskih stebrov, pa dodatno oplemenitijo ambient. Precej pa moti padajoči naklon dvorišča v smeri vzhoda. Veselili bi nas, če bi vodstvo muzeja trajno rešilo problem revitalizacije tega prizorišča za tovrstne (kulturne) prireditve.
MiG
SAVCI / zlatoporocenca kupcic
w
Se na mnoga leta
V najlepšem mesecu leta sta zlato poroko praznovala Alojzija in Janez Kup~i~ iz Savcev pri Svetem Tomažu.
Alojzija je bila rojena 25. julija 1928. V mladih letih je rada igrala v dramski skupini, tam je spoznala Janeza, ki je bil režiser.
Najprej igra in zabava, kasneje pa se je rodila tudi ljubezen. Vse življenje je bila gospodinja, ki je skrbela za dom in družino. S
Foto: Štefan Hozyan
pridnimi rokami sta z možem ustvarila novo hiško in družini-
co.
Janez, ki je opravil visoko kvalificirano gradbeno šolo, je bil zaposlen v številnih podjetjih, najprej v Mariboru, nato pa do upokojitve v Ormožu. Bil je priden delavec, obenem pa je skrbel tudi za razvoj kulture v domačem kraju ob pomoči dramske skupine in s svojim delom kot režiser.
V zakonu sta se jima rodila sinova Ivan in Marjan, ki sta danes že srečno poročena in sta zlatoporočencema podarila štiri vnuke.
Alojzija in Janez sta zlati da znova izrekla prav po petdesetih letih, 18. maja, v farni cerkvi pri Svetem Tomažu. Večno zvestobo sta si obljubila tudi pred matičarjem.
Zlatoporočencema Kupčič vse najlepše tudi v imenu uredništva Tednika!
M. Hržic
PO SLOVENSKIH GORICAH
SV. TROJICA / prireditve ob trojiskem tednu
Pestro, veselo in svečano
Minuli teden so pri Sv. IToJici praznovali 18. praznik krajevne skupnosti in 35-letnico delovanja turisti~nega društva. Kot smo že poro~ali, so se prireditve ob TToJiškem tednu pri~ele s koncertom New Swing Quarteta. V ponedeljek, 20. maja, Je KORK organizirala tradicionalno sre~-anJe starejših krajanov. V sredo, 22. maja, pa je potekal kulturni ve~er z doma~imi kulturnimi društvi.
Na večeru so se predstavili kulturno društvo Trojica s folklorno skupino in ljudskimi pevkami in kulturno društvo Frančišek z mešanim pevskim zborom ter ljudske pevke PGD Osek.
MtQjt ia tam,
VOLIĆIMA /
MEDOBMOČNO SREČANJE OTROSKIH PEVSKIH ZBOROV
V četrtek, 23. maja, je v kulturnem domu v Voličini potekalo peto medobmočno srečanje otroških pevskih zborov z območij Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Nastopilo je enajst otroških pevskih zborov: OŠ Ormož, ki ga vodi Alenka Šalamon, OŠ Gorišnica pod vodstvom Slavice Cvitanič, OŠ Lenart, ki ga vodi Marina Jurančič, OŠ Središče ob Dravi, ki ga vodi Dragica Cvetko, OŠ Videm pri Ptuju, ki ga vodi Sonja Winkler, OŠ Sv. Ana pod vodstvom Nataše Komperš-ak, OŠ Ivanjkovci, ki ga vodi Leon Lah, OŠ Voličina pod vodstvom Anite Grajfoner, OŠ Poljčane pod vodstvom Majde Stepanič, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica — dislocirana enota pod vodstvom Marinke Manczak in OŠ Antona Ingoliča Sp. Polska-va, zborovodja Branko Novak.
Srečanje sta organizirala JSKD - OI Lenart in OŠ Voličina. Program srečanja sta oblikovali prof. Anka Jazbec in mag. Dragica Žvar. Prireditev je povezovala Darinka Čobec. (ZŠ)
LENART / SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN
JSKD - OI Lenart in vokalni kvintet Završki fantje v sodelovanju z občino Lenart in območnimi izpostavami JSKD Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica organizirata v soboto, 1. junija, v domu kulture v Lenartu 2. medobmočno srečanje malih pevskih skupin. Nastopilo bo pet skupin. Program sta oblikovala prof. Mitja Reichenberg in mag. Vinko Šorli.
LENART / TISKOVNA KONFERENCA
Danes ob 12. uri bo v Lenartu tiskovna konferenca ob zaključku projekta Portal Slovenske gorice na internetu, v katerem so sodelovale vse štiri občine na Le-narškem. Na internetnih straneh so predstavljene vse štiri občine, občanom pa so na voljo tudi obrazci, ki jih potrebujejo za oddajo vlog, lahko pa se tudi po internetu obrnejo na posamezne referente v občinski upravi.
SV. AMA / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Jutri (31. maja) popoldne se bodo na 26. redni seji sestali svetniki občine Sv. Ana. Razpravljali bodo o predlogih in pripombah k javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana. Sprejeli pa naj bi tudi sklep programa priprav ureditvenega načrta za del naselja Sv. Ana in sklep o pristopu k izdelavi energetskih zasnov za občino Sv. Ana. (ZŠ)
V ~etrtek, 23. maja, je v prostorih kulturnega doma Sv. Trojica potekal celovečerni program vrtca in O[ Sv. Trojica. Nastopili so najmlaj{i iz vrtca, otro{ki in mladinski pevski zbor O[ Sv. Trojica, ki ju vodi Božo Čobec, plesna skupina, ki jo vodi učenka osmega razreda Rosana
Zbranim je govoril predsednik TD Sv. Trojica Marjan Klobasa
Šuta, ter otroška folklorna skupina, ki jo vodi Milica Klamp-fer. U~enci so se predstavili tudi z igranjem na razne instrumente in z recitacijami.
V petek, 24. maja, pa se je v kulturnem domu v Sv. Trojici s slavnostno sejo pri~ela osrednja prireditev ob 35—letnici tu-risti~nega društva Sv. Trojica. Zbranim je o zgodovini in na~-rtih društva govoril predsednik TD Sv. Trojica Marjan Klobasa. Ob tej priložnosti so ustanovnim ~lanom društva podelili priznanja. Ustanovni ~lani so bili Stanko Stefanec, Franc Gorican in Avgusta Kirbiš. Priznanja so podelili tudi vsem
predsednikom, ki so v 35-letni zgodovini vodili društvo. To so bili Hinko Mlinaric, Srečko Vogrin, Alojz Bela, Peter Leopold, Ivan Heri~ in Ernest [kerget. Program so popestrile ljudske pevke PGD Osek in ljudske pevke KD Trojica ter mlada glasbena skupina Atlantida. Po končani slavnostni seji so člani TD Sv. Trojica predstavili še s premiero Molierjevega dela Plemeniti gospod Praset-nik, ki jo je režirala Pavlina Kolbl.
Ob 20. uri je klub malega nogometa Sv. Trojica organiziral nočni nogometni turnir, na katerem je sodelovalo sedem ekip iz KS Sv. Trojica. Zmagala je ekipa Osek — mlajši pred ekipo Oseka in Gočove.
Sobotna glavna prireditev ob 18. krajevnem prazniku se je pričela z godbo MOL iz Lenarta. KD Ernest Golob Peter je ob tej priložnosti organiziralo odkritje spominskih plošč učiteljema Vilmi in Jožetu Križniču in patru Ildefonzu Langerhol-cu. Po odkritju je bila v kulturnem domu v Sv. Trojici osrednja proslava ob 18. krajevnem prazniku. Zbrane je pozdravil predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko in poudaril, da lahko s ponosom pove, da imajo v KS
Sv. Trojica vsa gospodinjstva vodovod in da so lani asfaltirali štiri kilometre cest, letos pa bodo asfaltiranje nadaljevali. Trojičanom je govoril tudi podžupan občine Lenart Franc Krivec.
Na slovesnosti so podelili priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih JVIZ O[ Sv. Trojica, DU Sv. Trojica (30 let delovanja), KD Ernest Golob — Peter (50 let delovanja), KORK Sv. Trojica (lani praznovali 50 let delovanja), [D Sv. Trojica (20 let delovanja), TD Sv. Trojica (35 let delovanja) in Fani-ka Družovec. TD Sv. Trojica pa je za posebne zasluge podelilo posebno priznanje Pavlini Kolb. Program so popestrili ~lani vokalne skupine Zavr{ki
Spominski plošči sta odkrila domači župnik p. Lavrencij Anželj in Marija Šauperl, ravnateljica Matične knjižnice Lenart in predsednica Zveze kulturnih društev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana
fantje.
V nedeljo je potekala tradicionalna spomladanska kvatrni-ca, KS Sv. Trojica pa je skupaj
z društvom kme~kih žena in deklet organizirala pogostitev obiskovalcev.
Zmago Šalamun
O delu in načrtih je govoril predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko
CERKVENJAK / s seje občinskega sveta
Pomot kmetom pri zavarovanju
V sredo, 22. maja, so se na 24. redni seji sestali svetniki ob~ine Cerkvenjak in sprejeli zaklju~ni ra~un ob~ine za leto 2001.
Seznanili so se s poročilom o delu komunalne inšpekcije, komandir policijske postaje Lenart Jože Rožmarin pa je poročal o varnostnih razmerah na območju občine. Seznanili so se tudi s poročilom o kvaliteti pitne vode in ugotovili, da v Cerkvenjak prihaja zdrava pitna vodo iz globinskega vodnjaka v Desencih vodooskrbnega sistema Ptuj.
Svetniki so se seznanili tudi s predlogom cen dimnikarskih storitev, ki jih je v potrditev predložil samostojni podjetnik Jože Klobasa iz Lenarta; ta na območju občine Cerkvenjak opravlja dimnikarsko službo. Z županovim predlogom cen so se strinjali, le za ceno urne postavke dimnikarja zahtevajo od predlagatelja dodatna pojasnila in bodo o njej sklepali
na prihodnji seji. Sprejeli so tudi dopolnitev pravilnika o spodbujanju razvoja kmetijstva s subvencioniranjem zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijskih pridelkov pred škodo zaradi to~e. Iz prora~una bodo pla~ali premije v višini 20 odstotkov za posevke in 10 odstotkov za vinograde, sadovnjake in druge nasade.
Sprejeli so tudi sklep o pla~ilu stroškov priklju~itve na javni vodooskrbni sistem ter izena~ili pla~ila gospodinjstev, ki se želijo priklju~iti. Vodovodni priklju~-ek do 100 metrov stane 119.553 tolarjev, gospodinjstva, ki so od glavnega voda oddaljena ve~ kot
100, pa lahko na ob~ini zaprosijo za sofinanciranje izgradnje priklju~ka.
Svetniki so se seznanili tudi s poro~ilom o financiranju obveznega zdravstvenega zavarovanja iz ob~inskega prora~una. Zavedajo se, da je ob~ina dolžna zagotoviti brezposelnim ob~anom osnovno zdravstveno zavarovanje, moti pa jih, da nekateri brezposelni delajo priložnostno in ustvarjajo dohodke, ob~ina pa jim pla~uje osnovno zdravstveno zavarovanje.
Predsednik nadzornega odbora ob~ine Cerkvenjak Franc Bratkovic je svetnikom poro~al delu nadzornega odbora, ob~-inska uprava pa je pripravila odgovor na o~itke nadzornega odbora.
Zmago Šalamun
LENART / lutkarji v sarajevu
Jezik ni ovira...
Na povabilo ministrstva za šolstvo Bosne in Hercegovine in sarajevskih vrtcev je bila v petek in soboto, 17. in 18. maja, na gostovanju v Sarajevu lutkovna skupina Detel, ki deluje v sodelovanju med JVVZ Lenart in lani ustanovljenim kulturnim društvom Muršec - Živkov iz Trnovske vasi. Najmlajšemu ob~instvu v glavnem mestu BiH so se predstavili v dveh vrtcih s predstavama Abrakadabra in Mojca Pokrajculja.
Najprej so nastopili v najve~-jem sarajevskem vrtcu Lastovice in nato {e v vrtcu SOS Kinderdorf Internacional, katerih ustanovitelj je Herman
Gmeiner in delujejo v 131 državah sveta. V otroškem vrtcu SOS Kinderdorf Internacional v Sarajevu živi trenutno 96 mal~kov. V glavnem gre za otro-
ke, žrtve brezumne vojne, ki nimajo staršev. Glavni pokrovitelj delovanja vrtca v Sarajevu pa je Michael Schumacher, voznik formule 1.
Tako lutkarji kot tudi Ismeta Brajlovi~, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo na zavodu za šolstvo kantona Sarajevo, so bili presene~eni nad sodelovanjem otrok med predstavo. Ugotovili so, da jezik ni bil ovira pri razumevanju predstave.
Kot nam je povedal ravnatelj JVVZ Lenart Darko Rebernik, so lutkarji ta obisk izkoristili tudi za navezovanje stikov in možnosti nadaljnjega sodelovanja. Režiser obeh predstav in predsednik kulturnega društva Muršec — Živkov Trnovska vas Danilo Muršec pa je dodal, da je bilo gostovanje kratko in zgoš~eno, vendar za njihovo lutkovno skupino pomeni veliko priznanje in potrditev pravilne usmerjenosti njihovega dela. Lutkarice Mira Kegl, Tinka Titan, Jožica Kramberger in Irena Rebernik so bile navdušene nad odprtostjo sarajevskih otrok in njihovim sodelovanjem, še posebej pa jih je o~aralo navdušenje otrok nad lutkami, ki so jih same izdelale.
Zmago Šalamun
LENART / plesni nastop
Ples prillubljen
V petek, 24. maja, ob 18. uri so se na skupnem nastopu v domu kulture v Lenartu predstavili plesalci Baletne šole Jasna in plesnega kluba Talija iz Lenarta. Baletna šola Jasna deluje v Lenartu že deveto leto, plesni klub Talija pa drugo leto; oboje vodi Jasna Šosteri~.
Plesalci, stari od {est do {ti-rinajst let, so se predstavili z izraznimi plesi, klasi~nim baletom, jazz baletom, hiphopom in sodobno tehniko. Prikazali so tudi to~ke z državnega tekmovanja v koreografiji, kjer so se med 68 skupinami uvrstili v finale. Nastopile so tudi znane
~arovnice, s katerimi so se uvrstili na medobmo~no sre~anje plesnih skupin SV Slovenije v Šentilju.
V nedeljo so nastopili tudi na 10. republi{kem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev, ki je potekalo v SLG Celje.
Zmago Šalamun
PODLEHNIK / prvi praznik občine
Najprej delo, potem praznovanje
Teden pred 1. junijem je zaznamovan s številnimi prireditvami, ki jih v ob~ini Podlehnik prirejajo v po~astitev prvega praznika svoje ob~ine. Na vpra{anje, zakaj prvi praznik šele po treh in pol letih obstoja ob~ine, župan Vekoslav Fric odgovarja, da je bilo prva leta veliko dela z vzpostavitvijo delovanja ob~ine, sprejemom vseh potrebnih aktov in nenazadnje tudi pri izbiri in s strokovne, heraldi~ne strani potrjenih simbolov ob~ine. Vse to je sedaj opravljeno, velik del sprejetih na~rtov je uresni~en, zato je napo~il pravi ~as tudi za praznovanje.
Tednik: Kako po treh in pol letih gledate nazaj, na kandidiranje za župansko funkcijo in kako vidite razvojne možnosti male halo{ke ob~ine danes?
Vekoslav Fric: "Dobro sem poznal nerazvitost območja bivše krajevne skupnosti Podlehnik. Kot svetnik ob~ine Videm sem tudi vedel, da naše območje prispeva pomemben delež v skupno občinsko blagajno, zato sem imel ob razmišljanjih o naših razvojnih možnostih relativno lahko delo. Prepričan sem
bil, da lahko s svojimi sredstvi in pomočjo države naredimo odločnejši korak iz nerazvitosti in se v razumnem času približamo razvitejšim okoljem. V predstavitvah za župana sem vselej poudarjal le to, da morajo naši ljudje dobiti vodo, ceste, ob tem pa ne smemo pozabiti na ostale družbene vrednote, ki dajejo ljudem moč in voljo za napredek in razvoj."
Tednik: Kakšna je bilanca opravljenega dela pol leta pred iztekom prvega štiriletnega ob-
Župan občine Podlehnik Vekoslav Fric
dobja občine Podlehnik?
V. Fric: "Že na začetku mandata nas je prizadelo močno neurje, ki je uničilo mnoge cestne povezave s središčem občine. Takoj smo se morali lotiti dela
Razgibana halo{ka pokrajina s sredi{~em ob~ine v kotlini
in sanirati 10 velikih plazov, da smo usposobili ceste za Ložine, v Zgornje Gruškovje, Sedlašek in Stanošino. To je porušilo naš prvotni plan investicij. Pa smo premagali tudi te težave in se lotili našega največjega projekta, gradnje vodovodnega omrežja na celotnem območju občine. V letu in pol od začetka investicije smo zgradili 62,3 kilometra primarnega vodovodnega omrežja in 33 in pol kilometra sekundarnih vodov. Nanje je že priključenih 311 gospodinjstev. V zvezi s to gradnjo smo se morali lotiti obnove prečrpališča Gorca 1 in Gorca 2, na novo pa zgraditi dva vodohrana s prečrpališči, in sicer v Strajni in na Mezincu. Trenutno je v zaključni gradnji zadnji vodovodni odsek v naselje Ložine ter prečrpališče na Kamen. Dolžina primarnih cevi meri 16, sekundarnih, priključnih cevi pa 13 kilometrov. 56 gospodinjstev bo na ta zadnji vodovodni odsek priključeno do začetka letošnjega julija. Pri oskrbi z vodo bo ostalo le še kake tri kilometre primarnega voda za del Gorce, ki je nedostopen iz vseh drugih smeri. Tako bo zadnjih 13 gospodinjstev dobilo vodo iz cevi najkas-
PODLEHNIK / 10 LET DRUŽINSKEGA PODJETJA KMG, ALOJZ GRABROVEC, S.P.
Kakovost, zmogljivost in nizka cena izdelkov
KMG
PODLEHNIK
Konec lanskega leta je zasebno družinsko podjetje KMG - proizvodnja kmetijske mehanizacije, kmetijske in kovinske opreme, samostojnega podjetnika Alojza Grabrovca iz Podlehnika 3/e slavilo desetletnico hitrega in uspešnega razvoja. Danes ima podjetje sedem zaposlenih, ponaša pa se s širokim in zanimivim proizvodnim programom.
V desetletnem razvoju je podjetje nenehno širilo program svoje dejavnosti in dalo na trg številne zanimive izdelke, predvsem stroje za kmetijstvo. Poleg ugodnega odziva trga, ki je zadovoljen s kvaliteto in zmogljivostjo strojev, so ti vzbudili tudi pozornost strokovnjakov. Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je prejel Alojz Grabrovec kar pet medalj za kakovost svojih izdelkov, od tega dve zlati in tri srebrne. Kakovosti primerna je tudi prodaja: danes najdemo njegove izdelke po vsej Sloveniji, od Goričkega do Primorja in Goriških brd, dobro tretjino proizvodnje pa podjetje izvozi; največ v Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. V zadnjem obdobju se je podjetje uspešno predstavilo na sejmih v Zagrebu in Bjelovarju, pripravljajo pa se tudi na predstavitev na Novosadskem sejmu ter nastop na srbskem tržišču.
Stroji za kmetijstvo so osnovna dejavnost podjetja, zaradi krize v kmetijstvu pa iščejo delo tudi na številnih drugih področjih. Paradni izdelek je še vedno traktorski nakladalec, v tradicionalno ponudbo pa sodijo še plužne deske vseh velikosti, za vinogradništvo pa mulčarji, priključki za postavljanje vinogradniških stebrov in viličarji s posodo za prevoz grozdja.
Novost podjetja KMG Alojz Grabrovec, s.p., pa je rotacijski
vršičkar za zeleno rez v vinogradih. Gre za zanimiv in zmogljiv stroj, ki je učinkovito nadomestil ročno delo pri negi vinogradov. Stroj je dobro prestal poskusno obdobje in je že v serijski proizvodnji. Priključiti ga je mogoče na vse tipe traktorjev, odlikuje pa ga ustrezna kvaliteta in v primerjavi z uvoženimi, podobnimi stroji nizka cena, kar je sicer odlika vseh izdelkov tega podjetja.
V skrbi za vinogradnike in pomoč pri integrirani pridelavi grozdja je pravkar v testiranju ščetka za čiščenje trsnih stebel. V dosedanjih poskusih se je izkazala kot odličen pripomoček pri čiščenju lubja in poganjkov, uspešno pa odstrani tudi plevel v neposredni bližini trsov.
O svojih načrtih pove Alojz Gra-brovec le toliko, da bo tudi v prihodnje skrbel za izdelavo že uveljavljenih in novih strojev, ki bodo olajšali delo v kmetijstvu. Nenehna skrb je tudi kvaliteta in zmogljivost, varna uporaba ter sprejemljiva cena teh strojev. Stalna naloga podjetja je, da sledi tehnološkemu razvoju, ki bo omogočil rast podjetja tako, da bo nudilo razvojne možnosti, zaposlitev in ekonomsko perspektivo tudi otrokoma. Desetletne izkušnje so zagotovilo, da bo Alojz Grabrovec izpeljal tudi te načrte.
Podjetje "KMG Kmetijska mehanizacija Grabrovec" čestita občanom ob prvem prazniku občine Podlehnik in jim želi prijetno praznovanje, tudi v prihodnje pa mnogo uspehov pri uresničevanju zastavljenih razvojnih ciljev.
PR
Rotacijski vr{ičkar za zeleno rez v vinogradih
neje do konca letošnjega leta. V vse omenjene vodovode smo investirali 479 milijonov tolarjev, pri tem pa je država sodelovala s slabimi dvajsetimi odstotki. Nekaj naših vlog za sofinanciranje je še nerešenih, zato pričakujemo, da bo država še namenila kaj sredstev in pokazala razumevanje in pomoč pri tako velikih in življenjsko pomembnih projektih v Halozah."
Tednik: Gradnja vodovoda je za vas torej v celoti končana!
V. Fric: "Do konca letošnjega leta bodo imela vsa gospodij-stva, ki so se oziroma se bodo želela priključiti na vodovod,
to možnost po enotni, solidarnostni ceni 200 tisoč tolarjev. Ta znesek so lahko gospodijjstva plačevala v več obrokih, nekaj posebno ogroženim pa smo znesek celo nekoliko znižali ali pa jim omogočili plačilo na še več obrokov kot sicer. Je pa res, da nekaj gospodinjstev ni izkoristilo možnosti priključitve in obročnega odplačila - menda zato, ker računajo, da bo priklop pozneje cenejši. Tem moram povedati, da je svet občine že sprejel ustrezen odlok, ki bo take špekulacije onemogočil. Zagotovo bo priključitev na vodovod še možna, vendar bo tudi dražja."
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, PREVOZNIŠTVO Stane Pernat s.p.
in
Zinka Pernat s.p.
Čestitata vsem občankam in občanom oh praznovanju 1. občinskega praznika.
Stanošina 8a, Podlehnik, tel./fax.: 02/ 788 41 40
yi/|OTEL ★ ★ ★ Bojan Vojsk s.p.-2311143' 2286 Podlehnik
•^-■--■-IX-TeL; +386(2) 7861051, Faks: +386(2) 7861071
JJODLEHNIK
Ob L občinskem prazniku občine Podlehnik čestitamo vsem občankam in občanom ter našim cenjenim gostom.
TERMOSAN d.o.o
Izvajanje strojno instalacijskih del centralno ogrevanje - plin - vodovod
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Podlehnik
Gorca 61, 2284 Videm pri Ptuju, Tel.: 02/768-7021, GSM: 041/695 747
VODOVODNE, PLINSKE IN SANITARNE INSTALACIJE MONTAŽA IN POPRAVILA TER VZDRŽEVANJE
_MIUkN VINKO ,.p._
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Podlehnik ter se zahvaljujemo za zaupanje.
Dežno pri Podlehniku 13, 2286 PODLEHNIK GSM: 031 250-533, Tel./Faks: 02/ 768-3931
žerak
MESO «IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz.
Podjetje Meso izdelki Žerak čestita vsem občanom občine Podlehnik ob prvem občinskem prazniku.
Kolektiv Meso izdelki Žerak
Tednik: Velik problem ha-loskega območja so tudi ceste, potrebne rednega vzdževanja in obnove.
V. Fric: "V občini imamo še 72 kilometrov neasfaltiranih poti, javnih poti in lokalnih cest. Poleg vodovoda smo nekaj naredili tudi na cestnem poodro~ju, vendar nas največje naloge čakajo v prihodnje. Na novo smo uspeli asfaltirati kilometer in pol ceste in preplastiti 6.800 kvadratnih metrov cestišč. Razširili smo 60 odstotkov obstoje~ih makadamskih cest in jih že delno pripravili za safaltiranje. Makadamske ceste zahtevajo stalno vzdrževanje in nanje smo navozili 4.500 kubičnih metrov gramoza. Ob tem naj omenim še ureditev velikega asfaltiranega parkirišča ob pokopališču na Gorci."
Tednik: Omeniva se ostale investicije in pripravo projektne dokumentacije za investicije v prihodnjem obdobju!
V. Fric: "Ob vsem opisanem smo zgradili nogometno igrišče in ob njem prepotreben športni objekt za potrebe ligaškega tekmovanja. Prekrili smo telovadnico osnovne šole Podlehnik, prav tako streho zdravstvenega doma, ki smo ga tudi sicer delno sanirali. Obnovili smo gasil-
ski dom, tako da je lahko novo gasilsko vozilo po letu in pol garažirano na ustreznem mestu. Velika sredstva so zahtevali projekti, brez katerih ni mogoče izvajati prihodnjih investicij. Izdelan in potrjen je prostorskoureditveni akt in v kratkem bomo pristopili k par-
no pomoč države. Izdelali smo tudi celovit program modernizacije cest, ki bo po predračunski vrednosti zahteval dobro milijardo tolarjev, zato ga bo mogoče uresničiti v več fazah. Del prve faze pa že načrtujemo za letošnje leto z nadaljevanjem v letu 2003, ocenjen pa je na 380
Dobrodošli
Willkommen

Na mejah občine so pred prvim praznikom postavili obvestilne table
celizaciji zemljišč, predvidenih za gradnjo. Izdelano imamo kompletno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije. Izvedba projekta bo trajala več let in je finančno izredno zahtevna, pri tem pa računamo tudi na znat-
milijonov tolarjev."
Tednik: Kaksna je vloga občine na kulturnem, drugem drustvenem in se kaksnem udejstvovanju občanov, kako je z zdravstveno oskrbo, kaks-ni so načrti v šolstvu?
V. Fric: "Kultura, šport, turizem, zdravstvo in šolstvo so dejavnosti, brez katerih ni uspešnega družbenega okolja, zato vsem tem dejavnostim posvečamo pozornost tudi v naši, pod-lehniški občini. Osnovna šola se že pripravlja na prehod na devetletko, čeprav nima izpolnjenih osnovnih pogojev in jih tudi ne bo imela do določenega obveznega prehoda v šolskem letu 2003/04. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je namreč našo potrebno investicijo uvrstilo šele v leto 2004.
Na področju zdravstvene oskrbe občanov smo zadovoljni z dogovorom, ki smo ga dosegli z Zdravstvenim domom Ptuj. Tako imamo zagotovljeno redno osnovno zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo. Zato smo tudi namenili 2,6 milijona sredstev za sofinanciranje nabave zobozdravniškega stola z vsemi priključki, uredili pa smo tudi potrebne priključke za namestitev terminala za potrjevanje zdravstvenih kartic, ki že deluje od začetka letošnjega leta.
Ponosni smo na bogato kulturno in folklorno dejavnost, ki jo gojijo naša društva. V občini ni prireditev brez nastopa domače godbe, ljudskih pevk in pevcev, kopačev, none-
ta, brez bogatega izročila folklornih skupin kot so koranti in orači in še bi lahko našteval.
Že omenjeno športno igrišče in nov objekt ob njem sta dala dodatnega zagona športni aktivnosti. Kar štiri naše nogometne ekipe se udeležujejo ligaških tekmovanj, v nogometu se poskušajo tudi dekleta in žene; uspešno tekmuje kegljaška ekipa, močno pa so razvite tudi rekreacijske dejavnosti, od kolesarstva, pohodništva, teka in tako dalje. Živahno je tudi tekmovanje v ligah malega nogometa, kjer ekipe sponzorirajo naši podjetniki. Ko govorim o obrtnikih in podjetnikih, moram omeniti njihov prispevek k razvoju, saj so pomemben element samozaposlovanja in zaposlovanja na območju občine, kjer ni industrije in številnih delovnih mest.
Uspešno je zaživelo delo turističnega društva, ki se uspešno povezuje z Društvom podeželskih žena, v predstavljanju ku-linarike haloškega območja in na drugih področjih. Pomemben prispevek k promociji je njihova zloženka, v kateri z besedo in sliko predstavljajo našo občino. Velika zasluga turističnega društva je tudi skrb za urejeno okolje in vzpodbujanje
občanov k urejanju domov in njihove okolice. Naj omenim še aktivno lovsko družino, nadvse pomembna je tudi dejavnost gasilcev in civilne zaščite. Tako so občina in občani omogočili nakup najsodobnejšega vozila, ki so ga v soboto predali svojemu namenu. Omeniti moram še aktivno društvo upokojencev, ki skrbi za popestritev in obogatitev življenja svojih članov in njihove najrazličnejše dejavnosti."
Tednik: Preden zaključiva tale pogovor se aktualno vpra-sanje predvolilnega časa: boste kandidirali na jesenskih volitvah za se en županski mandat?
V. Fric: O ponovni kandidaturi zaenkrat še nisem dovolj poglobljeno razmišljal. Odločitev bo vsekakor odsev pogovora z občani. Če bo odziv pozitiven, se bom verjetno odločil za ponovno kandidaturo.
Pred bližnjim prvim občinskim praznikom se zahvaljujem občanom za razumevajoč in strpen dialog pri načrtovanju in izvajanju dogovorjenih nalog ter jih vabim na prireditve ob prazniku občine."
J. Bračič
PODLEHNIK / 30-letnica gasilskega društva
Obletnica, obogatena s pridobitvijo
Prireditve v okviru 1. praznika občine Podlehnik so se začele že prejšnji konec tedna. V petek so pripravili gasilci veliko vajo, v kateri so sodelovala društva gasilske zveze Videm, v soboto pa je bila v Podlehniku slovesnost ob 30-Ietnici domačega gasilskega društva in 6. dnevu gasilcev, namenu pa so predali novo gasilsko vozilo, vredno 29 milijonov tolarjev. Gasilsko slovesnost so s kulturnim programom obogatiIi učenci domače osnovne šoIe, harmonikarji iz Hajdoš in godba KD Podlehnik.
Ponosni na novo gasilsko pridobitev; od leve: župan Vekoslav Fric, predsednik društva Andrej Belšak, podžupan Anton Žerak, poveljnik Franc Arnuš in tajnik Janez Arnuš
Začetki gasilske dejavnosti v Podlehniku segajo v leto 1971, je v kroniko zapisal sedanji tajnik, pred tem pa kar desetletje predsednik dru{tva, Janez Arnuš. Takrat je za~el delati iniciativni odbor za ustanovitev dru{tva, ki je bilo ustanovljeno 6. maja 1972. Prvi predsednik je postal Božo Šlehta. Začetni koraki dru{tva so bili težavni, saj ni bilo ne finančnih sredstev, ne opreme. Prvo gasilsko briz-galno in nekaj opreme so dobili v dar od gasilske brigade Maribor in nekaj za{čitne opreme od GD Hotinja vas. Leta 1973 je dru{tvo že {telo 43 članov, 18 mladincev in 10 podpornih članov. Prva pomembnej{a pridobitev za dru{tvo je bil nakup avtomobila leta 1974. Takrat je bilo v kraju veliko požarov in dru{tvo je že lahko pomagalo
sokrajanom v nesreči. Leta 1976 so se odločili za gradnjo gasilskega doma, ki je v prizidku ob krajevni dvorani, in tri leta kasneje je bil dom dograjen, v glavnem s prostovoljnim delom članov in ob pomoči krajanov. Tega leta je dru{tvo nabavilo gasilski avtomobil TAM 2001 in črpalko Tomos. Sledila so leta izobraževanja in usposabljanja članov ter nadaljnega opremljanja društva. Leto 1980 je pomembno zaradi nabave gasilskega vozila WAZ, leto kasneje so nabavili še gasilnik S 250 na kolesih, leta 1982 pa je društvo razvilo prapor.
Obdobje 80. let je bilo zelo uspešno na tekmovalnem področju, saj so njihove desetine dosegale odlične uspehe na tekmovanjih doma in širom takratne države. Leta 1983 je dru-
štvo nabavilo cisterno TAM 110 in začelo prevoze vode za go-spodijstva. Leta 1998 so se odločili na nabavo novega gasilskega vozila MAN 224, sledilo pa je zbiranje sredstev za financiranje nadgradnje vozila, kar jim je uspelo leta 2000.
Predsednik PGD Podlehnik
Andrej Belšak se je na sobotni slovesnosti zahvalil občini in občanom ter vsem, ki so društvu kakorkoli pomagali v njegovi 30-letni zgodovini. Poudaril je, da je ponosen na prehojeno trideset letno pot društva in na vse njegove uspehe.
Govoril je tudi predsednik
Gasilske zveze Videm mag. Janez Merc in poudaril, da 30 let za gasilstvo sicer ni dolgo obdobje, je pa zelo pomembno z vidika premagovanja začetnih težav, izgradnje društva, usposobitve članstva in zagotovitve pripravljenosti za varovanje ljudi in njihovega premoženja.
Slavnostni govornik je bil župan občine Podlehnik Vekos-lav Fric, ki je izrazil veselje in ponos, da lahko govori ob pomembnem jubileju gasilcev in ob začetku praznovanja prvega praznika občine, katere želja je,
da se gasilstvo v njihovem kraju uspešno razvija in da so gasilci sposobni stopiti v akcijo vselej, ko jih bodo občani potrebovali. "Ponosem sem, da sem lahko župan ljudem, ki znajo in hočejo vztrajati v tem lepem delu Haloz."
Sledila je podelitev gasilski priznanj in napredovanj; med drugim je mag. Janez Merc podelil PGD Podlehnik ob njegovi 30-letnici zlato plaketo gasilske zveze Videm.
J. Bračič
MARIBOR / slovenska vojska zmanjšuje sestavo
Rezervistov skoraj polovico manj
Osrednje naloge Slovenske vojske so zmanjševanje številčnega stanja pripadnikov, uskIaditev mirnodobne in vojne organizacijske strukture, sprememba razmerja med manevrsko in prostorsko komponento, izboljšanje kvalitete popolnitve ter unifikacija oborožitve, je v pogovoru z novinarji v sredo, 22. maja, poudaril podpolkovnik Franc Rudolf, poveljnik 37. vojaškoteritorialnega poveljstva SV v Mariboru.
V skladu z dolgoročnim programom razvoja in opremljanja vojske poteka v naši državi zmanjševanje vojne sestave in raz-dolževanje vojaške opreme pripadnikov rezervne sestave. Kot je na srečanju z novinarji v vojašnici generala Maistra v Mariboru povedal podpolkovnik Franc Rudolf, poveljnik 37. vojaškoteritorialnega območja, ka-
mor sodijo uprave za obrambo Maribor, Ptuj in Murska Sobota, je bilo na tem območju do sedaj razporejenih 7500 vojaških obveznikov, po novem jih bo le okoli 3.700.
Na območju uprave za obrambo Maribor bodo vojno sestavo zmanjšali za 2182 pripadnikov, na območju Ptuja za 451, na območju Murske Sobote pa za
Podpolkovnik Franc Rudolf (v sredini) s sodelavci 37. vojaškoteritorialnega poveljstva v pogovoru z novinarji.
1168. Na celotnem območju 3. operativnega poveljstva s sedežem v Celju bodo rezerevno sestavo zmanjšali za več kot 10.000 pripadnikov.
Posamezne bojne enote so že ukinjene, nekatere so številčno zmanjšane, do konca maja pa naj bi končali tudi razdolžitev. Do sedaj so k razdolževanju poklicali okoli 2500 rezervistov, odzvalo pa se jih je že več kot 81 odstotkov. Vojaški obvezniki so opremo, ki jim je bila zaupana, v celoti vrnili in do sedaj ni bilo nobenih problemov. Udeleženci vojne za Slovenijo pa smejo po ukazu načelnika generalštaba svojo opremo zadržati v spomin. Nekateri so jo obdržali v
celoti, nekateri pa so v spomin obdržali le dele opreme.
V celotni Slovenski vojski pa bomo namesto dosedanjih 76.000 poslej imeli le 47.000 vojakov, to je skoraj za polovico manj. Razdolževanje rezervistov poteka že ves april, končano pa naj bi bilo do konca maja. Ob vračanju opreme oziroma po razdolžitvi prejme vsak pripadnik rezervne sestave zahvalno listino s podpisom ministra za obrambo. Proces zmanjševanja bodo nadaljevali vse do leta 2010, ko naj bi imeli le še okoli 26.000 pripadnikov rezervne sestave.
M. Ozmec
razmišljamo
Show po imenu Eurosong
Sobota, 25. maj. Estonija, majhna dežela z 1,4 milijona prijaznih in gostoljubnih prebivalcev. Leto{nja gostiteljica že 47. Eurosonga po vrsti. Mesto Talin in prelepa dvorana, zgrajena v pičlih 11 mesecih. 24 izvajalcev iz različnih evropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Ne, nisem bila tam, bi pa {la.
Le kdo si ni ogledal letošnjega izbora za najboljšo pesem Evrope? Toliko medijskega pompa, kot ga je sprožila Ema — slovenski izbor za pesem Evro-vizije - ne pomnimo. Po vseh polemikah, ki so sprožile val obtoževanj, namigovanj na kršitve, zavisti, grdih besed in celo udarcev s pestmi, je vendarle obveljalo, da so Sestre zmagale in da bodo zastopale Slovenijo.
Karmen Stavec je sicer še in še in še kar nekaj časa poskušala dokazati, da je najboljša in to sprva z mičnim gibanjem svojega telesca in pozibavanjem na odru, ko je bilo to prepozno, da bi lahko "upalilo", je izbrala naslednji korak — solze, ko pa tudi to ni bilo več dovolj, se je vdala v usodo in Sestram zaželela veliko sreče v Talinu.
Tudi Magnifico in Patrik Greblo sta svoje račune verjetno že poravnala. Sestre, prvotno na-stopačice pod imenom "Štrum-pantl sisters", so sprva doživele hud plaz kritik in verjamem, da jim ni bilo lahko. Namreč vztrajati in početi to, kar počnejo one, je pravzaprav v Sloveniji zelo težko.
Celotna bera letošnjega slovenskega izbora za pesem Ev-rovizije je - žalostno, vendar še kako resnično - ponovno pokazala in dokazala, kako konservativni smo. Da se še zmeraj nismo naučili sprejemati drugačnosti in da odklanjamo vse tisto, kar nam je tuje, kot nekaj gnusnega, nagravžnega, kot nekaj, kar je treba zatreti že v njegovi kali. Slovenija je, če to priznate ali pa ne, še enkrat dokazala, da homoseksualnosti ne podpira. Ne podpira pa tudi vseh drugih, takih ali podobnih izkrivljenih oblik marginalno-sti. Še vedno se mnogo ljudi v raziskavah slovenskega javnega mnenja izreka proti temu, da bi imeli za soseda pripadnika druge narodnosti, homoseksualca, uživalca mamil. Torej, čimdlje vstran od njih.
To, kar se je zgodilo na letošnji Emi, torej ne bi smelo biti presenečenje, ampak potrditev vsega zgoraj navedenega. Pa ni bil problem v pesmi, pesem je več kot dobra, spevna, seže v uho in ima tudi nek besedilni pomen. Problem je bil v izvajalcih, pardon, v izvajalkah! Moški, oblečene v ženske?! Ja, halo,
kaj se pa gremo? Kam smo pa prišli? A se bomo takšni pokazali vsej Evropi? Kaj si bo Evropa mislila o nas? Seveda pa je Evropa že daleč pred nami, takšnih in podobnih vprašanj si več ne zastavlja. Jih je že zdavnaj presegla in njen moralni okvir je sedaj mnogo širši. In nenazadnje: a ni bistvo Evrovizije zbiranje najlepše pesmi, ne pa zunanje ocenjevanje izgleda njihovih izvajalcev?!
Sestre so po besedah tistih, ki so z njimi bivali v Estoniji, dobro prezentirale Slovenijo - in to je tudi glavni namen. Vemo, da je lahko zmagovalec samo eden, vsi ostali so pač poraženci. Pohvalno je tudi to, da so pele v slovenščini ter na nek način predstavile tudi slovenski jezik, ki si vse prevečkrat dopušča zlorabo v korist angleškega.
Sicer niso slišale tistega, kar so si izmed vsega najbolj želele — dve magični besedi "douze points", so pa zato kljub obrekljivim in nevoščljivim osebkom, ki so jim privoščili uvrstitev na dnu lestvice, pristale na 14. mestu in Sloveniji v prihodnjem letu ponovno zagotovile nastop na Evroviziji. Imela sem sicer občutek, da jih je malo zdelala trema in da bi se Mar-lena lahko vsaj nasmehnila, saj se ljubezen menda še vedno podarja z nasmeškom na obrazu!
Stevardese v rdečih opravah, s
krilci ravno pravšnje dolžine ter brez dekolteja, zapete do vratu, so torej svoje poslanstvo v Tali-nu opravile dobro. Imele so "jajca", da so Sloveniji pokazale, da znamo tudi pri nas delati šovbi-znis. Na nas pa je, da pokažemo, da imamo tudi sami toliko jajc in priznamo, da si pesem prepevamo in da nam je všeč. In potem tudi ne bo več pomembno, kaj pod krili skrivajo Sestre in kako živijo. Potem bo ostala samo ljubezen, bistvo vsega, in ni pomembno v kakšni obliki, na kakšen način in med kom.
Ves prah se bo zdaj počasi polegel, Slovenija se bo začela ukvarjati z drugimi dogodki, vse do prihodnjega leta, ko bomo ponovno izbirali našo predstavnico, tokrat za na pot v Latvijo. Zmagovalna pesem na stavnicah ni zasedala najvišjih mest, ampak kaj ni vedno tako? Zmeraj zmaga tista skladba, za katero si še v sanjah ne bi predstavljali, da bo prva. Enako je bilo tudi lani.
Sama se pa vsakič, ko je leto naokrog sprašujem, ali bo vsaj tokrat, vsaj enkrat zmagala moja favoritka. Pa do zdaj še nikoli ni. Potem pa premlevam in si mislim, ali imam res tako čuden okus. Pa se na koncu potolažim z mislijo, da o okusih nikakor ne gre razpravljati.
Bronja Habjanic
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Čarobna moi nogometa
Prebivalci daljnje japonske Mi-masake skorja zagotovo nikoli ne bi vedeli za Slovenijo, ~e ne bi bilo nogometa, {e posebej pa, ~e se slovenska nogometna reprezentanca ne bi tako uspe{no prebila na leto{nje svetovno prvenstvo. Zdaj pa v Mimasaki pravzaprav živijo s Slovenijo: nosijo slovenske državne zastave in zastavice, na razli~ne na~ine sku{a-jo ~im ve~ zaznati o njej in njenih ljudeh.
Prebivalci Mimasake so to soboto "dobesedno ponoreli," poro-~a posebni dopisnik ljubljanskega Dela. "Na tribunah se je dopoldne in popoldne na treningu slovenske reprezentance zbralo po 3 tiso~ navija~ev", avtograme slovenskih nogometa{ev pa ho~e imeti kar 16 tiso~ prebivalcev tega japonskega mesta ... Tudi v tem je poseben ~ar, posebna razsežnost nogometa. To je njegova planetarna globalnost; nogomet je pravzaprav ena izmed prvih dejavnosti, ki je postala univerzalna in enako priljubljena in odmevna na vseh kontinentih.
Nogomet je mogo~e kvalificirati na razli~ne na~ine. Za nekatere je bil to v~asih in je {e zdaj {port revnih, ~eprav bi bila bolj to~na oznaka, da je to {port vseh. Šport revnih je morda v tem, da je zares omogo~al in omogo~a najra-zli~nej{im socialnim slojem, tudi tistim najsiroma{nej{im, da se ukvarjajo z njim in da v zvezi z njim neizmerno uživajo in sanjajo. Zagotovo noben drug {port ni povezan s toliko navija~i, noben drug {port ne okupira toliko ljudi in noben drug {port ne nudi toliko možnosti za neskon~ne debate, upanja, napetosti, za sre~o in ra-zo~aranja. Najrazli~nej{i raziskovalci ne bodo uspeli nikoli prav zaznati, kaj se v resnici dogaja
z ljudmi pred nogometnimi tekmami, med njimi in po njih. Kakšen vpliv imajo travme ob porazih in propadlih priložnostih na posameznike in celotne nacije, kako vplivajo zmage in uspe{ne igre na posamična in množična razpoloženja, lahko bi rekli celo na zdravje ljudi?
NOGOMETNE
(NE)SREČNE
ZGODBE
V nogometu so zajete srečne, skorajda pravljične zgodbe o uspehu in slavi ljudi, ki so se z družbenega dna povzpeli v sam družbeni vrh, o revnih dečkih, ki so postali milijonarji. Toda hkrati nogomet za milijone ostaja zgolj upanje, zgolj neizpolnjena želja po sreči in bogastvu. Tudi za takšne, predvsem pa za pretežno večino ljudi vseh ras, vernih in nevernih, premožnih in siromašnih, pomeni nogomet trenutek sprostitve, pozabe na vse druge probleme ...
Seveda je sodobni nogomet z vsemi svojimi marketinškimi in drugimi "dodatki" vzgled sodobnega tržnega poslovanja, v marsičem vzorec poslovne uspešnosti in vsestranske odličnosti in - zahtevnosti. Morda je nogomet ena izmed tistih gospodarskih dejavnosti, kjer z najmanj predsodki priznavajo visoko ceno vsem "vrhunskim" osebnostim, tako igralcem kot trenerjem in drugim funkcionarjem, a hkrati tudi brez kakršnekoli sentimentalnosti najhitreje in najradikalneje kaznujejo vse napake, neuspehe - in poraze. Trenerji, tudi tisti najbolj znani, se zavedajo, da so "stalno zamenljivo blago", kar pomeni, da jih ob morebitnih ponavljajočih se neuspehih njihovih moštev za-
gotovo čaka odhod s trenerskih pozicij. Tudi najbolj vrhunski (in najbolje plačani) nogometaši se zlahka znajdejo na rezervnih klopeh ali pa na prodajnih listah, če ne pokažejo pričakovane igre in pričakovanih dosežkov.
GARANJE IN ODPOVEDOVANJE
Iz številnih aktualnih izpovedi vrhunskih nogometašev, predvsem tudi reprezentantov, lahko razberemo, da je profesionalno ukvarjanje z nogometom resda lahko donosen posel, vendar predvsem tudi izjemno garanje in samood-povedovanje. Sodobni nogomet od igralcev zahteva maksimalne sposobnosti in maksimalne napore. Dandanes v nogometu ni mogoče doseči nič naključno ali zgolj s talentom. Potrebna so številna odrekanja in velika samodisciplina; nedavno tega smo slišali, da mora sodoben vrhunski nogometaš še kako tehtati, kaj bo jedel in ali si bo "privoščil" zrezek z ocvrtim krompirjem, ker to, tako so nas poučili, lahko vpliva na njegove kilograme in njegovo kondicijo ... Življenje nogometašev je marsikdaj bolj asketsko, kot si marsikdo sploh lahko domišlja, hkrati pa ga je moč primerjati z napori ljudi, ki na drugih področjih življenja dosegajo vrhunske dosežke. Sestavni del nogometne "pravljice" je torej predvsem tudi trdo delo.
Čeprav je nogomet - žal - marsikdaj povezan tudi z nasiljem med gledalci, za nogometaše v veliki večini velja, da so v marsičem nosilci dobrih medsebojnih odnosov, sožitja brez nestrpnosti in vsakršne tolerantnosti. Ko so na Balkanu nedavno divjale vojne, se denimo niti hrvaški niti srbski
vrhunski igralci (za razliko od različnih "kulturnikov") niso razdajali z "bojevitimi" in "nestrpnimi" izjavami. Eni in drugi so pozivali k miru in razumu, hkrati pa so ostali spoštljivi, prijateljski drug do drugega, kar na drugih področjih tudi ni bil ravno pogost pojav.
MEDSEBOJNA SOODVISNOST
Za slovenske državne reprezentante in njihovega selektorja Srečka Katanca pa je nasploh postal prepoznavni znak njihovo priseganje na kolektivno igro, njihovo poudarjanje medsebojne soodvisnosti in njihovo zaupanje v skupno sposobnost in moč. Sicer pa je marsikaj tistega, kar si zamišljamo kot nekakšne posebne "nogometne občutke", kot nogometno srečo in žalost, nedavno v enem izmed svojih intervjujev (za Večer) opisal slovenski nogometni idol Zlatko Zahovič: "Žvižgi in aplavzi so sestavni del našega posla ... Zadetek je fantazija. Poglejte, kaj lahko povzroči en sam gol: koliko ljudi razveseli. Ko smo ga na primer dosegli na evropskem prvenstvu, je vsa Slovenija ponorela. Zdaj pa si predstavljajte igralca, ki je navijačem ali svoji ekipi omogočil to veselje ... Zame obstaja en sam rezultat - zmaga. Vendar to še ne pomeni, da sem ob porazu ali neodločenem rezultatu razočaran, ker je včasih neizbežno, da ne zmagaš. Toda v bistvu hoče vsak športnik, pravzaprav vsak človek, zmagati. Sam skušam za to napraviti vse, kar zmorem. Kadar igralec ne zmaga in ob tem v sebi ne čuti nekega revolta, je boljše, da nogomet pusti ... Govorim sicer zase, vendar mislim, da enako čutijo tudi drugi slovenski reprezentanti. V resnici je nastopati v državni reprezentanci čast ... Celotna Slovenija nam je stopila ob stran zaradi naše igre, borbenosti, zavzetosti
Jak Koprive
PO SLOVENIJI
POBUDA INVOIIDSKIH ORGANIZACIJ ZA RAZPIS PREDHODNEGA REFERENDUMA
Predstavniki Sveta invalidskih organizacij Slovenije so predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju 24. maja predali pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o invalidskih organizacijah, s katero želijo pridobiti podporo za ohranitev reprezentativnosti invalidskih organizacij, kakor je opredeljeno v omenjenem vladnem predlogu zakona. Samo s sprejetjem zakona v takšni obliki bodo po njihovem mnenju invalidi obstali kot enakopravni sogovorniki državi. Predsednik državnega zbora je ob tem poudaril, da se bo pri odločitvi o nadaljnji usodi pobude - o morebitni določitvi roka za začetek zbiranja potrebnih podpisov volivk in volivcev za zahtevo za razpis referenduma - v celoti oprl na stališče parlamentarne pravne službe, podpise pa bo posredoval v presojo tudi ministru za notranje zadeve.
DR@AVNI ZBOR ZAVRNIL PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O VSTOPU SLOVENIJE V NATO
Državni zbor je zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vstopu Slovenije v NATO, ki ga je vložila Stranka mladih. Proti predlogu, po katerem bi se državljani o vstopu v zavezništvo izrekali še pred novembrskim vrhom zavezništva v Pragi, je od 64 navzočih poslancev glasovalo 53, za pa jih je bilo 9. Razpis posvetovalnega referenduma so poleg treh poslancev SMS podprli še vsi štirje poslanci SNS, Aurelio Juri iz ZLSD in Jaša Zlobec iz LDS. Vzdržala sta se Franci Rokavec (SLS) in Franc Lenko (DeSUS).
IZVOLJEN NOV USTAVNI SODNIK JOŽE TRATNIK
Državni zbor je na tajnem glasovanju s 50 glasovi za in 24 proti na predlog predsednika republike Milana Kučana za novega ustavnega sodnika izvolil Jožeta Tratnika, dosedanjega sodnika vrhovnega sodišča. Funkcijo je uradno nastopil 25. maja, takrat pa je drugo izpraznjeno mesto (ustavnima sodnikoma Lojzetu Ude-tu in Francu Testenu se namreč izteka devetletni mandat) zasedla tudi konec marca izvoljena Marija Krisper - Kramberger. Tratnik je takoj po izvolitvi v državnem zboru slovesno zaprisegel. Ob tej priložnosti je poudaril, da ga nobeno nazorsko prepričanje ne bo odvrnilo od tega, da ne bi deloval v skladu z ustavo in zakoni. Dodal je, da na vseh dosedanjih funkcijah še nikoli ni zlorabljal političnega prepričanja in ga tudi v prihodnje ne bo.
IZGLASOVAN ODLOŽILNI VETO NA ZAKON O VRAČANJU VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki ga je državni zbor sprejel. Za veto je glasovalo 15 od skupno 21 navzočih svetnic in svetnikov, dva sta bila proti, štirje pa so se vzdržali. O zakonu bo zdaj moral vnovič odločati državni zbor, in sicer bo za njegovo sprejetje potrebna večina poslanskih glasov, najmanj 46.
VPRAŠANJE POSLANSKE IMUNITETE
Parlamentarna mandatno-imunitetna komisija je soglasno podprla sklep, s katerim je Sekretariatu državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve naložila, naj natančno preuči institut poslanske imunitete oziroma vprašanje (ne)podelitve te imunitete v primeru, kadar se sodni proces vrne na začetek. S tem so člani komisije sledili predlogu opozicijskega poslanca Pavla Ruparja (SDS), po prepričanju katerega bi moralo sodišče po razveljavitvi sodbe ter zahtevi po novem senatu, sodniku in celotni ponovni proceduri znova pozvati državni zbor, da se opredeli o podelitvi imunitete poslancu.
OPRAVLJENI UPRAVNI NADZORI Z ZVEZI Z ERITROPOETINOM
Upravni nadzori, ki jih je v zvezi z dvojnim zaračunavanjem erit-ropoetina v desetih slovenskih splošnih bolnišnicah, ljubljanskem Kliničnem centru in zasebnem podjetju Nefrodial opravilo Ministrstvo za zdravje, so pokazali, da so sistematične kršitve obstajale v dializnih centrih treh bolnišnic (Celje, Murska Sobota in Ptuj). Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi končnega poročila o opravljenih nadzorih dejal minister za zdravje Dušan Keber, je iz tega mogoče sklepati, da je šlo za sistematičen pristop, za ravnanje po navodilu vodje oddelka oziroma ustanove. V primeru izolske bolnišnice, kjer so se kršitve pojavljale v manjšem deležu, pa bi bilo lahko dvojno predpisovanje posledica napačne presoje posameznih zdravnikov. Ministrstvo bo poročila o upravnih nadzorih v dializnih centrih zaradi suma na nezakonito poslovanje posredovalo državnemu tožilstvu.
IZVOLJEN V.D. GENERALNEGA DIREKTORJA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je 22. maja za v.d. generalnega direktorja imenovala Franca Koširja, dosedanjega generalnega direktorja, ki se mu je štiriletni mandat iztekel ravno na ta dan. V nadaljevanju je komisija sprejela še spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se med drugim na novo opredeljujejo oziroma širijo nekatere pravice. Po besedah pomočnice generalnega direktorja zavoda Brede Butala gre za pravico do digitalnih slušnih aparatov in inzulinskih črpalk za otroke do 15. leta starosti ter za pripomoček pri negi umirajočih na domu - elastomerno črpalko za vbrizgavanje zdravila v podkožje, veno ali kateter.
Pripravila: Bronja Habjanic
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
MARKOVCI / 35 let moškega pevskega zbora
Znova povezava s pevci iz Madžarske
Te dni mineva 35 let, odkar so se v Markovcih zbrali fantje in možje ter ljudsko pesem iz vasi preselili na oder. Pričeli so se redno sestajati in vaditi in kmalu je zadonela ubrana pesem moškega pevskega zbora, ki danes deluje pod okriljem Kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci.
Od takrat do danes so naštu-dirali in zapeli na desetina ljudskih, umetnih, domačih in tujih pesmi, vrstili so se nastopi po domovini in tujini. Ob 35-letnici prepevanja pa so v telovadnici markovske šole v soboto, 18. maja, pripravili tradicionalni pomladni koncert.
Redno delo je moški pevski zbor Markovci pričel v letu 1967 pod vodstvom Štefana Vogrin-ca, ki je zbor vodil prvih 9 let. Pod njegovim vodstvom je zbor
prvič javno nastopil na proslavi ob 8. marcu 1969. Za njim je vajeti zbora prevzel Janez Bezjak in pevce vodil dobrih 19 let. Zal so tudi njemu zapeli v prezgodnje slovo. Ko je že skoraj kazalo, da bo petja konec, pa je zbor prevzel Srečko Zavec in ga vodi že sedem let. Pevci so se mu na jubilejnem koncertu javno zahvalili za požrtvovalnost in potrpežljivost, prav tako njegovi ženi Sonji, ki njegovo angažiranje pri zboru zagotovo občuti.
Markovski župan Franc Kekec je delegaciji iz Madžarske izročil spominsko darilo. Foto: M. Ozmec
Moški pevski zbor Markovci je v svoji bogati preteklosti prepeval na vseh revijah v ptujski občini, na {tevilnih prireditvah krajevne skupnosti in zadnjih nekaj let samostojne občine Markovci. Koncerti so se vrstili tako doma kot na tujem, kar 10 krat so nastopili na pevskem taboru v Stični, redno prirejajo božične koncerte, svojo enoletno pevsko bero pa redno predstavljajo na tradicionalnih pomladnih koncertih.
V lanskem letu so ob drugem prazniku občine Markovci za svoje dolgoletno prepevanje prejeli plaketo občine Markovci.
Na letošnjem jubilejnem pomladnem koncertu so se predstavili v treh delih, slišali pa smo njihov pevski sprehod od renesanse do klasike in sodobnih priredb. Njihov jubilejni koncert je spremljala tudi delegacija moškega pevskega zbora Penzugyorseg Liszt Ferenc Ze-nekara - po naše moškega pevskega zbora Franca Liszta iz Budimpešte na Madžarskem, ki ga vodi Ferenc Horvat. Fantje iz Markovcev so pred leti že sodelovali z madžarskimi pevskimi prijatelji, sedaj pa so to povezavo ponovno obudili in njihova delegacija se bo 14. junija udeležila jubilejnega koncerta madžarskega zbora, prav tako ob 35-letnici delovanja. V jeseni in prihodnjo pomlad, pa
GORISNICA / koncert mesanega pevskega zbora pd ruda sever
Negujejo stike z zamejskimi Slovenci
Mešani pevski zbor iz Gorišnice je zaključil zelo uspešno pevsko sezono, ki je bila bogata z nastopi, gostovanji in dopadljivim nastopom na območni reviji odraslih zborov na Ptuju. Zbor je tudi izbran za medobmočno revijo, ki bo , 8. junija na Ptuju. Na njej se bodo predstavili najboljši zbori iz JSKD Ormož, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ptuja.
Pevski zbor, ki že 16. leto uspešno vodi zborovodkinja Slavica Cvitanič, je pred kratkim izvedel v Gorišnici letni koncert pod naslovom Pesem ne pozna meja, na katerem so zazvenele pesmi iz njihovega bogatega repertoarja. Gledalce je najbolj navdušila prepričljiva izvedba Handlove Aleluja ob klavirski
spremljavi Tanje Kozar - Stošič. Program je povezovala Bernarda Kolar.
Pevce, goste in zbrane poslušalce so nagovorili župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, predsednica PD "Ruda Sever" Kristina Antolič in predsednica MePZ Irena Fo{narič. Ljubitelji zborovskega petja pa so lahko
Moški pevski zbor Markovci z dirigentom Srečkom Zavcem na jubilejnem koncertu
naj bi gostovanja izmenjala tudi oba pevska zbora.
Markovskim pevcem in dirigentu Srečku Zavcu so ob jubi-
leju čestitali tudi župan občine Markovci Franc Kekec, maestro prof. Jože Gregorc in predstavnik Zveze kulturnih društev
iz Ptuja Karel Vurcer, po zadnjem dodatku pa je z njimi nazdravila vsa dvorana.
M. Ozmec
pozdravili tudi goste iz Globa-snice. Mešani pevski zbor Peca in oktet Globaški puebi so s svojim ubranim petjem slovenskih pesmi navdušili številne ljubitelje zborovskega petja, ki so se zbrali v kulturnem domu v Gorišnici. Oba zbora vodi Dominik Hudl. Tako mešani pevski zbor iz Gorišnice še nadalje neguje prijateljske vezi s koroškimi Slovenci, ki so jih stkali že pred 30 leti pevci takratnih zborov pod vodstvom Staneta Staniča in Janeza Petjaka.
JC
VIDEM / koncert mladih pevcev
Slovo pevcev osmošolcev
Konec šolskega leta je pred vrati in po naših šolah se učenci z najrazličnejšimi prireditvami za starše in druge krajane počasi poslavljajo od letošnjih šolskih težav — leto dni starejši, leto dni zrelejši in pametnejši.
V šoli Videm so pred koncem leta pokazali, kaj so se letos naučili, člani obeh pevskih zborov — otroškega in mladinskega, ki so bili pod vodstvom zborovod-ke Sonje Winkler posebej uspešni, saj sta bila oba zbora izbrana za medobmočno srečanje šolskih pevskih zborov. S predstavitvijo Bom mami povedal pa so njihov koncert 15. maja popestrili še člani folklorne skupine, katerih mentorica je Darja Os-troško; s tem spletom so videm-ski folkloristi, ki jih na njihovem nastopu spremlja tudi otroški pevski zbor, na državnem srečanju v Rogaški Slatini dosegli zlato priznanje.
Na svoj koncert so videmski šolarji povabili kot goste člane dekliškega in mešanega pevskega zbora ptujske gimnazije z zborovodko Jožico Lovrenčič Lah.
Ker je bil to zadnji večji nastop v letošnjem šolskem letu, so se pevci in njihova mentorica Sonja Winkler poslovili od pevcev in pevk osmošolcev, za slovo
skupaj zapeli in potočili kakšno solzo. Prihodnje leto čaka vi-demsko zborovodko težko delo, saj so se pevske vrste z odhodom osmošolcev pošteno razredčile; vesela pa je lahko gimnazijska zborovodka, saj bo tudi iz vi-demske šole dobila nekaj odličnih pevcev.
jš
Videmski folkloristi so splet »Bom mami povedal« pripravili s pevsko podporo otroškega zbora. Foto: K. Samojlenko
GORISNICA / OTROŠKI ZAGORJU
PEVSKI ZBOR TEKMOVAL V
Srebro za mlade pevce
Letos je potekalo v Zagorju ob Savi že 18. tekmovanje otroških in mladinskih zborov iz vse Slovenije. Med 15 izbranimi zbori, ki jih je posebna strokovna žirija uvrstila na tekmovanje, je bil tudi otroški pevski zbor iz Gorišnice, pod vodstvom zborovodkinje Slavice Cvitanič.
Zbor se je na tekmovanju predstavil s štirimi pesmimi, mlade pevce pa je na klavirju spremljala pianistka Tanja Ko-
zar - Stošič, ki je tako kot vedno svoje delo brezhibno opravila. Tudi pevci so zapeli natančno, lepo, z občutkom in si prislužili
za svoj nastop srebrno priznanje, kar je za te mlade pevce, ki so se prvič preizkusili na tem elitnem tekmovanju, zelo velik uspeh. Kot dobitniki srebrnega priznanja so si mladi pevci prislužili tudi nagrado - arhivsko snemanje Radia Slovenije.
Ta uspeh pa ni prišel sam od sebe. Bilo je potrebno veliko ur trdega dela, da vsi ti mladi glasovi zazvenijo kot eden, da je petje mehko, ubrano, vsebina pesmi pa podana tako, da jo poslušalec lahko občuti. K uspehu pa so veliko doprinesli tudi starši, ki vestno skrbijo za svoje pevce, jih redno pošiljajo na vaje in jim stojijo ob strani na vseh nastopih.
Otroški pevski zbor iz Goriš-nice je tako lanskemu velikemu uspehu, zlati medalji iz Češke, dodal še uspeh na domačem, državnem tekmovanju, v tem mesecu pa jih čaka še nastop na medobmočni reviji v Voličini.
J.C.
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
PTUJ, SLOVENIJA / teden gozdov od 27. maja do 2. junija
Gospodarska, ekološka in socialna funkcija gozdov
Od 27. maja do 2. junija poteka teden gozdov. TUdi letos so pripravili gozdarji {tevilne aktivnosti, ki imajo namen poudarjanje pomena gozdov in osve{~anje ~loveka za spreminjanje njegovega odnosa do tega neprecenljivega naravnega bogastva.
Gozdovi so se skozi dolge dobe preteklosti le malo spreminjali. Pred približno 10.000 leti pa je prišlo do pomembnega premika: takratni ljudje so zaceli kme-tovati. Gozd, ki je bil do tistega casa prostor, kjer so ljudje bivali, nabirali plodove in lovili živali za prehrano, je postal ovira za razvoj kmetijske dejavnosti. S presežki hrane, ki jih je omo-gocalo vse intenzivnejše kmetijstvo, se je svet zacel hitro spreminjati. Gozd je v zavesti ljudi zacel izgubljati svoj prvotni pomen in je bil scasoma bolj kot ne potisnjen v svet skrivnostnega, pravljicnega in neznanega. Različne nastajajoče gospodarske dejavnosti: ladjedelništvo, gradbeništvo, rudarstvo, železarstvo, steklarstvo ... pa so ga potrebovale zgolj kot surovino za svoje potrebe.
Zaradi pretiranega izkoriščanja se je kaj hitro pokazalo, da je tudi z gozdovi potrebno umne-je gospodariti. Pojavili so se prvi gozdni redi, ki so urejali gospodarjenje z gozdom. Najstarejši doslej znani dokument, ki je urejal gospodarjenje z gozdom na delu ozemlja današnje Slovenije, je uredba Friderika Or-
Tudi letos so v Tednu gozdov razglasili dobrega gospodarja leta 2002. To je Konrad Smogavc, gospodar na 54 hektarjev veliki kmetiji, ki leži tisoč metrov visoko v pohorski vasici Kebelj. Konrad je mlad gospodar, na kmetiji pa živi z ženo in tremi hčerami in materjo.
Za drevo leta so letos izbrali skorš, listopadno drevo, ki lahko zraste do 20 metrov visoko, ima močne korenine, rdeče-rjavo, globoko razbrazdano skorjo in veliko krošnjo. Drevo raste v nižjih senčnih legah. Žival letošnjega tedna gozdov je kuna zlatica.
tenburškega. Izdana je bila v Kočevju leta 1406. Ta dokument nam zrcali takratno pojmovanje gozda. V njem zaman iščemo razlage o naravi in pomenu gozda. Tako rekoč edina skrb, ki veje iz dokumenta, je skrb za trajnost dohodka - predvsem dohodka od lova divjadi, ki ga je želel imeti zemljiški gospod.
Odnos ljudi do gozda se je še naprej spreminjal. Tako je v gozdnem redu za Spodnjo Avstrijo iz leta 1813 že določeno gozdno nadzorstvo, kazni za pretirane ali nedovoljene poseke, omejitve paše živine in podobno. Kot zanimivost naj zapišemo, da je bila zagrožena kazen za krajo lesa teden do 3 mesece strogega zapora, ki se je lahko zaostril s težkim delom ali telesno kaznijo.
Gozdarska dejavnost je v naši deželi doživljala usodo podobno drugim gospodarskim dejavnostim. Bil je čas močnega razvoja, čas stagnacij in kriz. Vendar bo v deželi, kot je Slovenija, ki je z več kot 50-odstotno gozdnatostjo ena najbolj gozdnatih držav Evrope, gozdarstvo preživelo, ne glede na to, kako bo organizirano.
Tudi samo delo v gozdu je doživljalo temeljite spremembe. V začetku težavno, ročno delo s sekiro, ki je v pomoč izkoriščalo tudi moč živali ali transportno sposobnost tekočih voda, se je mehaniziralo. Danes se sečnja in spravilo izvajata z motornimi žagami, traktorji, žičnimi žerjavi, pa tudi s specialnimi, računalniško vodenimi stroji za posek in spravilo lesa.
Spremembe odnosa ljudi do gozda se najbolj kažejo v spremenjenem pomenu različnih funkcij gozda. Medtem ko so v preteklosti prevladovale le proizvodne vloge gozda, ki je dajal les, kurivo, lovno divjad in druge proizvode, se danes zelo zavedamo ekoloških vplivov, kot so varovanje tal, preprečevanje erozije, višanje kakovosti zraka in vode, zagotavljanje biotske pestrosti. Vedno bolj upoštevamo socialne vloge gozda, kot so rekreacija, zdravje ljudi, estetika. Zaradi spremenjenega pogleda družbe na naravno okolje prihaja vedno bolj do izraza potreba po zagotavljanju večnamenskos-ti, sonaravnosti in trajnosti gozdnega prostora, kar gozdarji v svojih razvojnih dokumentih in izvajanju dejavnosti upoštevajo. Do konfliktov sicer prihaja, vendar večinoma zaradi pomanjkljivega obveščanja in možnosti javnosti za izražanje svojih pogledov kot zaradi resnično malomarno opravljenega dela v gozdovih. Deset tisoč let nam je gozd večinoma dajal. Mi smo mu jemali; enkrat prostor, drugič les, tretjič smolo, živali ... Cas, da ga sprejmemo kot enkratnega in neponovljivega sopotnika, je tu, opozarjajo gozdarji.
BODO [TAJERSKI
GOZDOVI
NEPREHODNI
To je vprašanje, ki ga gozdarji postavljajo državi. Letošnja razdelitev proračunskih sredstev je namreč bistveno omejila možnosti za izvedbo programov, ki so bili načrtovani na mariborski območni enoti Zavoda za gozdove. ZGS je skladno z zakonom o gozdovih in programom razvoja gozdov zavezan, da strokovno skrbi za varstvo obnovo in nego gozdov ter gozdne ceste. V ta namen se vsako leto iz državnega proračuna izdvajajo finančna sredstva, ki naj bi zagotavljala primerno raven izvajanja programov. Največ sredstev za vlaganja v gozdove, 969 milijonov tolarjev za celotno Slovenijo, je bilo na voljo v letu 1999. V letošnjem letu je vsem programom namenjeno le še 699 milijonov. Pri tem je potrebno dodati, da bo iz teh sredstev najprej potrebno pokriti še nekaj neplačanih obveznosti iz leta 2001, kar bo dodatno znižalo višino sredstev. Po programu razvoja gozdov v RS bi, z upoštevanjem revalorizacije, bilo v letu 2002 samo za izvedbo optimalnega programa nege v zasebnih gozdovih potrebno okoli 600 milijonov tolarjev.
Mariborsko, 230.000 ha veliko gozdnogospodarsko območje, ki zajema 35 občin, pri tem ni izjema. V letu 2002 ima mari-
Sodoben človek vedno bolj upošteva socialne vloge gozda, kot so rekreacija, zdravje ljudi, estetika ...
borska območna enota ZGS na voljo le 27,5 milijona tolarjev za sofinanciranje obnove, nege in varstva zasebnih gozdov, medtem ko ji je bilo v letu 1999 odobrenih dobrih 41 milijonov SIT. Posledica tega je zmanjševanje obsega izvedenih del. Sposobnost gozdov za opravljanje ekoloških (varovalna, hidrološka ...), socialnih (rekreativne, turistične ...) in nenazadnje proizvodnih funkcij se posledično manjša. Rezultat manjšega obsega izvedenih varstvenih, obno-
vitvenih in negovalnih del je v skrajnem primeru slabše zdravstveno stanje gozdov, večja občutljivost gozdov in drevja na vremenske ujme in napade škodljivcev, počasnejša in manj nadzorovana obnova gozdov.
Probleme še povečuje hkratno zmanjševanje sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, ki so osnova za kakovostno gospodarjenje z gozdom. Mariborska enota ZGS zagotavlja vzdrževanje 866 km gozdnih cest, ki pogosto
omogočajo dostope do manjših zaselkov in kmetij. Sredstva se pridobivajo delno iz pristojbine, ki jo plačujejo lastniki gozdov v višini 6,9 odstotka od katastrskega dohodka, in delno iz državnega proračuna. Za vzdrževanje vseh teh kilometrov cest je v letošnjem letu namenjenih le 51 milijonov tolarjev ali le 59.000 tolarjev na kilometer. pri čemer stane manj zahtevna rekonstrukcija kilometra makadamske ceste v asfaltno okoli 20 milijonov. Gozdarji pričakujejo še zaplete zaradi višjih cen goriv in maziv, ki dražijo izvedbo večine vzdrže-
valnih del, kot so prevozi gramoza, uporaba strojev in podobno. Realno so se sredstva za vzdrževanje gozdnih cest znižala za 16 odstotkov glede na leto 2001, v primerjavi z letom 2000 pa kar za 28 odstotkov.
V proračunu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je padel tudi delež sredstev, namenjenih za javno gozdarsko službo padel, in sicer z 11,5 odstotka v letu 1997 na vsega 6,5 odstotka v tekočem letu. Sredstva, ki so namenjena delovanje ZGS, tako ne sledijo inflaciji, še manj pa rasti plač. ZGS je zaradi tako zaostrenega stanja moral zmanjšati število zaposlenih, prvotno določena sistematizacija z 825 delavci pa tako ni bila nikoli dosežena. Sprva je bilo zaposlenih 755 delavcev, v letu 2001 pa le še 734. Zmanjševanje števila zaposlenih in krčenje obsega finančnih sredstev predstavlja resno oviro in že onemogoča izvajanje zakonsko določenih nalog.
Gozdarji Območne enote ZGS Maribor so s problematiko seznanili vse, ki jim ni vseeno za gozdove in dogajanje v njih. Zagotovo pa nihče, ki se zaveda pomena gozdov, ne želi, da bi bili gozdovi tega območja zanemarjeni in nedostopni. Zato upravičeno pričakujemo, da bosta vlada in državni zbor že v prihodnjem letu spremenila odnos do slovenskega gozda in mu namenila dovolj sredstev.
Pripravil:,JB
strokovnjaki svetujejo
Gnojenje sladkorne pese z mikrohranili
V zadnjih letih se v posevkih sladkorne pese pogosto sre-~ujemo s pomanjkanjem mikrohranil, predvsem bora in na nekaterih tleh tudi mangana. V prehrani sladkorne pese PA so mikrohranila prav tako kot glavna hranila pomembna; ~eprav jih rastline potrebujejo v zelo majhnih koli~inah, le v sledovih, so za normalno rast in razvoj nepogre{ljiva.
Večine mikrohranil je v tleh za potrebe sladkorne pese dovolj. Pomanjkanje se najpogosteje pojavlja zaradi nedostopnosti le—teh za rastline, zato gnojenje v tla največkrat ni učinkovito. Zahvaljujoč veliki listni površini sladkorne pese in sposobnosti listov, da zadržijo kapljice raztopine, lahko potrebe po mi-krohranilih v večini primerov uspešno pokrijemo s foliarnim gnojenjem.
BOR
Sladkorna pesa spada med poljščine, ki potrebujejo sorazmerno veliko bora (2 kg/ha). Pri pomanjkanju se zmanjša prirast rastlin, večina koreninskih dlačic odmre, zato se vse bolj zmanjšuje sprejem vode in hranil iz tal. Pomembno vlogo ima tudi pri oploditvi, saj vpliva na vitalnost peloda.
Zadostna prehrana z borom pospešuje dozorevanje, izboljšuje kakovost pridelka, omogoča normalno sintezo klorofila. Rastline so odpornejše na sušo in visoke temperature.
Znamenja pomanjkanja opazimo v času mladostnega razvoja najprej na listnih pecljih v obliki plutastih, prečno pregrajenih peg. Vrhnja stran listov mrežasto razpoka in dobi nakodran vi-
dez. Končni stadij pomanjkanja je bolezen, ki jo imenujemo srčna trohnoba korenov. Osrednji listi in glava korena počrnijo in zgnijejo. Notranjost korena je suha in se počasi razkraja. V takšnem korenu se naselijo tudi sa-profitske glive, kar še pospeši propadanje pridelka. Ko se pojavi končni stadij, je za dodajanje bora že prepozno. Posledica pomanjkanja je praviloma vedno manjši pridelek korenov z nižjo vsebnostjo sladkorja.
S pomanjkanjem bora se največkrat srečamo na alkalnih, peščenih tleh (kjer je bor vezan v težko topne Ca-borate), na tleh z nizko vsebnostjo organske snovi (kjer ga primanjkuje) ali v primeru suše (sprejem iz tal je onemogočen). Razlog za pomanjkanje je pogosto tudi apnje-nje. Apnjenje z vsemi svojimi pozitivnimi učinki na strukturo tal in s tem na vznik lahko po-manjaknje bora še okrepi.
Kako gnojiti z borom?
Ker rastline hranila sprejemajo v glavnem preko korenin, moramo zagotoviti primerno za-loženost tal (organsko gnojenje, NPK z dodatkom B).
V različnih stresnih razmerah rastline preko korenin ne dobijo dovoj tega hranila. Takrat lahko
s foliarnim gnojenjem razmeroma hitro in uspešno odpravimo pomanjakanje. Pri tem moramo vedeti, da sladkorna pesa potrebuje bor predvsem v zgodnjih stadijih razvoja in da do sredine julija odvzame glavnino tega hranila. Ko se pojavi končni stadij bolezni - trohnoba korena, je za dodajanje bora že prepozno.
Pomembno je, da z borom pravočasno gnojimo: od stadija 8 listov do sklenitve vrst. Samo tako bo ob pravem času zagotovljena zadostna količina za nemoten razvoj posevka.
Za foliarno gnojenje lahko uporabite: solubor DF (4-5 kg/ha v 200-300 l vode), topbor (4-5 kg/ha v 200-300 l vode), borogreen (1 kg/ha v 200-300 l vode), bortrac (3 l/ha v 200-300 l vode), nutribor (3 kg/ha v 200-300 l vode) ali katero drugo listno gnojilo, ki vsebuje B.
Bor dodajte vsaj dvakrat, fo-liarno gnojenje lahko kombinirate z zaščito pred škodljivci oziroma boleznimi.
MANGAN
Mangan je mikrohranilo, ki ima v rastlini pomembno vlogo pri aktiviranju številnih encimov, tvorbi klorofila ter sintezi beljakovin in ogljikovih hidratov. Skupen odvzem mangana pri sladkorni pesi je okrog 1 kg/ha.
Večina naših tal ga vsebuje dovolj, zato znamenj pomanjkanja ne srečamo pogosto. Pomanjkanje se lahko pojavi na tleh, kjer je mangan zaradi visokega pH (7,0 ali več) tako močno ve-
zan, da rastlinam ni več dostopen. Cim višji je pH, čim bolj zračna in suha so tla, tem bolj se dostopnost mangana zmanjšuje, tako da se v skrajnem primeru pojavi pomanjkanje.
Znamenja pomanjkanja se pričnejo kazati pozno pomladi na mlajših listih v obliki svetlo rumenih peg. Kloroza zajame samo medžilni del listne ploskve, listne žile ostanejo zelene. Znaki pomanjkanja postopno izginejo na večini zemljišč, kar je verjetno posledica prodiranja korenin v globlje plasti tal, kjer rastline najdejo zadostne količine tega hranila.
Pri močnem pomanjkanju rastline zaostajajo v rasti, listno tkivo na območju peg nekroti-zira in odmre. Posledica je upočasnjena rast korenov in manjši pridelek sladkorja.
Pomanjkanje lahko odpravimo ali pa vsaj ublažimo z večkratnim gnojenjem z manganom preko listov v maju in juniju.
Za foliarno gnojenje lahko uporabite: mantrac 500 (1 l/ha v 200-300 l vode, škropljenje ponovimo dva- do trikrat) ali mangansulfat (največ 1,5 % raztopina; kar pomeni največ 1,5 kg Mn-sulfata/100 l vode) ali katero drugo listno gnojilo, ki vsebuje Mn.
Za vsa dodatna vprašanja smo Vam na voljo v Tovarni sladkorja d.d., na telefonu: 02/741-0-331.
Silva Kuharic, univ. dipl. ing. agr.
NASE TRETJE PRAZNOVANJE
na občinskem dvorišču so izbirali najmočnejšega v občini markovci
Milan Simonie - Silak Marko
VMarkovcih so v nedeljo, 28. aprila, na Marko'vo, izbirali najmočnejšega občana. Za osvojitev naslova Silak Marko so se potegovali Edi Popošek iz Zabovcev, Andrej Horvat iz Bukovcev, Branko Mat-jašič iz Stojncev, Milan Simonič iz Sobetincev, Ludvik Kokol iz Nove vasi, Anton Peklar iz Borovcev in Franc Forštnarič iz Mar-kovcev.
Tekmovalci so se pomerili v petih igrah, zmaga pa je pripadla tistemu, ki je uspel zbrati
Najve~je {tevilo to~k. @e takoj na za~etku so organizatorji tekmovalce dodobra namu~ili, saj so morali prenesti iz ene palete na drugo kar {tiri 100-kilogramske vre~e. To je s ~asom 61,53 sekunde najhitreje uspelo Andreju Horvatu, ki pa je zaradi bole~in v hrbtu moral odstopiti od nadaljnega tekmovanja. V krivljenju palic so bili vsi tekmovalci enakomo~ni, v vle~enju
slov Silak Marko leta 2002 je osvojil Milan Simoni~ iz Sobetincev, ki je v trajno last dobil tudi pokal. 110 kg težak zmagovalec je po osvojitvi naslova povedal: »Tekmovanja sem se udeležil na pobudo Stanislava Toplaka, mojega sova{~ana in ~lana sveta ob~ine Mar-kovci. Z uvrstitvijo sem zelo zadovoljen in presene~en, da mi je to v tako mo~ni konkurenci tudi uspelo. Mo~ pridobivam z delom na kmetiji, naslednje leto pa se bom tekmovanja ponovno udeležil.«
vrvi in izrivanju iz kroga pa je brez konkurence prevladoval Milan Simonie. Zadnja igra, ko so bili tekmovalci že dodobra izčrpani, pa je prinesla največ točk tistemu, ki je prvi na eks izpraznil steklenico piva. To je v najkrajšem času, v času 9,99 sekunde, uspelo Francu Forštnariču.
Po končanem tekmovanju je Robert Bezjak, organizator tekmovanja in predsednik komisije za šport občine Markovci, razglasil zmagovalca. Na-
Priznanja in pokali za najboljše športnike
Med odmori, ko so si tekmovalci nabirali mo~i za naslednje igre, pa je Bezjak podelil tudi priznanja in pokale za najbolj{e uvrstitve na ob~inskih {port-nih tekmovanjih, ki so potekala v aprilu. Prvi so se 13. aprila pomerili {ahisti v Bukovcih. Tekmovanje je organizi-
rala {ahovska sekcija ŠD Bukovci, rezultati pa so bili naslednji: v mo{ki konkurenci je zmagala ekipa Sobetin-cev, drugi so bili Bukovci, tretji pa Novova{~ani. Med ženskami so prvo mesto zasedle {ahistke iz Markovcev, drugo iz Bukovcev in tretjo iz Borovcev.
V nedeljo se je sklop {portnih prireditev nadaljeval s streljanjem z zra~no
Robert Bezjak je dejal, da so se tekmovalci borili zelo {portno in zelo ~ast-no ter bili ponos sebi in svojim vasem. K temu je dodal, da je tovrstno tekmovanje v na{i ob~ini nekaj novega, nekaj ~esar ljudje tukaj {e niso videli. @eli, da bi tekmovanje za osvojitev naslova Silak Marko postalo tradicionalno, poziva pa vasi, ki se tekmovanja niso udeležile, naj se ga v prihodnje le udeležijo.
pu{ko, ki ga je v doma~i dvorani pripravilo ŠD Prvenci. V mo{ki konkurenci so slavili Bukovci, drugo mesto so osvojili Strelci, tretjo pa Zabovci. Med ženskimi ekipami je zmaga pripadla Borovcem, druga je bila ekipa iz Stojncev, tretja pa ekipa iz Markovcev.
Nedeljski popoldan je minil v znamenju namiznega tenisa, ki ga je v telovadnici OŠ organizirala namiznote-ni{ka sekcija ŠD Bukovci. Med mo{ki-mi ekipami so zmagali Stojnci, sledili so Sobetinci in Markovci, med ženskami pa je slavila ekipa Borovcev, ki sta ji sledili ekipi iz Stojncev in Markovcev.
Tekmovanj v odbojki na mivki in v malem nogometu organizatorjem zaradi slabega vremena ni uspelo izpeljati. Tako so se odlo~ili, da bodo pokal za skupnega zmagovalca podelili konec maja, ko bodo uspeli izpeljati omenjeni tekmovanji.
Trenutni rezultat pa je slede~: s 47-imi to~kami vodijo Borovci, s 46-imi jim sledijo Markovci, 35 jih imajo na tretjem mestu Bukovci, 32 to~k so zbrali Sobetinci, Zabovci jih imajo 18, Nova vas in Prvenci po 17, OŠ Mar-kovci pa je skupaj zbrala 11 to~k.
Mojca Zemljarič
športno ribiško društvo markovci pripravilo prvi organiziran (od)lov
Letos bodo lahko lovili le člani društva
Sredi maja so prvo ribiško tekmovanje pripravili člani Športno ribiškega društva Markovci, ki so ga ribiški zanesenjaki ustanovili lani, vodi pa ga Alojz Hojnik iz Borovcev. Člani društva gospodarijo z ribnikom v Prvencih in zato, da bi dva hektarja veliko vodno površino »rešili« rib, ki tjakaj ne sodijo, so organizirali odlov teh rib.
»V društvu nas je zdaj blizu 40 članov, tekmovanja, ki je potekalo v duhu očiščevalne akcije, pa se nas je udeležilo 27 ribičev. Skupaj smo ujeli blizu sedem kilogramov škodljivih rib, največ somičev in ostrižev,« je po prijetnem ribarjenju povedal Hojnik.
Ribiška družina Ptuj jim je podelila koncesijo za gospodarjenje z ribnikom v Prvencih, ki je že skoraj v celoti urejen, zdaj bo potrebno poskrbeti le še za prijetno okolje, postaviti kako klopco, urediti sprehajalno pot, čez leto morda ob ribniku postaviti še manjšo leseno hiško. »Te dni smo v ribnik vložili 800 kilogramov krapov, ki pa jih letos še
ne bomo lovili, pač pa bomo s 1. junijem odprli sezono ribolova po na~elu »ulovi in spusti«. V tem letu, ko je rib {e malo in so mlade, bomo v Prvencih lahko lovili le ~lani na{ega dru-{tva,« dodaja Hojnik, ki pravi, da bodo v prihodnje za~eli z urejanjem podobnega ribnika v Borovcih. Ljudi, ki bi se želeli sprehoditi ob ribniku napro{a, da se obna{ajo kar najbolj naravi prijazno, kopanje v njem ni zaželeno, pa tudi obala ob ribniku v Prvencih je v delu ob gozdu urejena tako, da bi ljudje s svojo prisotnostjo tam zmotili življenje živali in rastlin.
(PS)
Alojz Hojnik, predsednik Športno ribiškega društvo Markovci: »V soboto 1. junija se v ribniku v Prvencih začenja prvo uradna sezona ribolova. Za zdaj bomo ulovljene ribe, če seveda niso škodljive, vrnili v vodo.«
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH LJUDI
občinska odbora strank n.si in sds gostila dr. andreja bajuka, janeza janšo in barbaro brezigar
Poduki za vsakdanjo rabo
Občinska odbora strank N.Si in SDS sta v četrtek, 16. maja, v dvorani v Markovcih pripravila javno tribuno na temo aktualni poli-ti~ni utrip v Sloveniji. Organizatorja prireditve sta bila Ivan Golob in Zvonko Grešnik, predsednika občinskih odborov N.Si in SDS, program pa je povezoval Franc Rožanc, ki bo na jesenskih volitvah kandidiral za župana občine Markovci. Javne tribune, ki je dodobra napolnila dvorano v Markovcih so se poleg prvakov obeh strank, Janeza Janše in Andreja Bajuka, udeležili tudi Barbara Brezigar, kandidatka za predsednico RS, Miroslav Luci, župan Mestne občine Ptuj, Franc Pukšič, župan občine Destrnik, predstavniki sosednjih občinskih odborov ter svetniki občine Markovci.
Državljanom zagotoviti občutek varnosti
Med prvimi je spregovorila Barbara Brezigar, kandidatka za predsednico RS, ki je razložila, da mora predsed-
Predsednik države mora biti po njenih besedah človek, ki zagotovi državljanom, občutek varnosti, jih obenem povezuje in jim da tisto stopnjo enotnosti, ki bi vsem državljanom nudila enake možnosti. O svojem imenu na li-
Enakosti pred davčnim zakonom ni Andrej Bajuk, predsednik stranke N.Si, je opozoril na nepravilno delo vlade pojasnil vzroke za nastalo ekonomsko krizo. Po Bajukovih besedah ima primankljaj v proračunu naše države korenine v koncu leta 1997, eden izmed večjih vzrokov za nastanek le-tega pa je neplačevanje davkov nekaterih najuglednejših in najuspešnejših slovenskih podjetij. Poudaril je, da je država sama vir plačilne nediscipline v gospodarstvu. K temu je dodal, da država in vlada nista zmožni izvajati enakosti pred davčnim zakonom, ter predlagal nekatere rešitve, ki bi državo ponovno postavile na zdrave noge. Dejal je, da bo treba v prvi vrsti zategniti pasove, treba bo več graditi in investi-
Mladi, o katerih radi govorijo (tudi) politiki, so nastopili na občinskem prazniku
nik države, s ciljem, da državljani dobro živijo in svetu veliko pokažejo, dati ljudem možnost soustvarjanja svojega življenja. Brezigarjeva je poudarila, da je treba v življenje države pritegniti ljudi, ki imajo občutek za skupnost, so brez predsodkov, nesebični in strpnni.
sti za kandidata predsednika države pa je povedala: »Za kandidaturo za predsednico države sem se odločila brez taktiziranja. To, da sem svojo kandidaturo potrdila tako zgodaj pa kaže, da želim ljudem pravočasno povedati, kakšne so moje vrednote in pogledi.«
rati ter spremeniti vzorce vedenja vlade, ki so temeljni razlog nezmožnosti njenega delovanja. Ob vsem naštetem pa se prvak stranke N.Si sprašuje, katere politične sile v Sloveniji so zmožne doseči takšen preobrat, da bo Slovenija zmožna delovati.
Ob 35-letnici MoPZ Markovci smo preživeli prijeten večer
Tradicionalni majski koncert so pev- njihovi družbi nadvse prijetno. Srečko ske. Sredi meseca junija bodo tako, po
ci iz Markovcev, ki letos praznujejo že 35 let od svojih prvih pevskih začetkov, združili s praznovanjem jubileja. Nič velikega se ni zgodilo, a je bilo tisto majsko sobotno popoldne v
Zavec, zborovodja in pevci, ki jih poleg ljubezni do zborovskega petja druži še iskreno prijateljstvo, so se predstavili z bogatim pevskim programom in sprejeli povabilo gostov iz Madžar-
dolgih trinajstih letih, obudili takrat stkane pevske vezi z zborom iz Budimpešte.
(SP)
Stipendije, tudi Zoisove, so mizerno nizke
Predsednik stranke SDS, Janez Janša, je povedal, da je Bajukova analiza proračunskega primankljaja zelo točna in dobra. Janša je poudaril, da se moramo Slovenci zavzemati za nako-pravnost in enakovrednost vseh ter da bomo v svet stopili kot odprta družba. Zbrane je predsednik stranke SDS v šestih točkah opozoril na nekatere nepravilnosti delovanja vlade in države. Med drugim je spregovoril o mizerno nizkih štipendijah študentov, ki zado-
ščajo le za najem študentske sobe, pod vprašaj pa je postavil tudi obnašanje Slovenije kot pravne in socialne države. Janša meni, da bi morali več vlagati v znanje ljudi in vsakomur omogočiti, da doseže, česar je zmožen. Poleg navedenega pa je izpostavil še probleme pokojninske in finančne reforme ter reforme socialnega varstva, zavzema pa se tudi za vprašanja demografije, rodnosti, enakomernejšega regionalnega razvoja in ohranjanja zdravega naravnega okolja.
Mojca Zemljarič
mirko janzekovic, predsednik godbe na pihala OBCINE markovci
»Brez godbe ob~ina ne more delati!«
V nedeljo, 16. junija ob 15. uri, bo na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu v Stojncih osrednja proslava ob 80. letnici ustanovitve godbe na pihala v naših krajih. Ob tej priložnosti bo izšla kronika godbe, v kateri so avtorji zapisali mnogo skoraj pozabljenega o nastanku in delovanju godbe v teh naših krajih in, ki jo vsekakor kaže vsaj prelistati, če že ne kar prebrati in spoznati, da je »naš stari ata v tisti pleh muziki igral trobento, stric pa klarinet«.
Z Mirkom Janžekovičem, ki je bil med tistimi, ki so si najbolj prizadevali, da smo v občini Markovci pred dvema letoma ponovno obudili to lepo kulturno dejavnost, smo se pred velikim praznovanjem pogovarjali o godbi danes: »Pred dvema letoma smo obudili nekoč zelo priljubljeno godbo na pihala, v kateri so se nekdaj družili mnogi naši ljudje. Zdaj šteje naša godba 27 članov, kar šest godbenikov je iz Stojncev, sicer pa prihajajo iz domala vseh vasi naše občine, pa tudi iz sosednjih občin, imamo pa celo glasbenika iz sosednje države. Godbo na pihala ves čas uspešno vodi kapelnica Helena Bezjak, ki je v tem mesecu uspešno di-
plomirala na ljubljanski akademiji za glasbo. Svoje delo, znanje in ljubezen do tovrstne glasbe bodo naši godbeniki pokazali sredi junija, ko se bomo družili v Stojncih. Tukaj je bila ustanovljena prva godba in zdelo se nam je prav, da praznovanje pripravimo v tej naši vasi,« je povedal Janžekovič in dodal, da bodo tudi letos pripravili veliki Miklavžev koncert v Markovcih, tam pa bo še letošnjo jesen, ali najpozneje drugo pomlad velika parada na kateri bo sodelovalo več godb na pihala.
Lani so markovski godbeniki nastopili na več kot tridesetih prireditvah, tudi v sosednji občini Gorišnica.
(PS)
Tokrat objavljamo se posnetek nekoliko pomlajene Godbe na pihala PD Bukovci iz 70. Let prejšnjega stoletja.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Slovesnosti ob 10. obletnici postavitve obeležja sv. Florjana
Ob 10. obletnici postavitve obeležja sv. Florjana je v nedeljo, 5. maja, ob 10. uri v Stojncih potekala slavnostna seja gasilskega ob~-inskega poveljstva.
Slavnostne seje so se poleg članov predsedstva in poveljstva OGZMO Ptuj (Območne gasilske zveze mestne občine Ptuj) udeležili tudi predsedniki in poveljniki gasilskih društev občine Markovci, nekateri svetniki občine Markovci ter Franc Kekec, župan občine Markovci. Ta je zbrane pozdravil in jim ob 10. jubileju in predaji novega
ki so Janžekoviča podprli, je bil tudi Ivan Golob. Prostor v Stojncih se jim je takrat zdel najprimernejši in jim je tako s pomočjo vaščanov, ki so svoje delo v spomenik vlagali od zore do mraka, uspelo spomenik končati in ga slovesno blagosloviti.
Janez Liponik, poveljnik OGZMO Ptuj je ob 10. obletnici postavitve obe-
še večjega pa izobraževanju, saj je tehnika brez taktike brez smisla, taktika brez tehnike pa brez moči. Ob 10. obletnici in godu sv. Florjana pa čestitke vsem gasilcem.«
Marjan Mislovic, poveljnik GOP občine Markovci, je ob tej priložnosti povedal, da se je z nastankom nove občine v Markovcih začelo novo obdobje tamkajšnjega gasilstva, saj znajo nove lokalne skupnosti, z županom na čelu, prisluhniti potrebam gasilcev. Mislovič je dejal, da je v obdobju de-
gasilskega avtomobila ter preureditvi gasilskega doma izrekel iskrene čestitke. V bodo~e jim je zaželel še veliko uspehov pri delu, poudaril pa je tudi, da so gasilci organizacija, v kateri najde občina sogovornika za vsako občinsko akcijo.
Idejo o postavitvi kipca, kjer bi se ljudje lahko zbrali in poveselili, je iz tujine »prinesel« Mirko Janžekovič. Njegova pobuda je takrat, pred desetimi leti, naletela na vsesplošno odobravanje. Eden izmed vodilnih pobudnikov,
ležja sv. Florjana v Stojncih povedal: »Z vstopom v gasilske vrste smo sprejeli izziv. 133 let gasilstva na Slovenskem, 92 let PGD Bukovci, v naslednjem letu pa bodo kar 3 obletnice naših društev: 80 let PGD Markovci, Nova vas in Stojnci. Z izzivom pa smo sprejeli tudi obveznosti: predvsem nadaljevati tradicijo in skrbeti za varnost premoženja naših občanov. V prepričanju, da delamo dobro v dobrobit naše skupnosti, je 10. obletnica samo ena izmed naših številnih hotenj. Poudarek dajemo nabavi in vzdrževanju gasilske tehnike,
lovanja nove občine uspelo nabaviti 4 nova gasilska vozila, obnoviti skoraj vse gasilske domove in kupiti zemljišče za nov gasilski dom v Novi vasi. Poveljnik je vsem, ki so idejno ali kako drugače pripomogli k postavitvi obeležja sv. Florjana, podelil priznanja. Te so prejeli: Mirko Janžekovič, Ivan Golob, Martin Zamuda, Branko Ko-stanjevec, Janez Liponik in Občina Markovci. Slednja je po poveljnikovih besedah veliko naredila za nabavo nove opreme in izboljšanje gasilskih tehnik.
Srečanje turističnih društvenih delavcem Slovenije
Poln avtobus nas je bilo (53 ~lanov Turisti~nega dru{tva Markovci), ki smo se v soboto, 18. aprila udeležili sre~anja turisti~nih dru{tve-nih delavcev Slovenije v Velenju. Prireditev, ki se je je udeležilo 121 turisti~nih dr{tev z okrog 2000 turisti~nimi dru{tvenimi delavci, se je razgibano odvijala na dveh prizori{~ih: v Rde~i dvorani in na Titovem trgu.
Na osrednji prireditvi so ob 10. uri zbrane v Rdeči dvorani nagovorili Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, dr. Marijan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, in Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS.
V popoldanskem delu programa so se turistična društva iz Slovenije predstavila s pestrim kulturno-zabavnim programom in se ponašala s postavljenimi stojnicami, ki so vabile. TD Markovci so na srečanju predstavili kopjaši, ki so jim zaigrali Veseli batači. Življenje naših vasi in bogat društveni utrip v občini pa je zbranim na Titovem trgu predstavil Ivan Golob, ki je govoril kar v narečju in je zbrane povabil tudi na katero izmed naših prireditev.
Udeleženci srečanja so si po kosilu ogledali Muzej premogovništva Slovenije in se ustavili ob Velenjskem jezeru. Prijetno druženje sobotnega dne, ki so ga Markovčani končali v poznih večernih urah, je spremljalo veliko dobre volje, smeha, petja in glasbe.
Mojca Zemljarič
Slavnostna sv. maša z dr. Antonom Stresom
Slovesnost ob 10. obletnici postavitve obeležja sv. Florjana pa se je nadaljevala ob 15. uri, ko so gasilci ob taktih Godbe na pihala občine Mar-kovci zakorakali v svečani paradi. Poleg domačih društev so se obletnice udeležili tudi člani gasilskih društev iz Korene, Zavrča in Muretincev.
Marjan Ambrož, predsednik PGD Stojnci, je med zbranimi pozdravil župana, podžupana in svetnike občine Markovci ter Janeza Liponik, poveljnika OGZMO PTUJ, in Marjana Mislo-vič, poveljnika GOP občine Markovci. Posebno dobrodošlico pa je Ambrož zaželel še Godbi na pihala občine Mar-kovci in Cerkvenemu pevskemu zboru.
Marjan Mislovič je zbranim razložil, da so gasilci prvi, ki so poklicani na kraj prometnih ali naravnih nesreč in so tisti, ki rešujejo človeška življenja. Za uspešno delo gasilcev pa je potrebno veliko vaj ter veliko humanega, požrtvovalnega in nesebičnega dela. Mislovič
je poudaril, da smo za vsesplošno varnost odgovorni vsi in da moramo z vsem ravnati odgovorno ter ne biti samo reševalci, ampak tudi rešitelji.
Po sveti maši, maševal je pomožni škof, dr. Anton Stres, pa sta sledila še predaja in blagoslov novega sodobnega gasilskega avtomobila znamke Renault, čigar nakup so omogočili: občina Markovci, OGZMO Ptuj, donatorji in botri. Novo vozilo PGD Stojnci je namenjeno hitrim intervencijam, župan Kekec pa je ob njegovem blagoslovu povedal, da je ponosen na to, da lahko preda ključe avtomobila poveljniku PGD Stojnci in da želi gasilcem v novem vozilu varno vožnjo. Župan je ob tej priložnosti pojasnil, da je počaščen z obiskom pomožnega škofa in vseh župnikov. Poudaril je, da je poslanstvo gasilcev največja vrednota. In ta vrednota je pomagati sočloveku. »Sicer pa gasilci tako ali tako pomagajo na najrazličnejših področjih v občini, so gonilna sila razvoja in se uspešno izkazujejo pri ohranjanju gasilskega poslanstva,« je še dodal.
Mojca Zemljarič
Lesene cerkvene podobe
Rudi Gabrovec iz Bukovcev zaradi bolezni že nekaj let ne sme opravljati svojega poklica. Zaradi neizmerne ustvarjalne žilice in navezanosti na svoj nekdanji poklic pa si je našel izredno zanimiv konjiček. Iz lesa in kartona izdeluje makete cerkva, katerih fasade uredi do potankosti, pozoren pa je tudi na najmanjše detajle. Njegovo glavno orodje sta ravnilo in tapetniški nožek. Cerkvice, ki jih izdela, merijo v dolžino nekaj več kot 1 meter, široke so okrog 35 do 40 centimetrov, zvonik pa je visok meter in pol. Rudi je najprej iz lesa izdelal cerkev sv. Marka, ki je bila takrat kot zanimivost objavljena tudi v Tedniku. V tej cerkvi so postavljeni tudi oltarji, orgle in vsa ostala oprema. Iz kartona in papirja pa se je nato izdelal tudi cerkve sv. Ane, sv. Elizabete in sv. Barbare, njegovo zadnjo delo, v zunanjosti do potankosti dodelano cerkev sv. Marka, pa je naredil snahi Slavici, ki jo je nato podarila našemu novomašniku Marku. Cerkev sv.
Barbare, ki jo je izdeloval najdlje, kar dve leti, je Rudi podaril dekanu v Cir-kulane, kjer je tudi na ogled.
Mojca Zemljarič
Mladi gasilci iz Bukovcev drugi v državi
Sredi maja je v Ločici ob Savinji potekalo gasilsko državno tekmovanje, ki sta se ga udeležili tudi desetini pionirjev in pionirk GD Bukovci. Na samem tekmovanju pionirke žal niso imele sreče pri izvedbi vaje, zato pa so bili toliko bolj uspešni pionirji, ki so si priborili odlično drugo mesto. Ob tem velja omeniti njihovega mentorja Ivana Poljanca, ki ves svoj prosti čas posveča mladim v gasilskih vrstah. Najmlajši člani GD Bukovci so se za udeležbo na letošnjem državnem tekmovanju potegovali že na lanskoletnih tekmovanjih.
Tako so na občinskem tekmovanju, ki ga je organizirala Območna gasilska zveza Ptuj deklice osvojile prvo mesto, pionirji pa tretje. Z odličnima uvrstitvama so si oboji zagotovili sodelovanje na tekmovanju mladih gasilcev Podravske regije, ki ga je organizirala gasilska zveza Slovenska Bistrica. Tam sta bili obe ekipi iz Bukovcev prvi in se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki je veliko veselja prineslo našim pionirjem.
S. Horvat
in mi, cisto divji, na tej progi!
Pišejo: Marsel Kosec, Sabina Vajda, Iva Pi~erko, Sanja Zagor{ek, Tina Janžekovi~, Maja Bra~i~, Sabina Bezjak, Tea Vrti~ in Sandra Bezjak, iz 6.a in b razreda OS Markovci
Ponedeljek, 6. maj 2002
Ponoči kar nisem mogel spati in zjutraj sem kot iz topa skočil iz postelje. Pošteno sem se umil, oblekel in uredil frizuro. Pred {olo smo se za~eli zbirati ob 7. uri in kmalu sta pripeljala avtobus in kombi. Hiteli smo sedet na zadnje sedeže, še zadnjič sem pomahal mami in začutil zbadanje v trebuhu. Kmalu smo prispeli v naš težko pričakovani kraj. Pred domom, ki nam je bil že navzven takoj všeč, so nas pričakali učitelji doma. V jedilnici smo dobili prva navodila glede reda v domu in o dejavnostih, ki so nas čakale v teh petih dneh.
Popoldne so se začele aktivnosti. Z nekaterimi sošolci sem bil dodeljen v prvo skupino, kjer je bila tudi naša razredničarka Natalija Plohl. Na urniku smo imeli spoznavanje zdravilnih rastlin in z zanimanjem smo poslušali učiteljico Majo. Zaupala nam je tudi, da ve, kje je dom tete Pehte. V Kranjski Gori je bil namreč rojen pisatelj Josip Vandot, ki je pisal o junaku Kekcu.
Ob 21.30 smo se pripravili na počitek - tuširanje, umivanje zob, še zadnje pospravljanje. Naši učitelji Natalija, Irena in Drago so ocenili še sobe, mi smo dobili 4/5, nato pa je sledil počitek. V postelji sem razmišljal o prihodnjih dneh in prepričan sem bil, da bo še kul. In tako je tudi bilo. Teh dni ne bom pozabil in se jih bom vedno z veseljem spominjal.
Torek, 7. maja 2002
V ponedeljek v naši sobi ni bilo pravega spanja. Še same ne vemo, ali od navdušenja ali od pričakovanj. A smo kljub temu v torek zjutraj ob 7.30 že pridno telovadili in se končno prebudili na svežem zraku. Po zajtrku smo si ogledali urnik naše skupine za ta dan. V dopoldanskem času smo prosto plezali. Učitelj Lojze, ki je izgledal kot pravi strokovnjak za plezanje, nas je
pospremil do naravne stene, kjer je visela le vrv. Dobili smo osnovna navodila, nato pa so se pričeli naši podvigi. Midve s Sabino sva čutili, kako nama kolena »klecajo«, še preden sva sploh začeli plezati. Stena je bila visoka najmanj osem metrov in Lojze je pri demonstriranju prišel do vrha kamor bi naj splezali tudi mi. Začeli so fantje in dobro jim je šlo od rok in nog. Lojze je stal spredaj in seveda varoval nas, plezalce. Tudi punce smo se odlično odrezale in vseli smo bili, da nam je uspelo. Pogovarjali smo se tudi o pohodništvu in izvedeli mnogo zanimivega. Počasi smo se odpravili h kosilu, nato pa je sledil enourni počitek, ki ni bil ravno podoben počitku. Saj veste, tekanje od sob do sov, iskanje simpatije, pa še naše sladkarije niso smele predolgo ždeti na polici, da se ne bi pokvarile.
Popoldne smo kolesarili z gorskimi kolesi vse do Planice, kjer smo si z veseljem ogledali našo skakalnico velikanko.
Ampak ne vprašajte, kako so nas bolele noge, preden smo prikolesarili do tja, saj se cesta vedno bolj vzpenja. Že sva mislili, da nama bije zadnja ura in ne veva, od kod sva dobili še zadnje moči. Ampak je bilo potem super nazaj. »To je letelo!«
Sreda, 8. maja 2002
Nastavljene budilke na naših mobi-jih so že klicale v nov dan, a dekleta v naši sobi bi še kar spala. Še dobro, da smo vsako jutro telovadili in imeli obilen zajtrk, da smo prišli k sebi, kot pravimo.
Danes je bilo še bolj zanimivo, kot prejšnja dva dneva. Streljali smo z loki in postavljali šotore. Učiteljica Erika nas je seznanila z osnovami, ki jih moramo obvladati, če želimo streljati kot Wilhelm Tell. Še posebej smo morali paziti na varnost. Dobro je bilo to, da je za tarčami stal kozolec, ki je ustavljal naše puščice, predvsem prve strele. A po nekaj strelih nismo bili več od muh. Organizirali smo celo turnir in tako dobili najboljšo skupino z najboljšimi strelci. Po kosilu smo morali ponovno izčrpno izkoristiti naš počitek. Zanimivo, tudi učitelji so se v tem času - po najinem - malo odpočili, saj jih nismo kaj dosti videli. A to je bilo nam zelo po godu! Popoldne smo postavljali šotore in poveva vam, da je to zelo zanimivo opravilo. Poln travnik jih je bil, kot da smo kakšni taborniki in tudi počivali smo v njih. Si predstavljate, kako je bilo zanimivo?! Štirje smo postavljali en šotor, po večini dva fanta in dve dekleti ali pa trije fantje in ena punca. Naši nadzorniki (beri: učitelji)
Vegoma priznanja
V mesecu marcu smo izvedli na šoli šolsko tekmovanje iz matematike za bronasto Vegovo priznanje. Tekmovali so učenci od 2. do 8. razreda. Področno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje je bilo letos v Majšperku, tekmovanja se je udeležilo 7 učencev naše šole. Aleksander Kelenc, Katja Zemljarič in Peter Majerič so osvojili srebrno Vegovo priznanje. Aleksander Kelenc je bil v kategoriji 6. razredov tudi področni prvak. Katja Zemljarič, učenka 8. razreda, se je uvrstila na državno tekmovanje.
Mentorici: Irena Križanec in Marija Petek
Vesela šola
Tudi tekmovanje iz Vesele šole ni »od muh«. Preko šolske revije PIL in PIL + se s pričetkom šolskega leta po želji prijavijo učenci od 3. do 8. razreda. Kot mentorica 3. in 4. razredov učence usmerja učiteljica Slavka Cafuta, učence od 5. do 8. razreda pa mentorica Olga Zorko. Na razrednem tekmovanju je sodelovalo kar 130 učencev. Na tekmovanje II. stopnje se je uvrstilo 41 učencev, ki pa so dobili tudi diplome. Do državnega tekmovanja so se prebili: Maja Kostanjevec, učenka iz 3. razreda, Katja Zemljarič in Rok Murš-ec iz 8. razreda.
Olga Zorko, prof.
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Stanko Toplak, Marjan Horvat, Marinka B. Kolenko, Marta Prelog Rožanc, Ivan Štrafela, Karolina Pi~erko, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Slavica Pi~erko Peklar. Fotografije: Slavica Picerko Peklar in Laura
Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Tisk: Delo, d.d., Ljubljana - tiskarsko središče, naklada: 12.000 izvodov Strani na internetu: www.markovci.si
so bili navdušeni nad našo iznajdljivostjo.
Po večerji je sledil športni kviz med 6.a in 6. b razredom. Napeto je bilo ves čas, glasno tudi in učitelji so nas komaj mirili - kot, da smo na kakšnem svetovnem prvenstvu.
Četrtek, 9. Maja
Tudi mene je zbujala budilka mobija. Vsako jutro se mi je zgodilo, da nisem takoj vedela, kje sem, ko sem odprla oči. A kmalu sem zagledala nadstropna ležišča in svoje prijateljice, ki so mirno spale in jih je bilo treba zbuditi. Le Nuša je že bedela in bila videti zaskrbljena.
»A veš, da dežuje?« me je vprašala in vedeli sva, da nam vreme ta dan ne bo najbolj naklonjeno. Pri zajtrku pa so nam povedali, da so v domu pripravljeni tudi na dež in nas dežni plašči že čakajo. Tako smo se lahko odpravili v Triglavski narodni park, tja smo se sprehodili kot karavana rumenih^, ne vem, kaj. Na terenu smo se zadržali več kot tri ure in izvedeli veliko novega. Navdušil nas je tudi mlad učitelj - geograf Miha. Še posebej dekleta smo bila
prevzeta in nenehno je preizkušal naše znanje s številnimi vprašanji. Oči so se nam kar zasvetile, ko smo znale odgovoriti. Ob 15. uri smo se odpravili še v gozd in k reki. Lovili smo rečne živali, merili temperaturo vode, spoznavali značilnosti gozdnega rastja in živalstva.
Pri večerji so nas čakale palačinke, ker je tudi gospod kuhar menil, da tako pridne skupine že dolgo niso gostili. Ves četrtek pa so naše misli uhajale k večernim uram tega dne, ko smo se povabili v disko. Punce sploh nismo vedel, kaj naj oblečemo, pa tudi fantje so si možno belili glave pred ogledali. Učitelj Grega je poskrbel za glasbo in kmalu smo plesali kot nori. Učitelji so nas opazovali (vsak) le z enim očesom in zabava je bila enkratna.
Petek, zadnji dan v Kranjski Gori
Prebudilo nas je jutranje sonce. Danes nam ni bilo treba na jutranjo telovadbo, saj je bil to zadnji dan naših aktivnih počitnic. Po zajtrku smo posedeli v prostoru za prosti čas, nekateri so igrali namizni tenis, drugi smo v mislih in pogovoru premlevali o tem, kako prijetne dneve smo preživeli. Vsi
skupaj smo se odločili, da lahko čas do kosila koristno izrabimo, zato smo se podali na pohod. Na čelu naše kolone je ponosno stopal Grizli. Tako smo namreč klicali enega od tamkajšnjih učiteljev, ki mu je bilo v resnici ime Klemen. Povzpeli smo se precej visoko in si med potjo pogosto počivali, saj smo v nogah še čutili plesne ritme prejšnjega večera. Vračali smo se po strmih smučarskih terenih, ki tokrat niso bili pokriti s snegom. In tukaj se je začela prava veselica! Grizli se je domislil, da bi lahko po tisti strmini lepo počasi tekli. Sprva počasni tek se je kmalu spremenil v pravi dir in ne vprašajte, kje in v kakšnem blatu smo nekateri končali svojo pot v dolino. Pogledali smo si progo Vitranc v Podkorenu. In mi, čisto divji, na tej progi!
Okrog 12.30 smo prispeli v dom, kjer smo se umili in odšli h kosilu. Temu je sledila podelitev priznanj najboljšim skupinam v športnih disciplinah in najbolj skrbnim pri urejanju sob. Uslužbenci doma so se nam lepo zahvalili za prijetne dni in tudi mi nismo skrivali navdušenja, da bi še kar ostali. Poslovili smo se z željo, da se še kdaj srečamo.
Droge? mi smo proti!
V petek, 17. maja 2002, smo se tudi mi, markovski osnovnošolci, pridružili vseslovenski akciji z naslovom Veter v laseh. Osrednjo temo tega aktivnega dne smo imenovali 'S športom proti drogam'.
Našo domišljijo in športne sposobnosti smo tako zelo napeli, da na kaj drugega niti pomislili nismo. Na kaj pa naj bi pomislili? Na droge, na pri-
mer. Žal so se že pritihotapile tudi v naše okolje in med naše vrstnike.
Kateri pa so razlogi za uživanje drog?
Večina razlogov izhaja iz radovednosti, iz strahu pred osamljenostjo in izključitvijo iz ''klape'', iz prilagajanja skupini ter posnemanja drugih^ Ali lahko prosti čas, ki ga imamo na voljo, zapolnimo s smiselnimi dejavnostmi?
Je ta čas namenjen sprostitvi? SEVEDA!
In prav to smo izvedli mi. Odločili smo se za šport, ki je le ena izmed številnih možnosti, ki se nam ponujajo.
Učenci razredne stopnje so porisali asfaltirano igrišče s številnimi barvnimi kredami, tekmovali v igrah z žogo in plesali, razredna stopnja pa je uprizorila pravi športni maraton v spretnosti z rolerji, v odbojki, nogometu, plesu.
Vsako dejavnost sta vodila dva ali več mentorjev, da je naše druženje potekalo lepo in organizirano. Bilo je neke vrste tekmovanje, saj so najboljši po končanih aktivnostih prejeli medalje, priznanja, nekateri tudi majice in zadovoljni ter ponosni odšli domov.
Naše prireditve se je udeležil tudi gospod Tomaž Veler, ki nam je predstavil droge in nam jih tudi pokazal. Ob tem smo izvedeli marsikaj koristnega in pomembnega za naše nadaljnje življenje.
Ta dan nas je povezoval šport, želeli smo odpreti zdravo pot v življenje, ki je lahko le brez drog.
Tako smo dokazali, da lahko dan, ko ni »tapravega« pouka, preživimo zelo aktivno in pri tem uživamo, čeprav smo bili na koncu pošteno utrujeni. V naprej si želimo še več podobnih dni.
Alenka RO@ANC 7.a
Dobri rezultati na medob~inskem prvenstvu v atletiki v Slovenski Bistrici
V ponedeljek 20.5.2002 smo se s številno šolsko atletsko ekipo šestdesetih otrok 5, 6, 7 in 8 razredov udeležili atletskega tekmovanja za osnovne šole bivše ob~ine Ptuj. Naši mladi atleti so nastopili v naslednjih disciplinah:
1.	mlaj{e deklice-de~ki
-60m: Maja Grešnik, Nuša Pukšič, Aljoša Klajderič, David Herga
-300m: Maja Butolen Zorko,Blažka Pušič, Monika Šmi-goc, Nejc Galun, Sandi Kelenc
-1000m: Gabriela Milec, Petra Metličar, Aleksander Ke-kec, Primož Grešnik
-daljina: Monika Golob, Mihelca Kukovec, Gregor Ko-drič, Nino Koletnik -višina: Špela Horvat, Janez Geč, Silvo Meznarič -žogica: Petra Ljubec, Sabina Vajda, Saša Zupanič, Aleš Bratec, Mario Zagoršek
2.	starej{e deklice-de~ki
-60m: Katja Zemljarič, Tadej Bezjak, Rado Svržnjak -300m: Maja Kodrič, Mirjana Štumberger, Tamara Ferčič, Damjan Vogrinec, Jernej Bezjak
-1000m: Andreja Simonič, Petra Plohl, Rok Brodnjak, Tadej Cimerman -daljina: Jasmina Sakelšek, Marko Bezjak, Luka Horvat -višina: Lea Mikša, Simon Zemljarič, Alojz Vajda -žogica: Lucija Obran, Katja Forštnarič, Tanja Liponik, Karmen Starčič, Simon Cimerman, Primož Plohl -krogla: Anja Zupanič, David Kekec, Primož Petrovič -4x100m: Tamara Ferčič, Katja Zemljarič, Monika Golob, Starčič Karmen, Tadej Bezjak, Rado Svržnjak, Simon Cimerman, Damjan Vogrinec
Po kon~anem tekmovanju smo se zelo veselili, saj smo skupno osvojili kar 9 medalj:
1.	Petra Metličar 1000m (3.51.24.) - bronasta medalja
2.	Jasmina Sakelšek daljina (4.22m) - srebrna medalja
3.	Maja Butolen-Zorko 300m (49.39) - srebrna medalja
4.	Nuša Pukšič 60m (8.91) - zlata medalja
5.	Karmen Starčič žogica (45.75m) - zlata medalja
6.	Tanja Liponik žogica (39.75m) - bronasta medalja
7.	Anja Zupanič krogla-3kg (8.83m) - bronasta medalja
8.	Sabina Vajda žogica (35.5m) - bronasta medalja
9.	David Herga 60m (8.49) - bronasta medalja
Za dosežen uspeh, kolektiv šole in učenci čestitamo vsem dobitnikom medalj.
ZANIMIVOSTI, BRALCI BRALCEM
PREJELI SMO
Ko občina nima dvajset jurjev II
^^oštovani go^jpod Gorazd Ma-loič. Ob branju vašega članka se človek res sprašuje, kako je mogoče, da društva vodijo ljudje, ki ne vedo niti to, da v tej državi obstojajo zakoni, katere morajo spoštovati tako lokalne skupnosti kakor tudi društva in posamezniki. Res čudno je, da predsednik športnega društva ne ve, da obstaja Zakon o športu, da obstaja Nacionalnipro-gram športa in da ta dva zakonska predpisa zadolžujeta občine, da pripravijo merila za sofinanciranje športne dejavnosti v skladu s tema dvema zakonskima predpisoma.
Smešna in žalostna je ugotovitev, da kot predsednik društva ne veste, da občina Kidričevo - kakor tudi nobena druga občina - ne razpolaga z državnim proračunom, da občina nima možnosti, da bi vam delila sredstva, ki jih zagotavlja proračun Republike Slovenije. Država za šport zagotavlja sredstva, vendar ne preko občinskih proračunov.
Gospod Maloič, vi mene niste nikoli povabili na sestanek Strelskega društva, ne ustno, še manj pisno. Prav tako nikoli niste predlagali možnosti, da bi sklicali srečanje z vsemi društvi za šport. Se manj je res, da bi sama smatrala delovanje društev kot debatni klub. To je izraz, ki ga jaz osebno ne uporabljam. In če bi več kontaktirali z mano, bi to tudi vedeli. Gospod Maloič, preveč svojega prostega časa namenjam delo v društvu, kjer sem aktivna članica že več kot dvajset let. Res pa je, da vi tega ne veste, saj se s tem nikoli nikomur nisem hvalisala. Delo v društvu mi pomeni sprostitev in osebno zadovoljstvo, ne pa nabiranje lovorik in samohval.
Prav tako, gospod Maloič, ni res, da ste prosili za dvajset jurjev, da bi šli vaši tekmovalci na držav-
no tekmovanje. Res pa je, da ste, kljub temu da še ni bil sprejet proračun, zahtevali sredstva, kot ste jih prejemali v preteklem letu. Ker pa seveda ne poznate zakonodaje, ne veste, da tako po "domače" pač ne gre. Nerazumljiv je tudi vaš očitek, ker si je občinska struktura ogledala tekmo v Novi Gorici, kjer je naš klub nastopal v finalu NZS. Za nas to ni bil noben izlet, ampak moralna podpora našemu nogometnemu klubu NK Aluminij. Prepričani smo, gospod Maloič, da bi nam v nasprotnem primeru očitali nesramnost in nespoštovanje do igralcev, če se tekme ne bi udeležili. Smo pač dvolični.
Očitno, gospod Maloič, vam tudi ni znano, da imamo v občini Statut, ki določa posamezne pristojnosti. Občinska uprava je tista,
ki je dolžna v skladu z zakonskimi predpisi v primeru Pravilnika o financiranju športa upoštevati Zakon o športu in Nacionalni program športa, ki ga vi seveda ne poznate in ne veste, da obstaja, pripraviti splošne akte. Splošne akte pa sprejema občinski svet. Iz pisma je razvidno, da je vaša ideja, da bi vi kar prevzeli pristojnosti občinskega sveta in sprejeli akt, ki bi ustrezal vam, ne glede na to, kar določa zakonodaja. Kot delavka občinske uprave sem, kot vsi drugi, tista, ki mora skrbeti za zakonitost. Očitno je, da vi tega ne razumete. Ne gre za nobeno mojo samovoljo, še manj, da bi imela pristojnost odločati in se odločati o vsem, kar se v občini dogaja. O tem, kar se v občini dogaja, so pristojni organi občine, to so župan,
občinski svet, ki so bili izvoljeni na lokalnih volitvah. Ali so ti sposobni voditi občino, pa bodo pokazale volitve. Ne gre torej za nobeno sprenevedanje, ampak samo za spoštovanje zakonodaje.
Na koncu se zahvaljujete svojim sponzorjem. Med temi seveda ni občine Kidričevo in župana, ki vam je vsa leta namenjal donator-ska sredstva kot dodatna sredstva za uspešno delo Strelskemu društvu Kidričevo, teh pa druga društva v občini niso dobivala. Sedaj torej lahko samo ugotavljamo vašo hvaležnost.
Sicer pa, gospod Maloič, z vami ne mislim razpravljati preko časopisov. Tokrat pa je bilo potrebno podati pojasnila in odgovor.
Zdenka Frank
PREJELI SMO
Onkologija na prepihu
Z neznosno lahkoto, kot pomotoma lansiran projektil je nekega mirnega večera med nas onkološke bolnike in zdravstvene delavce treščila medijska vest o predvideni zamenjavi vodstva Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pa kaj se vendar grejo? Spet usmerjene zakulisne igre brez kakršnihkoli javno argumentiranih dejstev?! Politične zarote in metropolitanske zdrahe v pregovorni "faušiji" in žle-htnosti Slovencev? Brezobzirnost in tekmovalnost, pripravljenost uporabiti kakršnakoli sredstva za dosego lastnih ciljev in osebnih koristi, prežeta z lažnimi podtikanji in egoizmom, se je najbrž zalezla tudi med zaprisežene naslednike Hipokratove doktrine.
Po definiciji, da si nezaželen, osovražen, sumljiv in kriv, kadar si etično brezgrajen, strokovno boljši od mene. Potrebno te je spodnesti, odstaviti, zamenjati. In smo obsedeli pred ekrani v obupnem šoku, nemočni, jezni in žalostni; z mislimi pri doc. dr. Petru Albertu Frasu, direktorju Onkološkega inštituta v Ljubljani, znanem in prijaznem strokovnjaku s področja onkologije.
Vseh nas in vsakega posebej se je prepoznavno dotaknil, ker v njegovi zavzetosti začutiš, da zdravi z umom in srcem, da svoje humano poslanstvo opravlja z največjo odgovorno težo. Sposoben je skrajno racionalno razporejati svoj delovni čas in
nikoli ne daje občutka naglice in nervoze. Ob vseh vodstvenih obveznostih sprejema in obravnava svoje onkološke paciente enakovredno in skrajno odgovorno z izjemno subtilno toplino, kot da bi bili njegovi najbližji. Takega ga doživljamo bolniki s Štajerske, od koder tudi sam izhaja. Nemara nam je tudi zato še posebej drag.
Kadar nas doleti tako huda bolezen, kot je rak, se najprej odzovemo s strahom in nemočjo, s tesnobo in žalostjo. To je povsem normalno. Pomembno pa je, da imamo takrat ob sebi onkologa, ki nam stoji ob strani tako po strokovni kot po človeški plati. Potem smo se pripravljeni bojevati in najti duhovno moč, ki lahko nadzira in preseže naša čustva; da smo sposobni spoprijemanja z boleznijo v zavesti končnega cilja - ozdravitve.
Doc. dr. Fras je zdravnik, ki zmore vzpodbuditi bolnika za brezpogojno vero v smisel upanja. Upanje umre zadnje - to je njegov moto.
Takšne odločitve, kot je zamenjava dr. Frasa, nam bolnikom in zdravstvenim delavcem "nažira-jo" zdravje. Z zamenjavo se ne strinjamo (čeprav nas nikoli nihče nič ne vpraša).
Doc. dr. Frasu izrekamo vso podporo in pričakujemo, da ostane v tej vodstveni funkciji še naprej, saj ni le dovolj dober, ampak je kot eminenten strokovnjak in etično senzibilen človek izjemen, enkraten in nenadomestljiv.
Skupina za samopomoč onkoloških bolnikov:
predsednica: Milena Pavlica
V spomin Mili-voju Jankoviéu
(24. 10. 1956 - 18. 5. 2002)
Usoda se nenehno igra s človeškimi življenji. Nepremišljeno je vzela ljubečega moža in očeta, sorodnika in prijatelja.
Z ženo Bosiljko sta ustvarila topel dom , ki sta ga napolnila s smehom in otroškim jokom treh deklic ... Deklice so odrasle in iz toplega zavetja staršev stopile v svet odraslih. Nekoč si bodo ustvarile svoje družine, toda kje bo njihov ati, ki bi jih opazoval z nasmehom na obrazu in pestoval svoje vnuke in vnukinje? Kje bo očka, ko bodo ob trnovi življenjski poti potrebovale ramo za jokanje ali le za majhne vzpodbudne besede, besede, ki včasih pomenijo veliko.
Za njega so Tatjana, Tamara in Sandra bile otročički, prelepe in pametne deklice, ki so ga vsako jutro navdušile, da je popil svojo kavo in odšel na delo. Njegova pozornost nikdar ni bila odveč, njegova skrb vedno dobrodošla, njegov smisel za humor pa je velikokrat izkazoval sonček v njihovih očeh, kar je kazalo, da živijo v družini, kjer sta navzoči ljubezen in toplina. Za vedno bo ostala neizmerna samota in boleča praznina, upanje za prihodnost pa dajejo lepi spomini na razumevajočega oče-
ta in ljubečega moža.
Lahko je govoriti, poskušati tolažiti in iskati primerne besede za svojce, ki so utrpeli bolečo izgubo, vendar njihove praznine ni mogoče zapolniti. Ni ga človeka in ni je višje sile, ki bi vrnila to življenje, ki ga je vzela ... In nikoli ne bomo izvedeli zakaj, saj se nihče od teh, ki so odšli iz naših življenj, več ne vrne. Lahko bi rekli, da se usoda kar naprej poigrava, da je bilo mogoče le naključje, vendar je na žalost vseh sedaj prepozno. Kdo naj zapolni to, kar po tem ostane ? Morda solze, morda ljubezen, predvsem pa spomini, ki nikoli ne zbledijo. Res je, da je odšel in pustil za sabo tisočero spominov, a vendar naj ostane v srcih vseh, ki so ga poznali kot ljubečega očeta in moža, sorodnika in prijatelja, sodelavca in znanca ... In naj ostane prijeten spomin nanj, ki naj nikoli ne ugasne.
Ob koncu izrekamo le še globoko in iskreno sožalje vsem, ki preživljate težke trenutke ob njegovi boleči in nenadni izgubi, obenem se pa zahvaljujemo vsem, ki ste ob takšnih trenutkih bili pripravljeni kakorkoli pomagati.
Mladi forum ZLSD Ptuj
PREJELI SMO
Ali Slovenci res ne moremo skupaj Živeti
Vedno si ljudje želimo prijazno in pošteno živeti, ampak to je večkrat nemogoče, saj marsikoga prej pobere smrt ali pa te uničijo hudobni sosedje.
jem podkopala vrtno ograjo na cesti, ki vodi mimo moje meje. Kot se vidi, sta poglobila že 30 cm globok klanec in se mi približala na 20 cm do ograje, tako da se mi sedaj zemlja ruši od vrta, kar pomeni, da se bo sčasoma podrla tudi ograja. Cesto koristijo več kot 60 let le sosedje, podkopala pa sta mi iz čiste hudobije. Za pomoč sem poklical tudi policijo in komunal-
Z ženo sva se upokojila pred 15 leti, na jesenske dni življenja pa sva se vrnila v moje domače ognjišče, v naravo, kjer je zlati mir in petje ptic. Žal se nama želje niso izpolnile, narava ni več tista, kot je bila, saj poslušaš le brnenje kosilnic in vse drugo. Med mojo odsotnostjo sva dobila tudi druge sosede, s katerimi pa se žal ne moremo ujeti.
Da me boste, dragi bralci, bolje razumeli, vam predložim sliko, kako sta mi soseda, sin in oče, prejšnji mesec z zemeljskim stro-
nega inšpektorj občine Videm, pa niso nič ukrepali, kljub temu da bi to bilo po mojem prepričanju kaznivo dejanje. Želel sem samo, da mi cesto vrne v prvotno stanje ali pa nosi posledice, ki bodo nastale ob prvem dežju.
S fotografije se boste lahko prepričali, kaj se dogaja v demokratičnem svetu, saj sva vedno izpostavljena raznim fizičnim grožnjam ob glavni cesti Videm -Leskovec.
Anton Mlakar
Zanimivosti iz sveta informacijskih tehnologij
24ur.com - najpogosteje obiskana spletna medijska stran
Po rezultatih prve neodvisne raziskave o obiskanosti slovenskih spletnih medijev, ki jo je opravila raziskovalna drutba CATI in ki je ugotavljala doseg posameznih spletnih strani, je 24ur.com med medijskimi spletnimi stranmi, ki objavljajo dnevne novice, najbolj obiskana spletna stran.
Prav tako pa 24ur.com dosega najve~je {tevilo uporabnikov, ki stran obi{~ejo ve~krat med tednom. 24ur.com dosega vodilno mesto med slovenskimi medijskimi spletnimi stranmi s 25.500 tedenskimi obiskovalci, kar pomeni 4,9% celotne internetne populacije. Po rezultatih raziskave pa dosega stran 24ur.com vodilno mesto med spletnimi medijskimi stranmi tudi po {tevilu uporabnikov, ki so spletno stran tedensko obiskali ve~krat. Tako je 24ur.com vsaj 3-krat tedensko obiskalo 18.300 obiskovalcev (3,5% celotne internetne populacije). 10.800 obiskovalcev pa je 24ur.com obiskalo vsaj 10-krat tedensko, kar predstavlja 2,1% celotne internetne populacije.
Rezultati raziskave, ki se je izvajala na kombinaciji treh razli~nih metod zbiranja podatkov (tehni~ne meritve strani, spletna in telefonska anketa), kažejo, da postajajo spletni mediji po raz{irjenosti med bralci primerljivi z drugimi mediji, kot so televizija, radio in tiskani mediji.
***
Imate 600 dolarjev preve~? Tudi ~e ne, se lahko naslajate nad čudovito digitalno kreacijo - uro T-Touch, v kateri je zapakirano precej funkcij: kompas, barometer, vi{ino-meter, alarm, {toparica in tudi ... ura. Posebnost ure je v na dotik ob~utlji-vem zaslonu, preko katerega upravljamo z vsemi funkcijami. Proizvaja jo Tissot, kar je garancija kakovosti in tudi atraktivne zunanjosti. Kaj ve~
s priložene slike.
***
Po tihem se pri Hewlett Packardu dogajajo spremembe. Ena tak-{nih je sprememba javne podobe podjetja, ki bo po novem samo {e HP Uradno ime podjetja ostaja Hewlett Packard, vendar se umika iz javnosti. Vest je tudi uradno potrdil tiskovni predstavnik Hewlett Packarda, ups ... HP-ja. Ta je napovedal 100-odstotni javni umik uporabe imena Hewlett Packard. Še droben cukr~ek za lastnike iPaqov. Po novem bodo iPaqi izgubili naziv Compaq in se prelevili pod blagovno znamko HF!
***
Prvi pravi Appleov "rack" strežnik zavzema prostor 1 RU v temu primerni omari. Strežnik poganja procesor G4 pri 1 GHZ, pri tem zmore 630 gigaflopsov. Za hranjenje podatkov skrbi 256 ali 512 MB pomnilnika in RAID polje trdih diskov "prostornine" do 480 GB. Tudi ostale lastnosti ustrezajo tistemu, kar pri~akujemo od solidnih strežnikov. Za zaklju~ek omenimo {e, da v njem te~e Mac OS X 10.1. Cenovno Apple ne impresionira, temve~ za svoje "rack" strežnike
zahteva znesek, ki je nekje v zlati sredini konkurence.
***
V Kanadi se lahko kaj kmalu na spletu pojavijo fotografije nekaterih kriminalcev. Te naj bi služile v preventivne namene, s tem pa se ne strinjajo skupine za za{~ito ~lovekovih pravic. Oblasti v mestu Alberta ostajajo zaenkrat neomajne. Na splet bodo postavili fotografije kriminalcev, dodali opis prekr{kov in kaznivih dejanj ter jih pustili on-line za eno leto. Po tem obdobju se bodo samodejno odstranile s spletne strani. Policija se z na~rti ne strinja in ocenjuje, da bi tak-{no izpostavljanje pokvarilo njihov odnos s prekr{karji in kriminalci,
ga zaostrilo, hkrati pa privedlo do novih stro{kov.
***
Compaq je predstavil novega ~lana družine dlan~nikov iPaq, tokrat z modelsko oznako 3830. Dlan~nik je navzven povsem enak starej{emu bratu 3850, spremembe pa so miniaturne tudi v notranjosti. Pravzaprav je edina razlika v delovnem pomnilniku. iPaq 3850 ima 64, 3830 pa 32 MB pomnilnika. Ostalo je nespremenjeno: procesor StrongArm pri taktu 206 MHz, litij polimerna baterija, 16-bitna globina barv na zaslonu lo~ljivosti 240*320 to~k, 32 MB ROM pomnilnika in teža pod 200 grami.
***
Morgan Stanley in Gartner sta izra~unala, da so v ZDA v zadnjih dveh letih zaradi nepotrebnih nakupov informacijske opreme dobesedno v zrak vrgli 130 milijard dolarjev. Pri Morganu Stanleyju trdijo, da se za nakup informacijske opreme, ki se potem v podjetjih sploh ne uporablja, letno po vsem svetu zapravi ve~ kot 500 milijard evrov. Glavni razlog za tak{ne neumnosti je slaba izobrazba delavcev, nepoznavanje programske in strojne opreme ter napa~na pri-~akovanja. Vodstva podjetij in odgovorni za nakup pogosto sploh ne poznajo vseh možnosti obstoje~e opreme v podjetju in za zadovoljitev potreb raje kupijo novo, namesto da bi do konca izkoristili staro opremo. V ZDA se za nakupe informacijske opreme potro{i kar 4,7 odstotka BDP.
***
Družba za mobilne telekomunikacije Vega je danes presenetila slovenske uporabnike mobilne telefonije {e z eno akcijsko ponudbo, ki so jo poimenovali "Kaj skrivajo sestre". Novim naro~nikom, ki bodo sklenili naro~ni{ko razmerje za 18 mesecev, bodo glede na izbrani naro~ni{ki paket na voljo brezpla~ni telefoni Nokia 8310, Nokia 6210, Nokia 3310 in Ericsson T65. Vsi mobilni telefoni v akciji imajo slovenske menije, vibraklic, glasovno izbiranje, uro, datum, igrice ... Vegina posebnost so inteligentne SIM kartice, ki omogo-~ajo dostopanje do informativnih in zabavnih vsebin tipa SMS Info brez klju~nih ukazov. Inteligentne kartice so standardni del Vegine ponudbe in jih dobijo vsi uporabniki brez dopla~ila.
Vsi novi uporabniki, ki bodo sklenili naro~ni{ko razmerje pred koncem maja, se bodo pridružili akciji BLABLA petek (Vega vsak petek do konca maja med 19. in 24. uro omogo~a brezpla~ne klice v vsa slovenska omrežja za vse uporabnike).
racunalniske.strani@radio-tednik.si
ica
c jn ra
^
n a
(O
!Í ®
>o
DESTRNIK / praznovanje občinskega praznika
Letos ceste in kulturna dediščina
Od petka do nedelje so na Destrniku potekale aktivnosti ob praznovanju občinskega praznika. Letos so proslavljali štiriletnico samostojne ob~ine.
V	petek so na Destrniku odprli odsek novo asfaltirane ceste proti Zasadom. Investicija je veljala okrog 13 milijonov tolarjev. Va-{ki odbor Destrnik je ob tem pripravil kraj{i kulturni program in sre~anje ob~anov.
V	soboto je bila v okviru praz-
nika najprej sve~ana seja ob~-inskega sveta, kasneje pa odprtje razstave z destrni{ke likovne kolonije ter predstavitev dela vseh dru{tev, ki delujejo v ob~ini: Dru{tva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Turisti~nega dru{tva, Dru{tva
upokojencev, Dru{tva kmetic, Kulturnega dru{tva, [prtnega dru{tva Destrnik in Placar, Krajevnega odbora Rde~ega križa, Lovske družine in gasilskih dru-{tev Destrnik in Desenci.
Osrednja prireditev ob ob~-inskem prazniku je bila ob 18. uri v ve~namenski dvorani na Destrniku. Slavnostni govornik župan Franc Puk{i~ je poleg pozdravov vseh udeležencev slav-
Prvic je na občinskem prazniku nastopila otroška folklorna skupina. Foto: FL
NE ZAMUDITE:
ČETRTEK, 30. maja, ob 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl)
PETEK, 31. maja ob 20.00 bo v 5. NOČI Marjan Nahberger gostil Generacijo 69
SOBOTA, 1. junija: 11.15 prisluhnite
KUHARSKIM NASVETOM
Nade Pignar
ob 21.00 pa lestvici Radia Ptuj POPULARNIH 10, ki jo za Vas pripravlja in vodi David Breznik
PONEDEUEK, 3. junija: 9.05 ODMEVI IZ ŠPORTA z Danilom Klajnškom
RadietniĚdi Predstai/ite s\/aja adšičnast poslušalcem Radia Rtu/Pomagali i/am bamai
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
Franc Simeonov
nosti in gostov - od sosednjih županov, državnih svetnikov do gostov iz Italije in Avstrije, predstavnikov Slovencev - orisal pot samostojne ob~ine Destrnik, ki se je po njegovih besedah od bosonoge sedaj obula v sandale, pravih ~evljev pa {e nima. Ob novih ob~inskih na~rtih in smernicah je posebej izpostavil iskanje novega investitorja za glinokop v Janežovcih po neuspelih pogovorih z Opte iz Ptuja. Zahvalil se je svetnikom, predstavnikom dru{tev in ob~anom za sodelovanje pri razvoju ob~ine, ob koncu pa podelil ob~inska priznanja.
Bronasto ob~insko priznanje sta prejela kmetovalca Janez in Marija Zupanič, srebrno Julija-na Černezel, predsednica Dru-{tva upokojencev Destrnik, in
Franc Simeonov za zasluge pri razvoju Destrnika, zlato ob~-insko priznanje pa je prejel destrni{ki župnik Mihael Valt-huber.
V kulturnem programu so se tokrat prvi~ na ob~inski proslavi predstavili ~lani otro{ke folklorne skupine pod vodstvom Marka Puk{i~a, ki je vodil tudi mladinsko folklorno skupino. Pod mentorstvom Milene Sirec so nastopili u~enci osnovne {ole, zaplesala je odrasla folklorna skupina pod vodstvom Jelke P{-ajd, zapele so ljudske pevke in Destrni{ki oktet. Za popestritev
Mihael Valthuber
programa je poskrbela tudi pihalna godba Destrnik pod vodstvom Helene Bezjak. V imenu županov - gostov je
Janez in Katarina Zupanič z županom Francem Pukšičem
govoril ptujski župan Miroslav Luci. Ravnatelj poklicne in teh-ni~ne strojne {ole Ptuj Milan Cimerman pa je ob~ini podelil
Julijana Černezel
ob~inski grb, ki so ga izdelali u~-enci {ole pri strojni{kem krožku pod mentorstvom Stanka Kosta-njevca.
Na prireditvi so podelili tudi pokal za {ahovskega zmagovalca ({ahovsko, nogometno in ko-{arkarsko tekmovanje je bilo že prej{njo soboto); prejel ga je Er-vin Mavrič.
Prireditev je povezovala Danijela Cartl.
Po prireditvi je bilo na Destr-niku {e veselo ob zvokih ansambla Prijatelji iz Ptuja.
V	nedeljo je bilo najprej sre~-anje starej{ih ob~anov v osnovni {oli, po slavnostni ma{i v cerkvi sv. Urbana pa je župan ponudil ob~anom svoje vino.
Popoldan so v Lo~kem Vrhu odprli prenovljeno Hamer{ako-vo kapelo. Na tak na~in želijo v destrni{ki ob~ini obnoviti vse pomembne kulturne spomenike, za kar jim je Zavod za spo-meni{ko varstvo izdelal katalog.
V	okvir praznovanja ob~inske-ga praznika sodi tudi kolesarjenje po vinski turisti~ni cesti, ki bo v nedeljo. Kolesarji se bodo peljali od Destrnika do Jir{ov-cev, kjer bo ob 11. uri odprtje asfaltirane ceste in mostu. Obnovitev ceste in mostu je stala 21 milijonov tolarjev.
Franc Lačen
HAIDOSE / avdicija za ptujski festival
Na festi^val pet ansamblov
V nedeljo je bila v okviru priprav na letošnji ptujski festival v gasilskem domu v Hajdošah avdicija za tiste ansamble, ki morajo po mnenju organizatorja festivala predhodno potrditi svojo kvaliteto za nastop v Ptuju.
Ansambel Viharnik iz Kamnika na avdiciji v Hajdošah. Foto: M. Ozmec
Takih ansamblov naj bi bilo glede na prijave {tirinajst. Avdicije se jih je udeležilo sedem. Strokovna komisija v sestavi Franc La~en (Radio Tednik Ptuj), Smiljan Greif (Radio Maribor) in Ivo Umek (RTV Slovenija, kasetna produkcija) je za nastop na festivalu izbrala pet ansamblov: Pogum iz Škocjana, Va{ke veseljake iz Dobja pri Planini, Viharnik iz Kamnika, Atomček iz Pod~etrtka in Ptujske gra{čake iz Ptuja.
Prireditel je vodil Marjan Nahberger.
33. slovenski festival doma~e zabavne glasbe bo letos 12. julija na Mestnem trgu na Ptuju v organizaciji Radio-Tednika Ptuj, RTV Slovenija in Video-tona Geržina iz Maribora.
Fl
mesta, ki očarajo
London - nothing compares 2U
Mesto, ki me je vzelo za svojo bolj kot katerokoli drugo!
druga največja sakralna stavba na svetu, takoj za katedralo sv. Petra v Rimu, je med bombardiranjem med II. sv. vojno ostala nepo{kodovana in je bila poglavitna zna~ilnost londonske panorame vse do {estdesetih let, ko so za~eli graditi prve orja{ke poslovne zgradbe. Ugodne spremembe samemu mestu pa sta prinesla leta 1956 odlok o čistem zraku - zaradi strogih ukrepov je izginila strupena londonska megla (smog) - in leta 1984 zapornice na Temzi pri Wo-olwichu, ki so omogočile preprečevanje uni~evalnega plimovanja ter poplav.
O, kako zelo ljubim to mesto! Ko
Tisti, ki prvi~ potujete London, imate zanesljiv občutek, da veste o mestu, ki ste se ga odločili obiskati, vsaj malo, in kamorkoli se boste napotili, povsod boste naleteli na svetovno znana imena. Je sploh kdo, ki {e ni sli{al za Buc-kinghamsko palačo, Big Ben, Piccadilly Circus, Tower Bridge, Trafalgarski trg, ulico Carnaby in Hyde park???!!! In celo nekoliko manj znani trgi ali ceste vam bodo zveneli popolnoma domače.
London je prestolnica Združenega
kraljestva. Naselje Londinium so leta 43 pr. n. {t. ustanovili Rimljani in londonski City, ki zdaj zajema obmo~je nekdanjega rimskega naselja, je prav majhen, a nadvse pomemben za britansko gospodarstvo, saj je sredi{če mednarodnega bančni{tva, zavarovalni{tva in trgovanja. Veliki požar - the Great Fire - je leta 1666 uničil skoraj vse sre-di{če Londona. Iz pepela pa se je porodilo novo mesto; njegova krona je postala stolnica sv. Pavla, ki jo je zgradil sir Christofer Wren. Stolnica, ki je
zaprem oči, molim in si želim, da bi me vedno znova očaralo s svojo domačnostjo, mehko prijaznostjo in ljudmi, ki presenečajo z ljubeznivostjo in rahločutnostjo.
Največ obiskovalcev privabljajo znamenitosti londonskega notranjega mesta. V Londonskem stolpu (Tower of London), nekdanji kraljevi ječi, zdaj hranijo kronske dragulje. V Westminstru so stavba parlamenta, Westminstrska opatija, rimskokatoli-{ka Westminstrska stolnica in Buching-hamska palača. Čisto blizu, praktično na dosegu roke, boste na{li najpomemb-nej{e londonske trgovske ulice, parke in kulturne ustanove. London ima 40 pomembnih gledali{č, pet simfoničnih orkestrov, Kraljevo opero in {tevilne muzeje in galerije. (British Museum, the National Gallery, Victoria in Albert Museum ...). Južno obrežje Temze je velikanska kulturna četrt s koncertnimi dvoranami, galerijami in znamenitim Državnim gledali{čem.
Ko boste tako "obdelali" vse obvezne znamenitosti Londona, se predajte uživanju v majhnih in drobnih stvareh. Parki so v Londonu nekaj, kar se mora videti! Najlep{i so zjutraj, ko se mesto {ele prebuja iz sna. Takrat, ko so nad tlemi {e rahle meglice ... Sama nikoli nisem verjela, da je v tak{nem milijonskem mestu možno občutiti mir in ti{i-no. Zdaj vem!
gimnazuci spoznavajo italijo
Via Firenze
Pri predmetu zgodovina umetnosti smo v okviru projekta Italija - renesan~na kultura organizirali ekskurzijo v Firence.
Kljub zgodnji uri smo se veselili odhoda v Firence. Čeprav ne pri polni zavesti, je vsak na{el svoj začasni dom na avtobusu. Pred nami je bila dolga in neudobna pot v Mantovo, kraj na{ega prvega postanka.
Ravno v času, ko so na{i so{olci začeli pouk, smo prispeli v Mantovo. Mesto je bilo {e dokaj zaspano in se je le počasi prebujalo. Na{ prvi cilj po naporni vožnji je bil seveda WC, temu pa so sledili {e cerkev sv. Andreja, palača Ducale družine Gonzaga in mestne trgovinice, ki na žalost {e niso bile odprte. Čeprav bi radi ostali (vsaj {e do odprtja trgovin), smo se vrnili na avtobus in nadaljevali na{e potovanje.
Na avtobusu smo začeli z referati in izvedeli vse, kar smo želeli vedeti o Italiji, njeni zgodovini in kulturi. To se je nadaljevalo vse do na{ega naslednjega postanka - Pise. Prvi vtis so prav gotovo pustili simpatični, a rahlo vsiljivi črnci, ki so nam na vsak način hoteli prodati "originalne" rolexe za dva evra. Kmalu smo se jih otresli in se odpravili proti Polju čudes. Tam nas je najprej prevzel {e vedno po{evni stolp. Občudovali smo tudi katedralo Santa Maria Assunta, baptisterij in pokopali{če CampoSanto.
V baptisteriju smo se povzpeli na kupolo, kjer se je nekaterim ob pogledu v globino kar zvrtelo. Preživeli smo tudi to in se po obveznem nakupu spominkov odpravili proti na{emu končnemu cilju - mestu Terme Montecatini, kjer smo prenočili. Hotel nas je prijetno presenetil, predvsem s svojim osebjem.
Naslednje jutro smo se s skromnim zajtrkom v želodcu odpeljali v 40 km oddaljene Firence. Najprej smo si želeli ogledati galerijo Ufizzi, vendar smo naleteli na pričakovano vrsto. Med čakanjem so nas kratkočasili ulični umetniki z risanjem in igranjem in zanimivi osebki pred nami v vrsti, za katere so se zanimali predvsem fantje. Končno smo po 2,5-urnem čakanju stopili v Ufizzi. Ogledali smo si dela Boticellija, Da Vin-cija, Raffaela, El Greca in mnogih drugih. Sledil je sprehod po mestu, med katerim nas je ujel dež. Po nalivu smo si
ogledali katedralo Santa Maria del Fi-ore, most Ponte Vecchio, Baptisteri in Piazza della Signoria. Utrujeni in premočeni smo se odpeljali {e na razgledno točko Piazzale Michelangelo in se nato vrnili v hotel.
Na{e zadnje jutro je minilo v mrzličnih pripravah na odhod. Še enkrat smo se vrnili v Firence, kjer smo si v galeriji Accademia ogledali Michelangelov kip Davida. Vsem priporočamo, da si ogledajo tudi njegovo zadnjo plat, ki se lahko kosa tudi s slavnej{o sprednjo. Katedrala je bila na žalost zaprta, ogledali pa smo si lahko medičejske kapele.
Ob koncu je sledilo {e zapravljanje, saj smo v Firencah naleteli na tedne umetnosti, kar nam je pri vstopnicah prihranilo veliko denarja. Nakupovanje je nekatere tako zapeljalo, da so pozabili na na{e dogovorjeno mesto. Počakali smo jih (kajti bilo bi nepravično pustiti nekoga v tako čudovitem mestu, medtem ko bi se ostali morali vrniti) in
GRELAT
AKCUE IN UGODNOSTI
HVAR-STAM GRAD 04.06. - 7 DNEVNI AVTOBUSNI PAKET
29.900 SIT
DUBROVNIK - ELAFITSKI OTOKI 07.06. - 7 DNEVNI AVTOBUSNI PAKET
39.900 SIT
ZELO UGODNI TUDI LETALSKI PAKETI!
KORČULA - LUMBARDA
21.06. - 7 DNEVNI AVTOBUSNI PAKET
_39.900 SIT_
ZELO UGODNI AVTOBUSNI IN LETALSKI PAKETI TUDI V DRUGIH TERMEMIH V MESECU JUNUU IN JULIJU!
ZAGOTOVITE SI ODDIH PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!
RELAX d.o.a., PE Ptiq Itsteiqakova Sa Tel.: 02/749 31 80, Faks: 02/749 31 82
Pisana raznolikost {tevilnih znamenitosti in nekak{en občutek posebne spro{čenosti ter svobode dajeta Londonu resničen pečat kozmopolitanskega mesta in zahvaljujoč tej različnosti, ne glede na ves kraljevski pomp ter togo dostojanstvo angle{kega "gentlemena", ostaja London "swinging city", celo več kot trideset let po tem, ko so izna{li mini krila. Welcome to London! Verjemite mi, ne bo vam žal.
KURENT
turistična agencija - travel agency MmoRrrsKi trg 2, 2250 ptuj
02 748 18 80, 748 18 81 02 778 33 31
COSTA BRAVA - 79.000 SIT
ODHOD 19. 7. 2002	Š
LETOVANJE - paket z avtobusom |
7 X polni penzioni
se končno odpravili proti domu. Pot je bila spet dolga, vendar nam jo je popestril italijanski film. V poznih večernih urah smo se vrnili na deževen Ptuj.
Iz Firenc smo odnesli res prijetne vtise in tudi nekaj znanja. Veselimo se že na{e naslednje ekskurzije, vedno pa nam bo ostal lep spomin na Firence.
Pripravili: Ina Lejko in Urška Kolar 2. e, Gimnazija Ptuj
POGLEJ IN
ODPOTUJ
NOVIGRAD, fcortni vikend
,10.900
do 30.6., Sonikov klub, 3* Laguna, Maestral, 2D, POL, veliko ipoitnlh aktivnosti
DOBRNA, mHitveni vikend
,11.900
do 23.6., Sončkov klub, 4* HIglea, 2D, POL, 1 otrok do 7 let brezplačno
POMORJE, Vikend
,13.900
do 28.7., Sončkov klub, 2D, POL, 1 otrok do 7 let brezplačno, vključeno kanuarjonje
NEOM in biseri I
44.900
22., 29.6., Sončkov klub, bus, 3* Stella, 7D, POL, 2. otrok do 12 lat brezplačno, 5 Izletov_
lUbMLM^
67.890
4.6.,11.6., 3* hotel Bougalnvllliers, 7D, POL, polet letala Iz avstrijskih letali«
DIKLOlrtZadru
109.900
22.6. - 2.7., 3* app Slavko - brez lastnika, kamin, morje 250 m, app/4-5, najemlO dni
SICILIJA
119.900
22.6., avtobusni Izlet, OD, POL, odlično slovensko vodenje
www.sonchek.com
Tsonček
^ PTUJ, Krempljeva 5, teL 02/749 32 82 \j TUl potovalni center
Ttostična agencija ENKA, Ptuj, Thrtenjakova 7, tel.: 02 / 749-34-56
ŠOLTA VODICE EnkA	ŠIBENIK
0CI7B.9DD	<xlZ6.gDD za noua <loii»etja	„dZB.BDD
app Netnjaiii » 4 osebe depandanic Fuita, 71 POL	app Solaris za 3 osebe
OTOK PAG
apartmaji v Novalji že od
povratni avtobus
za objekte od Zadra do Šibenika
LJUBLJANA / kultura in turizem s skupnimi načrti
Naravne vrednote, kulturna dedi{~ina in turizem
Prej{nji teden sta se v Ljubljani sestali predsedstvi Zveze kulturnih dru{tev in predstavniki Turisti~ne zveze Slovenije, da bi s skupnimi akcijami pripomogli k razvoju turizma na Slovenskem.
D012LETGRAnS
OniBalj-hotel Adriatfc" . Šibenik-hotel Niko*« SLOVENIJA, HRVAŠKA Morter-hottlCotaitmi*"
ŠIBENIK MURTER
odZB.BOa 0d43.9aD
app Solaris za 3 osebe hoM Colentiim«", 71 POL
TUNIZIJA
Hamnamet, htL U Zeiiilb*« 4.6, 71 POL
Ugotavljali so, da je že sedanjega sodelovanja, posebej v manj{ih lokalnih okoljih, med ljubiteljsko kulturo oziroma ljubiteljskimi dru{tvi in turističnimi dru{tvi veliko in se dejavnosti prepletajo, saj bolj ali manj vsako lokalno turistično prireditev s kulturnim programom popestrijo kulturne sekcije v posameznih sredinah. Manj je tega v mestih, kjer je sodelovanje bolj stihijsko, nenačrtovano. Zato so se
ljubiteljski kulturniki in ljubiteljski turistični delavci dogovorili o skupnih, načrtovanih akcijah, ki bodo omogočale promocijo kulture in turističnih zanimivosti posameznih krajev in področij. Zato je potrebno storiti tudi nekatere skupne programe, ki naj izhajajo iz dosedanjih zanimivih (tradicionalnih) kulturnih prireditev in turističnih prireditev.
Posebej je zanimiv projekt Nar^-vne
vrednote, kulturna dediščina in turizem, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije, in ker si je Zveza kulturnih dru{tev Slovenije zadala nalogo, da tudi to področje kulture vključi v svoje delovno področje, je projekt {e bolj zanimiv za obe veji delovanja civilne družbe.
S sprejetimi sklepi o sodelovanju bosta obe zvezi seznanile svoja dru{tva po vsej Sloveniji, da bi skupne dogovorjene zamisli zaživele tudi v praksi.
V projekt se bo vključil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Fl
NASVETI
Kuharski nasveti
Blitva
Blitva je zelenjava, ki jo vse pogosteje sejemo tudi na nase vrtove. Je neposredna sorodnica rdeče pese in je slastna zelenjava, ki ima siroke možnosti uporabe.
Pri blitvi uporabljamo tako liste kot stebla. Mlado in nežno listno blitvo lahko jemo surovo s stebli vred, pri starejši listni blitvi uporabljamo le liste.
Pripravljamo jo lahko s slanimi in sladkimi začimbami. Če jo pripravljamo kot slano jed, uporabljamo najpogosteje zraven soli še muškatni oreh, poper, česen, mlado čebulo in drobnjak. Če pa iz blitve pripravimo sladke jedi, jo mešamo s svežim sadjem in sladkorjem. Od sadja se lepo ujema s pomarančo.
Po okusu je blitva podobna rdeči pesi ali špinači in zaradi tega jo pogosto pripravljamo kot špinačo. Listi blitve so veliko bolj kot špinača primerni za na-devanje. Tako lahko v cele rahlo blanširane liste zavijemo nadeve, ki jih jih pripravimo iz riža, riž pa dodatno odišavimo z zelišči. Posebej okusna jed je blitva, nadevana z rižem in odišavlje-na z žafranom. Nadeve z rižem pripravimo zelo enostavno, saj riž posebej klasično zdušimo ali skuhamo ter mu dodajamo dodatke. Zelo okusne blitvine zvitke dobimo, če rižu dodamo na maščobi prepraženo čebulo, ki jo fino sesekljamo in izboljšamo s slanimi arašidi. Nato odstavimo, dodamo manjšo količino kuhanega ali zdušenega riža ter še poljubni poltrdi nari-
ban sir ali jajčni rumenjak. Liste blitve rahlo prekuhamo v slani vodi ali jih v vroči vodi namakamo dve do tri minute. Na deski jih razgrnemo, na sredino damo pripravljen nadev, jih zavijemo kot zelje pri sarmi in polagamo v rahlo pomaščen pekač. Čez blitvine zavitke prelijemo bešamel omako ali legir.
Blitva se po okusu lepo poda tudi z ribami, tako da podobne zvitke lahko pripravimo tudi z ribjim nadevom. Pripravimo ga tako, da file osli~a ali druge ribe najprej v slani vodi skuhamo. Za bolj{i okus v vodo zraven soli damo {e krhelj limone, zrnca celega popra in lovorjev list. Ko so ribe kuhane, jih odcedi-mo in do mla~nega ohladimo, nato meso grobo sesekljamo in mu dodamo enako koli~ino na ~esnu prepražene blitve. Nadev dobro preme{amo in po potrebi {e za~inimo s soljo. Nekaj ve~-jih listov blitve prav tako na-mo~imo v slani vodi, in ko so zmeh~ani, jih razgrnemo na desko in jih nadevamo s pripravljenim nadevom ter zavijemo tako, da dobimo majhne rula-dice. Tako pripravljene blitvi-ne ruladice lahko povaljamo v moki, nato v jajcih in v vro~i ma{~obi ocvremo. Lahko pa jih damo v pome{~en peka~, prelijemo z be{amel omako, potrese-mo s paramezanom in v pe~ici
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 384. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
96. nadaljevanje
Povezava med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok - 8. nad.
Povezava med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok - 8. nad.
Rekli smo, da je skupnost-no delo lahko vzpostavljanje formalnih in neformalnih lokalnih podpornih mrež, namenjenih otroku, ki je pacient, ali večji skupini otrok; pri tem igra posebno vlogo ugled in socialna moč, pa tudi iznajdljivost strokovnjaka, ki včasih lahko lažje najde izhod iz neugodne situacije, ker vanjo ni neposredno vpleten. Skupnostno delo je tudi osveščanje in mobilizacija različnih služb ali javnosti za reševanje določenega problema ali krepitev duševnega zdravja določene skupine otrok ali otrok nasploh.
Skupnostno delo je tako vraslo v običajno ambulantno dejavnost, da ga mnogi kliniki niti ne opazijo več kot poseben del vsakodnev-
ne klinične prakse.
Tudi zagovorništvo postaja za klinike vse pomembnejše področje delovanja. V klinični praksi, še zlasti pri delu z otroki, se srečujemo s posamezniki ali skupinami, ki so drugačni, v manjšini, živijo na družbenem robu, nimajo dostopa do splošnih družbenih pravic ali dobrin, in s tistimi, ki svojih potreb ne zmorejo niti dovolj slišno artikulirati, kaj šele uveljavljati. Zagovorništvo se lahko nanaša na določene posameznike, manjše ali večje skupine. Gre za javno delovanje v korist drugačnim, prikrajšanim, neenakopravnim. Je v bistvu prostovoljno delo, ki se odvija v okviru neke skupine, lokalne skupnosti, države ali na mednarodnem področju.
Naslednjič pa bo govor o skupinah za samopomoč.
zape~emo.
Blitva se lepo poda tudi s krompirjem, zato veliko blitvi-nih jedi kombiniramo z njim. Tako krompirjeve cmoke po okusu izbolj{amo s pretla~eno ali sesekljano blitvo, prav tako lahko del blitve damo v testo za krompirjeve hrustavce ali ocvrt-ke. Okusna je krompirjeva musaka z blitvinim nadevom.
Okusna je tudi kremna juha iz blitve, ki jo zgostimo z naribanim surovim krompirjem. Pripravimo jo tako, da na maslu najprej prepražimo fino sesekljano ~ebulo, in ko rahlo ovene, dodamo sesekljan ~esen. Ko ~ese zadi{i, dodamo na {iro-ke rezance narezano blitvo. Med nenehnim me{anjem jo pražimo toliko ~asa, da ovene. Za-lijmo z ve~jo koli~ino poljubne mesne juhe ali vode. Rahlo solimo in kuhamo dobrih 10 minut. Nato v juho naribamo 2 srednj evelika olupljena surova krompirja in kuhamo toliko ~asa, da
krompir razpade. Juho pretlačimo s pomočjo pasirke ali palič-nega mešalnika ter jo ponovno zavremo. Pred serviranjem jo izboljšamo s kislo smetano ter po vrhu potresemo z opečenimi kruhovimi kockami.
Z blitvo lahko nadevamo slane palačinke in jed ponudimo kot samostojno s solato ali kot toplo uvodno jed v svečanem jedilniku. Nadev iz blitve za slane palačinke naredimo tako, da blitvo operemo in skupaj s stebli narežemo na široke rezance. V kozici segrejemo manjšo količino olivnega olja in dodamo na tanke rezance narezano suho slanino. Ko slanina rahlo zadiši, dodamo narezano blitvo in med nenehnim mešanjem pražimo toliko časa, da ovene. Po potrebi začinimo s soljo in prilijemo manjšo količino slake smetane. Kuhamo toliko časa, da se zmes zgosti. S tako pripravljenim nadevom nadevamo tanko pečene palačinke in po vrhu potresemo s parmezanom.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Krvodajalci
14. maj - Roman Fras, Trnovska vas 30; Marija Štumpf, Trubarjeva 9, Ptuj; Elizabeta Kodri~, Spuhlja 18/b; Vlado Bedra~, Zagreb{ka 81, Ptuj; Bojan Hoj-nik, Slav{ina 25; Aleksander [uen, Kraigherjeva 20, Ptuj; Martin Fi{travec, Gajevci 30; Stanislav Glavica, Medrib-nik 15; Boris Ilec, Gorca 81/a. 16. maj - Uro{ [o{tari~, Ul. Nikole Tesla 18, Radenci; Grega Mazovec, Braj-nikova 32, Ljubljana; Mitja Puklavec, Drak{l 35/b; Janez Petek, Rucmanci 65; Martin Vozli~, Zamu{ani 4; Milan Mur{i~, Zagoji~i 19; Aleksander Merc, Spuhlja 92/b; Vladimir Vozli~, Zamu{a-ni 4/a; Rastislav Vnuk, Gregor~i~ev dr. 8, Ptuj; Janez Krajnc, Korenjak 6; Ivan Hentak, Gub~eva 5, Ptuj; Janez Veseli~,
Mo{kanjci 90/b; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Janez Zamuda, Place-rovci 14; Drago Robnik, Markovci 67/a; Du{an Krajnc, Strejaci 14; Jože Bel{ak, Mo{kanjci 7; Jožek Poto~nik, Lu{e~ka vas 33; Franc Bombek, Cvetkovci 108; Robert Rojko, Sp. Velovlak 6; Anton Sagadin, Gere~ja vas 61 ; Sre~ko Ba-klan, Sp. Jablane 16; Matjaž Šket, Ob gozdu 8, Maribor; Kristijan Krajnc, Prekmurska 40, Maribor; Branko Matja{i~, Stojnci 51 ; Janez Marin, Podgorci 74; Branko Čeh, Podvinci 73; Boris Poto~-nik, Pre{ernova 11, Ptuj; Matjaž Hanžel, Ul.Bratov Greifov 24, Maribor; Robert Pehar, Ul.8.februarja 23, Star{e; Borut Planin{ek, Ul. 8. februarja 34, Star{e; Janez venta, Senik 22; Martin Mezna-ri~, Markovci 67/c.
IZ DEKANIJE KARITAS PTUJ IN ZAVRC
Tokrat pri sv. Marjeti
V torek, 14. maja, so se pri sv. Marjeti v Gorisnici zbrali predstavniki župnijskih Karitas ptujske in zavrske dekani-je na rednem mesečnem srečanju.
Župnijska Karitas sv. Marjeta je bila ustanovljena leta 1991 in ima trenutno 14 sodelavcev. Delo so pri~eli z zbiralno akcijo hrane in za pomo~i potrebne zbrali kar tri tovornjake razli~nih živil. Zbiralne akcije ponovijo vsako jesen, ko zbirajo ozimnico in poljske pridelke. Del živil porabijo sami, preostanek pa odstopijo župnijski Karitas sv. Ožbalt na Ptuju. Kolikor je mogo~e, pomagajo sproti reševati stiske ljudi, tako da jim pomagajo s hrano, obleko, obutvijo, pohištvom ipd., radi pa prisko~ijo tudi na pomo~ ob izpolnjevanju dav~nih napovedi, urejanju osebnih dokumentov in razli~nih socialnih pomo~i ter celo pokojnine, redno sodelujejo tudi s CSD.
Sodelavci župnijske Karitas sv. Marjeta posebno pozornost namenjajo ostarelim in bolnim. V ta namen vsako leto pripravijo sre~anje bolnih in ostarelih iz doma~e župnije, ob praznikih redno obiskujejo svoje varovance v domu upokojencev in jih priložnostno obdarijo, vsako leto pa organizirajo romanje bolnikov na Brezje.
Na rednem mese~nem sre~anju so predstavniku župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije poro~ali o svojem delu, do-lo~ili so termin za sre~anje vseh sodelavcev dekanijske Karitas, ki ga pred po~itnicami že tradicionalno vsako leto organizirajo pri sv. Vidu v Vidmu, dolo~ili pa so tudi datum ponovnega sre~-anja v septembru.
Vsi, ki bi želeli ve~ informacij o delu in potrebah Karitas, lahko dobite vse potrebne inforamcije pri sodelavcih v svoji župniji.
Darja T.P.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Vrt v pozni pomladi
Vrt je s poznimi pomladanskimi posaditvami sadnih sadik, okrasnega rastlinja in pred hladnejsimi razmerami občutljivejsih vrtnin dobil letosnjo končno podobo. Vrtnarju je preostalo, da bo rastlinje negoval, obdeloval, prehranjeval in poskrbel za njegovo varstvo pred rastlinskimi boleznimi in skodljivci. Mesec maj se je tudi V letošnjem letu izkazal kot prijeten pomladanski mesec, z ugodnimi vremenskimi razmerami pa kot dobra popotnica vrtnarjenju v poletju.
V	SADNEM VRTU se že veselimo prvih sadežev. Zore že zgodnje češnje in vrtne jagode, sledilo jim bo raznovrstno grmasto ja-godicevje - ribez, kosmulja, borovnice, maline in podobne.
V	času najbujnejše rasti in dozorevanja plodov nekaterih sadnih vrst pa ne mirujejo tudi sadni škodljivci, narava jim nudi pogoje, da je tudi njihov v najživahnejši fazi. Listne uši se pojavljajo na vsem žlahtnem rastlinju, pri vseh sadnih vrstah in v vseh starostnih obdobjih. Letošnji izjemen obseg pojava tega škodljivca je gotovo posledica mile zime, škoda pa, ki jo bo škodljivec povzročil, ne bo le na pridelku, temveč bo drevesa - še posebej mlajša - izčrpal do uničenja. Preprečevanje ali odvračanje škodljivca ob velikih množitvah z raznimi naravnimi pripravki je nezadostno, zato moramo seči po učinkovitejših kemičnih pripravkih. Pri izbiri kemičnih pripravkov vedimo, da so uporabni le pripravki z globinskim delovanjem. Listne uši so škodljivci, ki se hranijo z rastlinskim sokom, rastlino torej sesajo, ne pa objedajo, zato temu ustrezno izberemo pripravek.
Pripravki proti ušem in tudi vsi drugi kemični pripravki imajo različno dobo delovanja - od nekaj dni do dlje časa. Izbiramo ustrezne glede na učinkovitost, namembnost in dobo delovanja ali karenčno dobo. Dreves z zorečimi plodovi ne škropimo s strupenimi insekticidi.
Pa še na enega škodljivca, ki se pojavlja v tem času, je potrebno opozoriti. Na žlahtnih sortah hrušk, še posebej na mlajših drevesih, povzroča veliko škodo hruševa bolšica. Ličinke se hranijo z izsesavanjem listov, mladih poganjkov in plodičev, pri tem pa izločajo medeno roso, na katero se naseli sajavost. Izčrpano hruše-vo drevo sredi poletja zaradi sajavosti počrni, kar še dodatno ovira razvoj in rast drevesa, listje pa preneha asimilirati. Hruševa bolšica se letno razvija v štirih rodovih, od katerih je najmnožičnejši drugi, ki se običajno pojavi konec maja. Zoper hruševo bolšico, ki je izredno odporen škodljivec, je priporočljivo uporabiti pripravek con-fidor SL 200 v 0,02-odstotni koncentraciji, ima pa karenčno dobo 21 dni.
V	OKRASNEM VRTU so podobno kot v zelenjavnem končane pomladanske posaditve in bivalno zeleno okolje je nared za poletne prelesti očarljivega cvetja in prijetnega zelenja. Kmalu se bodo pri~eli izkopi ~ebulic zgodaj spomladi odcvetelih cvetlic, pri ~emer nastanejo med okrasnim rastlinjem izpraznjena mesta. Izpopolnimo jih s sajenjem dišavnic in zdravilnih zeliš~, med katerimi je velika izbira - od enoletnic do trajnic, med njimi pa so mnoge cenjene po svojih zdravilnih in dišavnih u~inkovinah in tudi po lepem cvetju, kot so rožmarin, žajbelj, sivka in mnoge druge. Vrt brez aroma-ti~nih zeliš~ je kot juha brez soli, zato za mnoge izberimo rastiš~e tudi med okrasnim rastlinjem, ~e jih ni bilo mogo~e posaditi med zelenjavnice.
V	ZELENJAVNEM VRTU so bile vremenske razmere v maju za setev, sajenje in za~etno rast vrnin ugodne, saj sušnih obdobij, ki bi kalitev, vznik in za~etno rast zadržala, ni bilo. Že ob~utnejši veter in mo~nejša son~na pripeka pa lahko pri mladih posevkih, dokler še niso prekrili površine tal, povzro~i poškodbe na plitvih, še nerazvitih koreninicah zaradi pomanjkanja talne vlage. Vrt je v tem ~asu, ko je vegetacija najbujnejša in ko rastlinje še ni dovolj utrjeno in razvito, najbolj odvisen od talne vlage. Vlago v tleh ohranjamo z rednim plitvim rahljanjem zbite povrhnjice in sprotnim uni~evanjem pravkar vzkaljenih plevelov, nadomeš~amo pa jo z zalivanjem. Izogibajmo se sistemom umetnega dežja neposredno iz vodovodne naprave, ker je ta voda hladna, klorirana in v ni~emer drugem podobna naravni deževnici kot le v tem, da je mokra. Škropljenje z vodo, ki ni ogreta na zra~no temperaturo, je za rastlino oziroma list šok, ki je toliko hujši, ~e smo škropili v popoldanskem ali ve~ernem ~asu, ko so rastline še ogrete od dnevne son~ne toplote, mokre pa ostanejo celo no~, kar pove~-uje pogoje za okužbe z rastlinskimi boleznimi. Najprimernejše je namakanje vrtnih tal s postano vodo iz zajetij, priro~nih zbiralnikov ali bližnjih mlak, ki s kaplji~nim sistemom po ceveh ali natapanjem po odprtih jarkih tla namo~ijo, listje pa ostane neomo~eno.
Po biokoledarju je priporo~ljivo sejati in saditi rasltine, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 4. do 6. junija, zaradi plodov 7. in 8. junija, zaradi korenine 30. in 31. maja ter 1. junija ter zaradi cvetov in zeliš~a od 1. do 3. junija.
Miran Glu{i~, ing. agr.
PREJELI SMO
Pobuda Zelenih Ptuja ob 24. maju -evropskem dnevu parkov
V	Sloveniji zajemajo parki sedem do osem odstotkov celotne površine, kar je precej manj kot v drugih državah. Po planu, ki so ga sprejeli na ministrstvu za okolje, naj bi se ta odstotek povečal na 30 odstotkov; tolikšne površine že zdaj zajemajo naravni parki v Avstriji.
V	Sloveniji in tudi v mestni občini Ptuj imamo izjemno naravno dediščino, vendar lahko to z nepremišljenostjo hitro pokvarimo. Parki
so lahko neke vrste učilnice in tudi pomožna pljuča vsakega mesta. Našemu mestu urejenih parkovnih površin primanjkuje.
Zeleni Ptuja smo ob gradnji podvoza podali pobudo ptujskemu mestnemu svetu, da izgubljene parkovne površine nadomestimo z novim parkom na ptujski Panorami pod gradom, kjer imamo sedaj sadovnjak. Vemo, da ta kmetijska dejavnost ne sodi zraven turističnega bisera, kot je ptujski grad.
Ob evropskem dnevu parkov obnavljamo to pobudo s pričakovanjem, da bomo to za naše mesto izjemno lokacijo bolje izkoristili v najkrajšem času.
Zeleni Ptuja
Na Markovo tržnico ni vabil le dež, pač pa številni ljudski pevci in pevke, ter branjevci in branjevke. Bogata razstava v ob~inski avli.
STRAN 3
Konec aprila smo v ob~ini Markovci praznovali tretji ob~inski praznik. Pišemo o tem, kaj vse se je tiste dni dogajalo.
STRANI 2, 3, 4 in 5
Sestošolci so pet majskih dni preživeli v šoli v naravi. Preizkusili so se tudi v alpinizmu, kot Nino Koletnik na našem posnetku.
STRAN 8
LIST IZ MARKOVCEV
ISSN 1580-3554	MARKOVCI, 30. MAJA (VELIKI TRAVEN) 2002	LETO 3, ŠT. 3
		
Lahko bi nas bilo več!
Tretji praznik občine Marko-vci je za nami. Vrednost vsakega praznika je odvisna od {tevila in zadovoljstva tistih, ki praznujejo.
Enako lahko razmi{ljam tudi o na{em, pravkar minulem oboinske-m prazniku. Slovesnosti smo pripravili, da bi se ljudje družili, tako na športnem in kulturnem, kot na družabnem področju. Prav zato sem si resnično želel, da bi prireditve ob občinskem prazniku spremljalo čim več občanov. Žal se je ponovila v Markovcih pogosto doživeta zgodba; na domala vseh prireditvah je bilo še prostora za gledalce.
Za vse tiste, ki so ure in dneve svojega prostega časa kar dva meseca namenjali pripravi praznovanja, je največje plačilo aplavz poslušalce in gledalcev v nabito polni dvorani, kar smo močno pogre{ali.
Kot župan si želim, da bi na{e prireditve, pa ne samo ob občinskem prazniku obiskalo več naših ljudi!
Mnogo je bilo na{ih občanov - seznam bi bil dolg, ki so sodelovali pri pripravah in tudi pri realizaciji programov. Vsem iskrena hvala. Hvala tudi tistim, ki ste pri{li gledat in poslu{at na{e prireditve.
Vašžupan Franc Kekec
svečana prireditev ob 3. občinskem prazniku
Ob otvoritvah prerezali toliko trakov, da minister Ivo Bizjak
županu predlaga nakup novih škarij
V nedeljo, 28. aprila, se je v dvorani v Markovcih odvijala osrednja svečanost ob 3. občinskem prazniku občine Markovci. Te so se poleg domačih svetnikov in župana Franca Kekca udeležili tudi Ivo Bizjak, minister za pravosodje, Franc Pukšič in Alojz Sok, poslanca v državnem zboru, ter župani sosednjih občin.
Župan Franc Kekec je zbrane pozdravil in jih pozval, naj si vzamejo čas za praznovanje. Dejal je, da je vesel vseh, ki so prisotni in da s praznovanjem 3. občinskega praznika zaključuje obdobje svojega prvega županskega mandata. Kekec je poudaril, da ob tej priložnosti še ne želi delati inventure ali kritično ocenjevati delovanja občine in da to delo prepušča volilcem. »Ker pa vsi zmoremo vse, se uspehi občine kažejo tudi v delu in uspehih naših občanov«, je še dodal.
Občina z bogatim kulturnim življenjem in dobrimi pevci
Poleg Godbe na pihala občine Markovci so nastopili tudi učenci OŠ Markovci, ki jih je za nastop pripravila Natalija Plohl in pa člani MoPZ Alojz Štrafela, ki ga že nekaj let vodi dirigent Srečko Zavec. Osnutek svoje prve pesniške zbirke je predstavila mlada pesnica Mateja Milošič iz Bukovcev, zapeli pa so tudi člani MePZ KUD Markov-ski zvon, ki ga že več kot 10 let vodi organist in zborovodja Daniel Tement, ter člani vokalne skupine KOR. Obč-
instvu se je predstavila še Barbara Ku-kovec, študentka 3. letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Učenci OŠ Markovci, ki pod mentorstvom Stanka Kostanjevca, učitelja na ptujski strojni šoli, obiskujejo strojniški krožek, so županu podarili pločevinastega koranta. Župan ga je sprejel v imenu vseh Markovčanov in sovašč-anu Stanku pri njegovem delu zaželel še veliko uspehov.
Med nami so bili tudi Ivo Bizjak, Franc Pukšič in Alojz Sok
Ivo Bizjak, minister za pravosodje, je v Markovcih povedal, da mu je med nami lepo. Dejal je, da vidi kako tukajšnji občani živijo s svojo občino in se čutijo del nje. Županu je po ogledu dokumentarnega filma o delu občine Markovci, svetoval, naj poskrbi za trpežne nove škarje, ker je bilo resnično veliko postorjenega, predvsem za potrebe širšega kroga ljudi (na primer vrtec, šport, ceste, gospodarska dejavnost...) in prerezanih že precej otvoritvenih trakov.
Minister je poudaril, da je treba tako
občino.
Franc Pukšič, župan občine Destr-nik in poslanec v državnem zboru, je opozoril, da bi država morala poskrbeti za skladen regionalni razvoj, česar se minister in oba poslanca dobro zavedajo.
Alojz Sok, prav tako poslanec v državnem zboru, pa je povedal, da je v
Ivo Bizjak
zavzeto delati tudi v prihodnje in da to, kar je na tej prireditvi videl, potrjuje, da so številni občani vključeni v dejavnosti, ki bogatijo njih same in vso
¥
J.

t. i
J«
Franc Pukšič
Alojz Sok
Markovcih veliko dobrih pevcev, ki jih morebiti nima nobena druga občina. O kulturnem programu, ki ga je videl, pa je dejal, da se sprašuje, ali je v tej občini sploh kdo, ki se ne ukvarja s petjem ali igranjem. »Vesel sem, da ste se pred tremi leti odločili za samostojno pot svoje občine, saj v Markovcih tolikšnega razvoja in uspehov brez samostojne občine zagotovo ne bi bilo,«
Slavko Visenjak
je še poudaril.
In kako nas vidijo v sosednjih občinah?
župan sosednje občine Gorišnica Slavko Visenjak, je o tem, kar so zbrani videli na markovskem odru, povedal: »O bogatem kulturnem programu in uspehih občine Markovci bi lahko govorili zelo dolgo. Mislim, da je bil župan v svojem govoru o uspehih občine preskromen in bi se z vso pravico, o tem smo se danes prepričali, lahko bolj pohvalil. No, vsega se pa le ni videlo. Videli nismo tega, da za vsem tem stoji nekaj ljudi, ki delajo izključno v dobrobit občine Markovci, pa se o njih skoraj ne govori«
Mojca Zemljarič
IZ PRVEGA OBČINSKEGA NADSTROPJA
občinski svetniki ponovno o stavbnem nadomestilu
Nekateri bodo plačila tudi oproščeni
Primer izračuna stavbnega nadomestila za enoetažno stanovanjsko hišo s tlorisno površino 100 m2 (brez garaže, kleti in podstrešja):
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Mar-kovci je Občinski svet Občine Markovci na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih sprejel že decembra 2000, o čemer smo v Markovskem listu že pisali. Isti odlok je bil spremenjen in dopolnjen novembra 2001 ter marca 2002. Ker doslej na občini še nismo razpolagali s podatki oziroma evidenco o stavbnih zemljiščih, so bile zavezanec za plačilo le Dravske elektrarne Maribor za vodno zajetje (jez) in odtočni kanal. Sedaj imamo lastno evidenco oziroma geografsko informacijski sistem in je tako v letošnjem letu postalo plačilo stavbnega zemljišča obveza za vse zavezance. Dosledno pobiranje stavbnega nadomestila pa od občine zahteva tudi država, saj nepobrano nadomestilo predstavlja manjši prihodek občine, ki ga tudi država v primerni porabi ne pokriva. Po zadnji spremembi Zakona o javnih financah pa je odgovorna oseba občine (beri župan) za nepopolno in nepravočasno pobiranje prejemkov proračuna kaznovana z visoko denarno kaznijo.
Stavbno nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Nezazidano je tisto, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo, oziroma je zanj izdano lokacijsko dovoljenje ter tisto zemlji{~e, na kateri stoji nedokon~an objekt do IV. gradbene faze. V primeru zazidanega stavbnega zemlji{ča se plačuje nadomestilo od stanovanjske in poslovne povr{ine stavbe. Stanovanjska površina je ~ista tlorisna povr{ina bivalnih in pomožnih prosto-
rov, počitni{kega prostora ter tlorisna povr{ina garaže za osebne avtomobile. Poslovna povr{ina je čista tlorisna po-vr{ina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Po navodilih pristojnega ministrstva se za poslovno povr{ino ne {tejejo gospodarski objekti - hlevi, razen farm. Po občinskem odloku {tejejo za poslovne povr{ine tudi nepokrita skladi{ča, parkiri{ča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, zunanji pridobitni prostori storitvenih
in proizvodnih dejavnosti, igri{ča in {portni objekti s pridobitno dejavnostjo, povr{ine izkori{čanja rudnin (gramoznice, peskokopi in glinokopi), grajena vodna zajetja za pridobivanje električne in toplotne energije, povr{i-ne za obratovanje bencinskih servisov, pi{čančje farme, farme govedi in druge podobne farme velikosti nad 600 m2 tlorisne povr{ine ter druge povr{-ine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. Opremljenost stavbnega zemlji{ča s komunalnimi in drugimi objekti ter namembnost zazidanih po-vr{in so ovrednotene s točkami. Vrednost točke za vsako posamezno leto določi Občinski svet občine s sklepom.
ZAVEZANEC za nadomestilo je lastnik ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemlji{ča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec Nadomestilo se plačuje na celotnem ozemlju občine, če je na stavbnem zemlji{ču mogoč priključek na električno in vodovodno omrežje.
Za določitev nadomestila se upo{te-vajo opremljenost stavbnega zemlji{ča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave, vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemlji{ča
Namen uporabe
Površina v m2
100
Št. točk za m2
50
Vrednost točke
0,422 SIT
SIT/m2
Letni znesek
2.110 SIT
in izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti.
Pri tem velja pojasniti, da se nadomestilo za objekte, namenjene dejavnosti iz kmetijstva, zniža za 50 %. Prav tako se zniža za 50 % nadomestilo za poslovne objekte, v katerih se ne odvija nobena dejavnost (ki so prazni).
Davčna uprava RS, Davčni urad Ptuj bo v prihodnjih mesecih izdal odločbe za plačilo nadomestila za stavbno zem-lji{če za leto{nje leto vsem zavezancem na območju občine Markovci.
Seveda pa zakon in občinski odlok dopu{čata tudi OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA. Tako se oprosti plačila na lastno zahtevo za dobo petih let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hi{o, če je v ceni stanovanja ali družinske stanovanjske hi{e plačal stro{ke za urejanje stavbnega zemlji{ča na podlagi Zakona o stavbnih zemlji{čih (beri komunalni prispevek). Poleg navedenega se plačila na lastno zahtevo lahko oprostijo tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, na-
domestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. Občinska uprava lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca za plačilo nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev je lahko celotna ali delna in je možna največ za dobo enega leta. Nato se sme ponovno podati vloga za oprostitev plačila nadomestila.
Obveza plačevanja stavbnega nadomestila je, tako kot ostale slovenske občine, doletela tudi Markovčane. Da se bomo izognili vsem nev{ečnostim, predvsem pa kaznim, ki jih predpisujeta zakon in občinski odlok, bo verjetno najbolje, da vsi skupaj spo{tujemo odločbo, ki jo bomo v kratkem prejeli od davkarije. Žal se država vse pogosteje vpleta v občinsko poslovanje in pogosto z zakonskimi normami narekuje vsebine občinskih predpisov, {e posebej, kadar gre za javna sredstva. Cesar {e vedno vzame, kar je cesarjevega.
M.B.Kolenko
karl majcen, predsednik odbora za pripravo 3. občinskega praznovanja
»O tem, kako smo se veselili in celo prihranili kak tolar!«
Sedem jih je bilo, ki so imeli v svojih rokah, kot radi rečemo, škarje in platno ter organizirali letošnje praznovanje pomladi oziroma tretji občinski praznik v Markovcih. Odbor je, tako kot prvo leto, vodil svetnik Karl Majcen.
Ob njem so z roko v roki delali {e Karolina Pičerko, Slavica Strelec, Robert Bezjak, Milan Gabrovec, Branko Kostanjevec, član pripravljalnega odbora je bil seveda {e župan Franc Kekec, aktivno pa je v odboru delal tudi Ivan Štrafela, namestnik ravnatelja OŠ.
»S pripravami na praznovanje smo začeli že februarja in le tisti, ki je že kdaj sodeloval v kakem podobnem odboru ve, kaj vse je treba postoriti in na kaj vse pomisliti, da potem vse poteka po želeni poti. Glede na izku{nje prvih dveh občinskih prireditev, smo se že kar hitro odločili, da prireditvene-
ga {otora letos ne bomo najemali, saj ta nikdar ni bil poln ljudi, pa tudi včasih večdnevno praznovanje smo precej omejili. Markovčani pač nis(m)o prav množični obiskovalci kulturno družabnih prireditev. Sam sem članom odbora zato predlagal, da bi denar, ki bi ga sicer namenili za najem {otora raje uporabili za obnovo dvorane v zadružnem domu. Potem, ko so moj predlog sprejeli z odobravanjem, smo s predlogom seznanili župana, ki je sogla{al, primaknil {e del denarja iz občinske
o tem, kako smo praznovali tretji občinski praznik v markovcih
Na Markovo smo se zbrali na slavnostni seji ob~inskega sveta
V četrtek, 25. aprila, so se župan in člani sveta občine Markovci zbrali na slavnostni seji. V poročni dvorani, kjer je slovesnost tudi potekala, so si ogledali kratek desetminutni dokumentarec o dosežkih in uspehih triletnega delovanja občine, nato jih je nagovoril
župan, ki je obenem k besedi povabil tudi mlado pesnico Matejo Milo{ič. Ta je predstavila svoje pesni{ko delo in zaigrali so člani komaj ustanovljenega heksteta godbe na pihala.
Župan Kekec je s ponosom spremljal nastopajoče, prisotne pa seznanil z
V dneh občinskega praznovanja smo družno postavili majsko drevo
večjimi projekti, ki jih bo občina Mar-kovci izvajala v prihodnjih letih. Med te sodijo gradnja večnamenskih dvoran v Bukovcih in Markovcih, gradnja kanalizacije, komasacija z namakalnimi sistemi in sanacija lagune na desnem bregu Drave. Sama sanacija lagune pa se navezuje {e na tri pomembne investicije. Ena izmed njih je izgradnja kajak steze druga je izgradnja male hidroelektrarne, za katero se že kažejo interesi vlagateljev, tretja pa je gradnja hitre ceste, s katero je povezana tudi izvedba komasacij.
Nadaljevati delo, ki smo ga mi za~eli
Župan je poudaril, da smo Markov-ci bogata občina, vendar ne zgolj v materialnih dobrinah, ampak je bogastvo tudi v ljudeh, na katere ne smemo pozabljati. Dodal je, da ni pomembno, kdo bo v naslednjem mandatu zasedel svetni{ka mesta in mesto župana. Pomembno je, je poudaril, da bodo tisti za nami nadaljevali delo, ki smo ga mi začeli.
Mojca Zemljari~
blagajne in v zelo kratkem času smo prenovili dvorano, ki je zdaj tak{na, da lahko v njej pripravimo {e marsikatero prireditev. Obnovili smo tudi sanitarije in opravili najbolj nujna popravila na elektro in vodovodnih napeljavah. Obnova dvorane s tem sicer {e ni končana, saj bi bilo potrebno dokončno urediti {e strop in oder, a to je stvar nadaljnjih dogovorov, ki so povezani tudi z lastni{tvom dvorane in samega zadružnega doma. Oplesk dvorane, skupaj z zunanjim delom, je stal 1,6 milijona tolarjev. Za pripravo slovesnosti ob 3. občinskem praznovanju pa smo namesto 1,5 milijona tolarjev, porabili samo 600 tisoč tolarjev. Pri tem pa je treba poudariti, da so se vsi nastopajoči od-
povedali honorarjem in, da je v tej ceni že vračunana tudi cena 280 večerij, s katerimi smo pogostili nastopajoče in udeležence nedeljske osrednje slovesnosti,« je razložil Karl Majcen. Poudarja, da je bilo s člani odbora prijetno delati, vsak od imenovanih pa je vzel svojo zadolžitev zelo resno in zato do nepotrebnih zapletov ni prihajalo.
Karl Majcen se v imenu vseh članov odbora zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali v pripravah in sami izvedbi tretjega občinskega praznovanja, vse tiste, ki jim kaj ni bilo po volji pa vabi, da se ob letu priglasijo k sodelovanju.
(SP)
v oc novi jork ze gradijo
Dobra pogostitev
Konec aprila je bila, tako kot je bilo dogovorjeno, otvoritev OC Novi Jork, kjer so prvi investitorji že začeli z gradnjo svojih poslovnih objektov. Takrat, na otvoritvi, je zagnanost Markovč-anov pohvalil Jože Milo{ič s ptujskega obrtnega združenja, novo pridobitev
pa je blagoslovil župnik Janez Mauč-ec. Za dobro razpoloženje so poskrbeli Novova{čani, ki pripravili pogostitev in na njej presenetili z nadvse okusnimi ribami.
(SP)
NASE TRETJE PRAZNOVANJE
prenovljena kinodvorana gostila kar dve folklorni reviji
V petek nastopilo osem plesnih skupin
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj in občina Markovci sta v petek, 26. aprila, v dvorani v Markovcih priredila območno revijo odraslih folklornih skupin. Občinstvu se je predstavilo 8 skupin, revijo, ki jo je strokovno spremljala Valerija Šalek, pa sta si ogledala tudi Franc Kekec, župan občine Markovci in Franc Pukšič, župan občine Destrnik in poslanec v državnem zboru.
Poleg domače folklorne skupine FD Markovci so nastopili tudi folkloristi iz Pobrežja, Destrnika, Dolene, Gori-šnice, Lancove vasi, Cirkovc in Bolnišnice Ptuj. Folklorna skupina FD Pobrežje je uprizorila običaj ličkanja koruze, člani DPD Svoboda Ptuj -folklorna skupina Bolnišnica - pa so ob spremljavi harmonike, violin in kontrabasa zaplesali prekmurske plese, zapeli pesem ob zaključku žetve
Vinko Korže iz Cirkovc, ki so nastopili zadnji, so zapeli pesem Lenart in odplesali splet plesov, imenovan štajeriš.
Podpisali listino o sodelovanju
FD Alojz Jože Štrafela je v soboto, 27. aprila, v Markovcih pripravilo že 19. mednarodno folklorno revijo, na
pozdravil tudi Franc Kekec, župan občine Markovci. Vsem zbranim je izrekel dobrodošlico, posebej pa je pozdravil Franca in Silvo Kolarič, dolgoletna in prizadevna člana FD Mar-kovci. Kekec je dejal, da glasba in ples ne poznata meja in da je potrebno najti obliko izpovedi naših prednikov in jo prenesti na mlajše rodove. K temu je dodal, da naj druženje ob ohranjanju kulturne dediščine, postane potreba nas vseh in naj nam prinese veliko kulturnih užitkov.
Gostje iz tujine, člani FS KUD Vin-dija Varaždin, so ob tej priložnosti povedali, da v Markovcih gostujejo že četrtič in da jih na Markovce vežejo zelo lepi spomini, posebej pa dogodivščine, ki so jih z Markovčani doživeli
ter zaigrali prizor, ko po končani žetvi prinesejo žanjice in žanjci »doužjek« gospodarju in gospodinji. Folklorna skupina PD Destrnik je zaplesala slo-venjegoriške plese in zapela pesem Gremo na Štajersko, folklorna skupina Rožmarin Dolena pa je ob zvoku harmonike, klarineta in trobente zaplesala venček štajerskih plesov. Folklorna skupina PD Ruda sever iz Gorišnice
keteri so nastopile folklorne skupine iz Markovcev, Lancove vasi in Varaždina, zaplesali pa so tudi markovski kopja-ši. Med nastopajočimi so zapeli še pevci iz Markovcev in 7 mladih, skupina ljudskih pevk iz Zabovcev, ki so dokazali, da je tradicija ljudskega petja v teh krajih resnično bogata.
FD Markovci, znotraj katerega delujejo kopjaši, skupini ljudskih pevcev
je bila ustanovljenma decembra lani in se je tokrat, s spletom vzhodnošta-jerskih plesov, predstavila prvič. Domačini, člani folklorne skupine FD Markovci, so zaplesali splet štajerskih plesov in zapeli pesmi Gremo na Šte-jersko ter Zdaj se vidi zdaj se zna, folklorna skupina FD Lancova vas pa je uprizorila gasilsko veselico, zapela pesem Ura sedem je odbila in prikazala šego »resta«. Člani folklorne skupine
in pevk, folklorna skupina in etnografski pustni liki, je med tovrstnimi društvi eno izmed najstarejših v Sloveniji. Društvo ima okrog 50 članov in se udeležuje festivalov in revij širom Slovenije in Evrope, v predpustnem času so redni gosti televizijskih oddaj, na letošnjem občinskem prazniku pa so prejeli tudi plaketo občine Markovci.
Zbrane je poleg Milana Gabrovca, predsednika FD Markovci, uvodoma
po uradnih nastopih. Skupina je bila ustanovljena leta 1960, v svojem programu pa prikazujejo življenjske radosti in tegobe, ki so spremljale neukega kmečkega človeka. FS KUD Vindija Varaždin in domačini, FD Anton Jože Štrafela, sta ob tej priložnosti podpisali tudi listino o prijateljskem sodelovanju.
Kot je povedal Milan Gabrovec,
predsednik FD Markovci, so se odločili izpeljati letošnjo revijo nekoliko skromneje kot prejšnja leta, in bodo zato prihodnje leto, ko bo društvo praznovalo 65 let, pripravili večjo in bogatejšo revijo. Povedal je še, da je z nastopom domačega društva zelo zadovoljen, saj so nastopajoči dokazali, da znajo dobro zaplesati. O velikem praznovanju, ki se v Markovcih obeta naslednje leto, pa je predsednik FD povedal: »Zaenkrat imamo samo idejne načrte. Revija bo zagotovo širša, a s številom skupin ne mislimo pretiravati. Dobro bi bilo povabiti čimveč skupin iz tujine, npr. iz Češke, Poljske, Slovaške ali celo iz Srbije, s katerimi bi želeli obnoviti nekdaj prijateljske odnose. Resno pa razmišljamo tudi o tem, da bi v program vključili plesalce veterane. Tako bi se na primer publiki lahko predstavile tri generacije kopja-šev, poleg tega pa nameravamo razstaviti še vsa darila in priznanja, ki jih je društvo dobilo v 65-ih letih svojega delovanja. Poleg vsega tega upamo tudi, da nam bo občina Markovci stala ob strani, saj gre za velik mednarodni projekt, podoben kot na primer pred 10-imi leti, ki pa ga bo brez njene pomoči težko izpeljati.«
Mojca Zemljarič
bilo je v soboto zjutraj
Kruh smo pekli kar v občinski avli
Društvo podeželskih žena občine Markovci je v sodelovanju z OŠ Mar-kovci in Pokrajinskim muzejem Ptuj v avli občine pripravilo razstavo Od zrna do kruha. Razstava je bila pripravljena na tak način, da je obiskovalcem pokazala vse od zrnja in moke pa do priprave in peke kruha. Najprej so bile razstavljene različne vrste zrnja (koruza, ječmen, ajda, žito in pšenica), nato pa smo mimo žrmelj, naprave, s katero so nekoč mleli zrnje, prišli do moke, ki pa je niso zmlele žrmlje, ampak jo je podaril Mlin Korošec. Domači kvas nas je opozoril, da bo iz te moke še nastal kruh. In res je bilo tako. Najprej smo opazili ničke, krničke, lopar in greblice, s katerimi si še danes marsikatera gospodinja na kmetiji pomaga pri peki kruha, nato pa smo se sprehodili še mimo krušne peči, ki so jo izdelali učenci OŠ Markovci. Nazadnje smo na razstavi videli še razne dobrote, prav na koncu pa so bila razstavljena tudi priznanja, ki so jih naše gospodinje dobile na razstavah in tekmovanjih.
Na dvorišču pa tržnica in odmev ljudskih pesmi
Niti deževno vreme ni bilo kos na-
šim domačinom, ki so svoje pridelke in izdelke prodajali na 5. kmečki tržnici. Tistim, ki pa so tega jutra nastopili, to so bili markovski pevci, stojnske pevke, Veseli batači, prvenski pevci in godci, Ljudske pevke iz Zabovcev ter pevci iz Bukovcev, pa je uspelo z ljudsko pesmijo priklicati lepo vreme za naslednji dan. Franci in Martina Ku-kovec, ki sta program tudi vodila, pa sta nastopila še v skeču.
Markova tržnica je na praznično soboto ponovno vabila obiskovalce od vsepovsod. Poznani obrazi branjevcev in branjevk so nas z nasmehom in prijaznimi besedami vabili k svojim stojnicam. Čeprav nam vreme tokrat ni bilo naklonjeno, pa nas je obiskovalce in vse radovedneže pogrela prijaznost naših domačinov, ki so prodajali svoje pridelke.
Kot običajno, je ponudba na tržnici v prvi vrsti slonela na prodaji zelenjave, domačega kruha, raznovrstnega domačega peciva, vina in žganja. Času primerno pa so tržarji tokrat prodajali tudi cvetlične podtaknjence in sadike vrtnin. Seveda pa ni manjkalo niti izdelkov domače ročne obrti in gostinske ponudbe.
Mojca Zemljarič
S kolesi po mejah
« v •
naše občine
športno društvo Borovci je v nedeljo, 12. maja, organiziralo 2. kolesarski maraton ob mejah ob~ine Markovci, ki se ga je udeležilo okrog 170 ob~anov. Glavna organizatorja in koorinatorja dveurne-ga kolesarjenja sta bila Zvonko Grešnik, predsednik ŠD Borovci, in Darko Meznari~, predsednik kolesarske sekcije
Udeleženci maratona so se ob 10. uri zbrali v Borovcih pri gasilskem domu, odkoder so se slabe pol ure kasneje podali na pot. Ta jih je v prijetnem, razigranem vzdušju sončnega nedeljskega dopolodneva vodila iz Borovcev skozi Prvence, mimo Strelcev po makedamu v Sobetince in del Zagojičev, kjer so prečkali kanal. Na drugi strani kanala, v Stojncih, jih je pri Diskontu Darinka čakala prva kontrolna točka., od koder so skozi Bukovce pot nadaljevali v Novo vas. V Novi vasi so se pri baru M&M ustavili na drugi kontolni točki, tretjič pa so si odpočili pri Koroščevih v baru Mlinček. Zatem so preko polja, mimo Matekvega križa, po makedamu
odkolesarili nazaj v Borovce, kjer so se okrepčali.
Kolesarje je po končani »etapi« pred gasilskim domom v Borovcih nagovoril tudi Robert Bezjak, predsednik komisije za šport občine Markovci, ki je dejal, da je vesel, da se je maratona udeležilo tudi nekaj očanov sosednjih občin in da je prepričan, da med zbranimi zagotovo ni nobenega, ki bi mislil, da je bil ta nedeljski dopoldan vržen vstran. Bezjak je dejal tudi, da je redna športna rekreativna aktivnost, tudi kolesarjenje, najboljše za srce in ožilje ter porok za zdravo telo.
Mojca Zemljarič
Izvedeli smo^
Da v občini Markovci že potekajo priprave na jesenske volitve. Vedno glasneje se že {u{lja o županskih kandidatih. Izvedeli pa smo tudi, da si politični nasprotniki na{ega župana najbolj želijo, da bi lahko jeseni v novo prepleskani kinodvorani v Markovcih predvajali domači film z naslovom SREČNO, KEKEC!
NASE TRETJE PRAZNOVANJE
Vsi naši nagrajenci, ljudje dobrih dejanj
Ob 3. občinskem prazniku pa je občina Markovci podelila tudi občinska odlikovanja. Listino ob~ine Markovci sta prejela Konrad Bezjak iz Markovcev in PGD Bukovci, najstarej{e dru{tvo v na{i občini. Plaketi občine Markovci pa sta bili podeljeni v roke Antona Grešnika iz Borovcev in FD Markovci, ki deluje že od leta 1938 in bo prihodnje leto praznovalo 65. obletnico svojega delovanja.
Konrad Bezjak, dobitnik listine občine Markovci
Konrad Bezjak, kmetovalec in predsednik KS Markovci med leti 1962 in 1974, je za svoje dolgoletno delo in dosežke na področju krajevne samouprave, za prispevek pri razvoju kraja,
Markovci. Bezjak je bil eden izmed organizatorjev obnove stare telovadnice, dobrih 16 let je bil predsednik TVD Partizan Markovci in eden od ustanovnih članov AMD Markovci, kjer je štiri leta vodil tudi tajniške posle. Poleg tega se je dokazal tudi na področju kmetovanja, saj je ves čas veljal za enega najuspešnejših govedorejcev v občini Markovci, tako v prireji mleka kot v prireji mesa.
PGD Bukovci je najstarejše društvo na območju današnje občine Markov-ci saj neprekinjeno deluje že 92 let. V PGD Bukovci so zelo aktivni in usmerjeni v napredek društva in s tem tudi v napredek vasi ter občine kot celote. V naslednjih letih jih čakajo projekti, ki bodo zahtevali mnogo dela in energije vodstva ter vseh članov društva. Društvo deluje kot vodilna organizacija vasi Bukovci, njegovi člani pa so aktivni na vseh področjih. Njihovi tekmovalni uspehi segajo na državno raven, kjer suvereno zastopajo barve
Anton Črešnik, dobitnik občinske plakete
predstojniku krajevnega urada. V teh letih je bil tudi odbornik občinskega ljudskega odbora Markovci, ki je takrat pokrivalo enako področje kot sedanja občina Markovci. Med letoma 1960 in 61 je bil vodja evidence na takratni občini Ptuj, a je moral zaradi
predvsem pri izgradnji in modernizaciji cest in ureditvi pokopališča, za dolgoletno delo v športu, AMD Mar-kovci in PGD Markovci ter na področju kmetijstva prejel listino občine
Občinska plaketa za FD Anton-Jože Štrafela Markovci
Občinska listina za gasilce iz Bukovcev
občine Markovci, so pa tudi organizatorji tradicionalnih meddržavnih prireditev.
Anton Črešnik je za svoje osebno delo in vpliv, s katerim je veliko pripomogel k razvoju območja sedanje občine, prejel plaketo občine Markovci. Črešnik je v 50-ih letih kot kmetovalec pomagal g. Simoniču, takratnemu
dela na kmetiji službo pustiti. Kasneje, med leti 1975 in 1990, je služboval kot tajnik takratne krajevne skupnosti Markovci. Njegov tajniški posel pa ni bil le uradna služba, ampak je bilo potrebno opraviti še mnogo sestankov in pogajanj. Črešnik je predstavljal lik tajnika, ki bi si ga lahko vsaka krajevna skupnost le želela, saj je znal prisluh-
niti ljudem in jim v težavah tudi svetovati. V 70.-ih letih je poleg svojega tajniškega poklica opravljal tudi delo blagajnika v domačem gasilskem društvu Borovci in bil sodnik porotnik. Mnogi se ga tudi spominjajo kot sodnega cenilca, ki je znal stvari pravilno zasukati, da so kmetje ostali zadovoljni.
Folklorno društvo Anton-Jože Štrafela je za uspešno ohranjanje šeg, navad in običajev naših prednikov ter za uspešno delovanje na folklornem področju prejelo plaketo občine Markov-ci. FD Markovci je začelo delovati leta 1938, ko se je nekaj kmečkih deklet in fantov zbralo v skupino in začelo plesati skupinske plese. V tistem času so se predstavljali le v domačem kraju in okoliških vaseh. Danes društvo, ki uspešno deluje že 64 let, predstavlja naše običaje in plese doma, v tujini in v nekaterih televizijskih oddajah, s čimer je naredilo veliko za promocijo našega kraja nekoč in občine danes. V svojih nastopih predstavljajo kop-jaše, korante, orače, ljudske pevke in pevce, piceke ter vile, imajo pa tudi plesno skupino. O uspešnosti društva pričajo različna priznanja, ki so jih dobili doma in na tujem. Društvo je organiziralo že 19 mednarodnih folklornih revij (v Sloveniji obstajajo le še 3 podobne), vključuje pa se tudi v vse pomembnejše projekte v občini. S 64-letnim delom je društvo dokazalo, da je vredno zaupanja in sposobno organizacije velikih prireditev.
Mojca Zemljarič
Teden odprtih vrat v vrtcu Markovci
V našem vrtcu je vedno veselo, živahno in le težko se zgodi, da bi se kdo dolgočasil.
Zaposlene se zavedamo čustvenega in intelektualnega razvoja naših otrok v prvih,
najnežnejših letih življenja. Zato predšolsko vzgojo gradimo na otrokovih zmožnostih in ga vodimo k pridobivanju novih doživetij, izkušenj, spoznanj tako, da mu postavljamo miselne zahteve oziroma probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje. Učenje poteka seveda skozi igro, ki na
naraven način otroka uči in mu pomaga pri razvoju.
Strmimo k uresničitvi cilja, da si znamo prisluhniti, poslušati in skupaj z otroki na
demokratičen način iščemo in usklajujemo mnenja in izbiramo prave poti. Prav zato nam vsak dan prinese novo presenečenje, polno aktivnosti, lahko bi celo rekli, da nam kar zmanjkuje
Komaj smo se poslovili od novega leta, že so potekale aktivnosti ob kulturnem prazniku, pustu in seveda materinskem prazniku, na katerega so se otroci še posebej skrbno pripravljali.
Za razliko od odraslih so otroci odprti in pripravljeni za doživetje čudeža, ki mu pravimo življenje. Preprosto želijo živeti, sprejemati in se učiti , zato vsak nov dan v vrtcu prinaša nove izzive in presenečenja.
Z željo, da bi naše delo in počutje spoznali tudi drugi, smo pretekli mesec na široko odprli vrata vsem otrokom in staršem, ki bi želeli spoznati, kako poteka življenje pri nas.
Poleg ogleda prostorov in opreme vrtca, smo obiskovalcem predstavili cilje, ideje in vsebine, ki jih uresničujemo ter način kako prispevamo k zdravemu načinu življenja naših otrok.
Teden odprtih vrat je za nami in hvala vsem, ki ste prišli, a vrata ostajajo na široko odprta vse leto. Pogosteje boste prihajali, tem bolje nas bo otrok spoznal in se tako lažje vključil v novo okolje.
Spoštovani starši, poskrbite, da ne bo prihod Vašega otroka v vrtec pot v neznano.
Zapisala Cvetka Ferčič
Izvirno darilo osnovnošolcev županu
Posebno priznanje bi si za svoje prizadevno delo v strojniškem krožku zaslužili markovski sedmo in osmošolci, ki so s pomočjo svojega mentorja Stanka Kostanjevca izdelali pločevinasto glavo koranta. Z njo so na občinskem praznovanju razveselili župana Franca Kekca. Župan, ki je pred letom iz rok osnovnošolcev že prejel pri krožku iz-
delano fontano. Županu je vse dobro in vsem Markovčanom, zaželel tudi Milan Cimerman, ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj. Župan je obljubil, da bo prejeto darilo postavil na mesto, kjer ga bo lahko občudovalo kar največ Markovčanov.
(PS)
30. maja - 5. junija 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 30. maj
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor. 8.40 Mostovi. 9.10 Pod klobukom. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.30 Risanka. 10.35 Alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Gospodarski izzivi. 15.30 Oddaja o filmu. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Zvok, glasbeno-dok. serija, 5/6. 17.50 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 18.25 Zaple{imo, fran. dok. nan., 21/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, evropski dokumentarni film: Felix. 23.30 Cikel velikih literatov: Sfinga, kdo si?, norveška dok. oddaja. 0.30 Zvok, glasbeno-dok. serija, 5/6, pon. 0.55 Osmi dan, pon. 1.25 Tednik, pon. 2.20 Sedemnajst let, kitajski film. 4.00 Sport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani - vremenska panorama. 12.20 Tedenski izbor. 12.20 Polnočni klub: V dobrem in zlem. 13.35 Tobačne vojne, angle{ka dok. serija, 2/3. 14.25 Kolesarska dirka po Italiji -17. etapa, prenos. 17.40 Zaspi, ljuba moja, ameri{ki ~b film.
19.15 Videospotnice. 20.00 Popularna resna glasba. 22.00 Poseben pogled: Moloh, rusko-nem{ki film. 23.45 Novinka, nem{ko-avstrijska nan., 8/14. 0.35 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik, pon. 1. dela ameri{ka nan. 10.00 Močno me objemi, pon. 26. dela meh. nad. 10.55 Tri sestre, pon. 103. dela ven. nad. 11.50 Esmeralda, pon. 93. dela meh. nad. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, ris. ser 14.35 Dogo-div{čine Jackieja Chana, ris. ser 15.30 Newyor{ka policija, 1. del ameri{ke nan. 16.25 Esmeralda, 94. del meh. nad. 17.20 Tri sestre, 104. del ven. nad. 18.15 Močno me objemi, 27. del meh. nad. 19.15 24 ur 20.00 Romantični film: Posebna noč, ameri{ki film. 21.40 Bolni{nica upanja, 16. del ameri{ke nan. 22.30 Odpadnik, 2. del ameri{ka nan. 23.30 Prijatelji, 1. del ame-ri{ke nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Lov za zakladom, pon. 12.00 Jack in Jill, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 46. del. 15.00 Mladi in nemirni, 172. del. 15.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.40 Lov za zakladom, 11. del am. nan. 17.30 Gola resnica, 1. del. 18.00 Roseanne, 22. del. 18.30 Korak za korakom, 21. del am. hum. nan. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Sov Jerryja Springerja. 20.00 Columbo: Dvojno presenečenje, ameri{ki film. 21.25 Pa me ustreli, 3. del am. hum. nan. 21.55 Ti in jaz, 20. del am. hum. nan. 22.25 Noro zaljubljena, 15. del am. hum. nan. 22.55 Sov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 23.45 Roseanne, pon. 0.15 Rdeče petke, erotična serija.
TROJKA
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.00 Videostrani. 09.15 Dokumentarna oddaja. 09.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Družinska. 11.30 Videostrani. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Wai Lana joga. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje. 16.05 Družinska. 16.20 Raketa pod kozolcem, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Kickboxer 4, akcijski. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga. 00.30 Videostrani.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.21 TV spored. 12.30 Izvor, serija. 13.20 Morski ljudje, am. film. 14.55 Kultura. 15.55 Novice. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Therese, fr. film. 18.30 Vis otok, izobraž. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor 21.00 Željka Ogre-sta z gosti. 22.15 Poslovni klub. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Šport danes. 23.25 Svet pod nogami, am. film. 1.05 Sodnica Amy. 1.50 Svet mode. 2.15 Na zdravje!. 2.40 Kultura. 3.40 Maria Callas, dokum. film. 4.30 Remek. 4.45 Therese, fr. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
7.55 TV spored. 8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Otroci Avstralije, dokumentarna serija. 9.25 TV spored. 9.30 TV koledar. 9.40 Med ženskami, serija. 10.25 Govorimo o zdravju. 10.55 TV spored. 11.00 Duga Reša: Sveta maša, prenos. 12.15 Globalno naselje. 12.45 TV interview. 13.35 Ekumena. 14.35 Pol ure kulture. 15.10 Otroški program. 16.05 Hilarius, serija. 16.15 Klicali so ga Mlakonja, serija. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.40 Foto v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 19.55 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy 2., serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Household^ Saints, am. film. 23.20 Seinfeld, serija. 23.45 Allo, allo, serija. 0.15 Življenje na severu, serija.
HTV 3
16.55 TV spored. 17.00 Nogomet. 18.30 Povest nogometa, dokumentarna serija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 SP v nogometu -uvodna oddaja. 21.40 Svet mode. 22.05 Hit-depo. 0.05 Nogomet.
0RF 1
6.10 Otro{ki program. 8.35 Legenda Camelota. 9.25 Janko in Metka. 10.25 Confetti Tivi, film po izbiri. 11.55 The Duke, komedija 1999. 13.15 Air Bud, film. 14.40 The Borrowers, komedija. 16.00 Hudičeva desnica in levica, film. 17.45 Fantom, film. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Sport. 20.15 Kontakt, film. 22.35 Total Recall, film. 0.20 Novo v kinu.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 Tisoč svetlih zvezd. 10.30 Nem{ki film. 12.00 Oddaja z Harryjem Pruenstrom. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Univerzum. 13.55 20. obletnica smrti Romy Schneider. 15.30 Bernadette iz Lour-desa, film. 17. 00 Čas v sliki. 17.05 Dokum. oddaja. 17.30 Kulturna oddaja. 18. 00 Najdeno v Gornji Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 čas v sliki. 19.54 Prost večer 20.15 Zveneča Avstrija. 21.15 20. obletnica smrti R. Schneider. 23.05 Čas v sliki. 23.15 Velika scena.
Petek, 31. maj
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Prgi{če priljubljenih pravljic, zadnji del. 9.25 Zaple{imo, fran. dok. nan., 21/26. 9.40 Oddaja za otroke. 10.15 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.55 Dosežki. 11.15 Zvok, glasbeno-dok. serija, 5/6. 11.40 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 12.05 Ženska, brazilska nad., 10., zadnji del. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 National geographic. 18.00 Marko, mavrična ribica. 18.10 Iz popotne torbe: Rojstni dan. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.05 Odvet-ni{ke zdrahe, 4/6. 20.40 Temnica, angle{ka nad. 21.30 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.55 Polnočni klub. 0.10 National geographic, pon. 1.05 Kolesarji, pon. 2.45 Sport. 5.00 Alpski večer 2002, pon. 6.15 Evrosong pred evroson-gom, pon. 7.05 Osamljeni planet: Papua Nova Gvineja, pon.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani - vremenska panorama. 14.20 Znanost na{ega časa, ameri{ka dok. serija, 8., zadnji del, pon. 15.15 Kolesarska dirka po Italiji - 18. etapa, prenos. 17.30 Operacija nedrčki, ameri{ki film, pon. 19.30 Videospotnice. 20.00 Skrivno življenje dvojčkov, angle{ka dok. serija, 2/3. 20.55 Detektov lawless, novozelandski film. 22.30 South park, ameri{ka risana serija, 13. epizoda. 22.55 Igrani film. 0.25 Evropski mladinski jazz orkester 1.05 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 94. dela meh. nad. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Bal, ris. ser 14.35 Dogo-div{čine Jackieja Chana, ris. ser 15.30 Newyor{ka policija, 2. del ameri{ke nan. 16.25 Esmeralda, 95. del meh. nad. 17.20 Tri sestre, 105. del ven. nad. 18.15 Močno me objemi, 28. del meh. nad. 19.15 24 ur 20.00 Mladi Indiana Jones: Oranga, gospodar življenja, ameriški film. 21.40 Privid zločina, 9. del ameri{ke nan. 22.30 Odpadnik, 3. del ameri{ka nan. 23.30 Prijatelji, 2. del ameri{ke hum. nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Lov za zakladom, pon. 11. dela am. nan. 11.10 Popstars, pon. 12.00 Nogometna arena. 12.30 FIFA 2002, otvoritvena slovesnost. 13.20 2002 FIFA World Cup, Seul - Francija : Senegal, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 Ricki Lake: Naj me vara, sicer me bo zapustil!, pogovorna oddaja. 16.30 FIFA 2002, otvoritvena slovesnost, posnetek. 17.20 2002 FIFA World Cup, Seul - Francija : Senegal, posnetek. 19.25 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.30 Gola resnica, 2. del am. hum. nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Horror: Izganjalka vampirjev, 8. del am. nan. 21.55 Angel, 8. del am. nan. 22.50 Ekstra magazin, pon. 23.40 Nogometna arena, pon. 0.40 Rdeče petke, erotična serija.
TROJKA
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.00 Videostrani. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Družinska. 11.30 Videostrani. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Wai Lana joga. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Stiri tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Otroci raja, drama. 23.30 Reporter X. 00.30 Videostrani.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.21 TV spored. 12.30 Izvor, serija. 13.20 Materina ljubezen, am. film. 14.50 TV spored. 14.55 Izobraževalni program. 16.05 Novice. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Portreti, izobraž. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Pane E Tulipani, it. film. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Odmevi dneva. 23.25 Šport danes. 23.35 Death Wish, am. film. 1.05 Tylerov izbor, am. film. 2.35 Svoboda, serija. 3.20 Kraljestvo divjine. 3.45 Jazz. 4.45 Materina ljubezen, am. film.
HTV 2
7.55 TV spored. 8.00 Risanka. 8.25 Dokumentarna serija. 8.45 TV koledar 8.55 Sodnica Amy. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvena razprava. 12.40 Izbrisani prostor 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Mowgli, serija. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 19.55 Zakladi muzejev. 20.10 Mesečina. 20.55 Polni krog. 21.10 Svoboda. 21.55 Za srce in dušo. 22.40 Enkraten svet. 23.10 Pravi čas.
HTV 3
10.30 Nogomet. 12.00 Seul: Otvoritev SP v nogometu. 13.25 Seul: SP v nogometu: Francoska-Senegal, prenos. 15.20 Infokanal. 19.25 TV spored. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Nogometna TV. 22.10 Frasier 3., serija. 22.35 Smrtna kazen, serija. 23.00 Na zdravje!. 23.25 Dobrodošli v New York . 23.45 Jazz: Swim. 0.45 Glasbeni program.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka. 8.15 Sabrina. 8.40 Hudičeva desnica in levica, pon. 10.30 Robin Hood. 11.10 Komisar Rex. 12.00 Igrani film. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Sport. 20.15 Heawen's Prisoner's, film. 22.25 Copy Cat, film 1994. 0.25 Hear no Ewil, film.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska in{-pekcija. 10.15 Sissi. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna domovina. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.05 Magazin. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska. 21.20 20 obletnica smrti R. Schneider 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 1. junij
TV SLOVENIJA 1
7.40 Teletekst. 8.00 Tedenski izbor 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Risanka. 8.40 Vesela hi{ica: Hov hov in skok, lutkovna igrica. 9.05 Pod klobukom. 9.55 Enajsta {ola. 10.35 Klic divjine, kanadska nan. 11.20 Radio aktivnost, kanadska nan. 11.45 Tednik, pon. 12.45 Poročila, {port, vreme. Mostovi, pon. 14.10 Will Penny, ameriški film. 15.55 Grdi raček Tine, risana nan., 26., zadnja epizoda. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Slovenski magazin: Slovenci v Južni Afriki. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Kuhinja do nazga, dok. serija. 18.15 Trnovo robi-dovje: Poletna zgodba, lutkovna nan., 2/8. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.15 Evrosong po evrosongu. 21.15 TV Poper, oddaja TV Koper-Capodistria. 21.45 Parada plesa. 22.05 Tvegana znanost, 6., zadnji del. 22.35 Poročila, {port, vreme. 23.15 Mestne zgodbe. 0.15 Morilci, fr. film. 2.25 Kuhinja do nazga, pon. 2.55 Slovenski magazin: Slovenci v Južni Afriki, pon. 3.25 Noči brez spanca, nem{ki film. 5.10 Sport. 5.45 TV Poper, oddaja TV Koper-Capodistria, pon. 6.15 Mario, pon.
TV SLOVENIJA 2
9.00 Tedenski izbor 9.00 Frasier, ameri{ka nan., 17/24. 9.20 Žene in hčere, angle{ka nad., 6., zadnji del. 10.10 Med prijatelji, nem{ka nan., 4/13. 11.00 Počitnice do zadnjega diha: Začelo se je, dok. nan., 1/5. 11.15 Horace in Tina, avstralska nad., 13/26. 12.10 Evrosong 2002, pon. izbora evrovizijske popevke iz Talina. 15.15 Kolesarska dirka po Italiji: 19. etapa, prenos. 17.40 Anastazija, ameri{ki film, 2., zadnji del. 19.15 Videospotnice. 20.00 Jean christophe, francoska nad., 1/9. 21.05 Jubilejni koncert iz buckinghamske palače, prenos. 23.15 Vro~e no~i, ameriški film.
I.45	Videospotnice, pon.
POP TV
9.00 Oliver Twist, ris. ser 9.25 Mali helikopter, ris. ser 9.35 Princesa Sissi, ris. ser. 10.00 Dragon Ball, ris. ser. 10.25 Jekleni Max, ris. ser 10.50 Godzila, ris. ser 11.15 TV Dober dan, pon.. 12.15 Preverjeno, pon. 13.00 Zresni se že! 7. del. 13.30 Smola pa taka, 1. de. 14.00 Mladi Indiana Jones, pon. 15.40 Na{a sodnica, zadnji del. 16.30 Močno zdravilo, 17. del am. nan. 17.25 Miss Slovenije, regionalni izbor 17.30 Gasilka, ameri{ki film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Sobotni filmski hit: Policisti, am. film. 23.10 Pesem svobode, am. film. 1.15 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Niigata, Irska : Kamerun, prenos. 10.20 Nogometna arena. 10.50 SP v nogometu 2002, Ulsan, Urugvaj : Danska, prenos. 12.50 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Sapporo, Nemčija : Savdska Arabija, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 SP v nogometu 2002, Niigata, Irska : Kamerun, pos. 17.30 SP v nogometu 2002, Ulsan, Urugvaj : Danska, pos. 19.25 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.30 Gola resnica, Naked Truth, 3. del. 20.00 Nogometna arena. 21.00 SP v nogometu 2002, Sapporo, Nemčija : Savdska Arabija, pos. 22.50 Popstars, pon. 23.40 Nogometna arena, pon. 0.40 Zgodovina nogometa, dokumentarna oddaja.
TROJKA
8.00 Risanke. 9.00 Action Man. 9.45 Družinska. 10.00 Kamelot.
II.00	Za vas in mesto, pon. 12.00 Vera in čas, pon. 13.00 Dokumentarna oddaja. 14.00 Iz domače skrinje. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille. 16.30 DP v raftingu. 17.00 SQ Jam. 18.00 Spidi in Gogi show. 19.00 Risanke. 19.30 Videalisti. 20.00 Ježek Show. 21.00 Helenini ljubezni, komedija. 23.00 Aruna -moč perila. 23.30 TV razglednica - Koper. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.40 TV spored. 7.45 TV koledar 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 11.10 Felicity. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 TV spored. 12.25 Kordun. 12.55 Prizma. 13.50 Koreni - hrvaške manjšine v Evropi. 14.25 Oprah Show. 15.20 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.50 Novice. 16.05 Zlata dekleta, serija. 16.30 Kraljestvo živali: V gozdu. 17.20 V parku rož, it. film. 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.40 Glasba. 21.05 Midnight In The Garden Of Good And Evil, am. film. 23.40 Novice. 23.50 TV dvoboj. 0.15 Nema priča. 2.05 Pa to je enkratno. 2.35 Dobrodošli v New York. 3.00 Oprah Show. 3.45 Obstanek. 4.35 Svet zabave. 5.05 Remek. 5.20 Dve gospe Carroll. film. 7.00 Kraljestvo živali.
HTV 2
11.20 Dve gospe Carroll, am. film. 13.00 Operna matineja. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity 2., serija. 16.35 Beverly Hills 10., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Dobrodošli v New York 1., serija. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 19.55 Zakladi muzejev. 20.05 Obstanek. 20.55 Novice. 21.00 Vodice: Radijski festival, prenos. 23.05 Svet zabave. 23.40 Pa to je enkratno, serija.
HTV 3
8.15 SP v nogometu. 8.20 Niigata: Irska - Kamerun, prenos. 10.20 Reprizni program. 10.50 Ulsan: Urugvaj - Danska, prenos. 12.50 Reprizni program. 13.20 Sapporo: Nemčija - S.Arabija, prenos. 15.20 INFo SP v nogometu. 16.50 TV spored. 16.55 PH v vaterpolu, prenos. 18.20 Zagreb: Rokomet . 19.30 Glasbena oddaja. 20.10 Nogometna TV. 0.00 Šport danes. 0.15 INFO SP v nogometu. 1.00 Posnetki.
ORF 1
6.20 Otjo{ki program. 9.00 Tom Turbo, serija. 11.10 Disney festival. 12.05 Saljivec Carey, serija. 12.25 Totalno mimo, serija. 13.10 razvedrilni program. 15.30 Austria top 40. 1620 Raztresena Ally, serija. 17.05 Streetlive. 17.35 Supernosa, film 1983. 19.00 Atletika, prenos. 19.30 čas v sliki. 20.15 The Saint, film 1996. 22.10 Razvedrilni program. 23.15 Rambo, film 1982. 0.40 Trained to Kill, film 1996.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Katja, nekronana cesarica, film. 11.05 Bernadette iz Lourdesa, film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nem{ki film. 14.35 Nem{ki film. 16.10 Zakladi sveta, oddaja. 16.25 Dežela in ljudje. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v svet, oddaja. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo, kviz. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Romy 2002 22.15 čas v sliki. 22.25 Modra pi{tola, film 1998. 23.55 Čas v sliki.
Nedelja, 2. junij
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Telebajski, 81. oddaja; Trnovo robidovje: Poletna zgodba, lutkovna nan., 2/8; Ferdi, risana nan., 8/13; Bisergora: Zakaj je čas včasih dolg, lutkovna nan., 9/15. 9.50 Promenadni koncert. 10.20 Pomagajmo si, oddaja TV Koper-Capodistria. 10.50 Svet divjih živali, poljud. serija. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodist-ria. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.25 Odvetni{ke zdrahe, pon. 14.00 Tistega lepega popoldneva. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV MARIBOR. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Gobe na slovenskem, dok. serija. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.05 Mario. 21.55 Čez planke: Velika Britanija. 23.10 Poročila, {port, vreme. 23.45 Odkrivajmo znanost: Življenjske črte, poljud. serija. 0.20 Virdžina, srbski film. 2.00 Gobe na slovenskem, dok. serija, 2/4, pon. 2.30 Tobačne vojne, angle{ka dok. serija, 3., zadnji del, pon. 3.20 South Park, ameri{ka risana serija, 13.epizoda, pon. 3.40 Ultravijolična, pon. 4.30 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.00 Sport.
TV SLOVENIJA 2
9.45 Tedenski izbor 9.45 Rad imam Lucy, čb nan. 10.10 Komisar Rex, avstrijska nan., 23.epizoda. 10.55 Ciciban poje in pleše, oddaja TV Maribor, 1. del. 12.25 Mugello: Motociklizem za veliko nagrado Italije do 250 ccm, prenos. 13.20 Kapo dol, oddaja o nogometu, pon. 13.50 Mugello: Motociklizem za VN Italije do 500 ccm, prenos. 15.00 Jasno in glasno: Delati med počitnicami?, pon. 16.15 Kranj: DP v vaterpolu, Triglav živila - Olimpija, prenos. 17.25 Sport. 19.15 Videospotnice. 20.00 Tobačne vojne, angle-{ka dok. serija, 3., zadnji del. 20.55 Frasier 21.15 Homo Turi-sticus. 21.35 Ultravijolična, angle{ka nad., 4/6. 22.30 Večer ob 80-letnici skladatelja Uro{a Kreka. 23.40 Videospotnice, pon.
POP TV
8.45 Oliver Twist, ris. ser 9.10 Mali helikopter 9.25 Princesa Sissi. 9.50 Dragon Ball. 10.15 Jekleni Max. 10.40 Godzila, ris. ser. 11.05 Na{a sodnica, pon. zadnjega dela. 12.00 Močno zdravilo, pon. 12.45 Majhne skrivnosti, pon. 12.50 Zresni se že! 8. del. 13.20 SP v nogometu 2002, Gwangju, Španija : Slovenija, prenos. 15.20 Nogometna arena. 16.10 Smola pa taka, 2. del. 16.40 Močno zdravilo, 18. del. 17.30 Sr~ne skrivnosti, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Kokon, film. 23.30 El mariachi, mehi{ko-ameri{ki film. 1.00 24 ur, pon.
KANAL A
7.00 Nogometna arena. 7.20 SP v nogometu 2002, Saitama, Argentina : Nigerija, prenos. 9.20 SP v nogometu 2002, Busan, Paragvaj : JAR, prenos. 11.20 SP v nogometu 2002, Ibaki, Anglija : Svedska, prenos. 13.20 SP v nogometu 2002, Gwangju, Spanija : Slovenija, prenos. 15.20 Nogometna arena. 16.10 SP v nogometu 2002, Saitma, Argentina : Nigerija, pos. 18.05 SP v nogometu 2002, Busan, Paragvaj : JAR, pos. 19.55 Popstars, najbolj{i tega tedna. 20.00 Nogometna arena. 21.00 SP v nogometu 2002, Gwangju, Spanija : Slovenija, pos. 22.50 Nogometna arena, pon. 23.50 SP v nogometu 2002, Ibaki, Anglija : Svedska, pos.
TROJKA
8.00 Risanke. 9.00 Action Man. 9.45 Družinska. 10.00 Spidi in Gogi show. 11.30 Za vas in mesto. 12.30 V sedlu. 13.00 Vera in čas. 14.00 Dokum. oddaja. 14.30 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Kamelot. 17.30 TV razglednica. 18.00 Stiri tačke. 18.30 Ježek Show, pon. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi Nipič Show. 21.30 Knjiga. 22.00 Ekskluzivni magazin. 22.30 Automobille. 23.00 Na{ vrt. 23.30 Dokumentarna oddaja.
HTV 1
7.50 TV spored. 7.55 TV koledar 8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 TV spored. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.15 Hruške in jabolka. 15.45 Dramska serija. 16.50 Izpoved: Dva obraza zla, am. film. 18.25 Sternbergovi,. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 F.I.S.T, am. film. 23.35 Novice. 23.50 Une semaine de vacances, film. 1.30 V nedeljo ob dveh. 2.30 Sternbergovi, serija. 3.20 Afrika: Slon Willy. 3.45 Dokumentarni film. 4.15 Odprtina, fr. film. 6.15 Hrvaški glasbeni program.
HTV 2
9.00 Biblija. 9.15 Dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Odprtina, fr film. 13.40 Nema priča. 15.30 TV spored. 15.35 Ksena, serija. 16.20 Rijeka: Morje. 16.50 Afrika: Slon Willy. 17.15 Opera Box. 17.45 Oddaja o kulturi. 18.20 Animanijaci, serija. 18.40 Dobro jutro, Hrvaška - jubilejno. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Koncert. 21.05 Novice. 21.10 London: Koncert za Kraljico, posn. 23.20 Glasbeno potovanje po Rusiji, dokum. serija.
HTV 3
7.15 TV spored; SP v nogometu. 7.20 Ibaraki: Argentina - Nigerja, prenos. 9.20 Busan: Paragvaj - Južna Afrika, prenos. 11.25 Saitima: Anglija - Švedska, prenos. 13.20 Gwangju: Španija - Slovenija, prenos. 15.20 Športni program / Reprizni program. 20.10 NOGOMETNA TELEVIZIJA. 1.55 Šport danes. 2.10 Posnetki.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 9.05 Balto, srce junaka, risanka. 10.15 Hiber-natus, komedija. 11.30 Sport. 12.00 Drive!. 12.45 Atletika, prenos. 13.10 Razvedrilni program. 15.40 Sidekicks, film. 17.20 Asteriks, risanka. 18.30 Sport v nedeljo. 19.30 čas v sliki. 20.00 Sport. 20.15 Vulkan, film. 22.00 Razvedrilni program. 23.05 Kraj zločina, serija.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Povsem kulinarično. 9.30 Cerkvena oddaja. 10.15 Bog in kvante. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hi{a. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Oddaja. 15.00 Tri dame z žara, serija. 15.25 Bernadette iz Lourdesa, film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e živeti, oddaja. 18.00 Kviz. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Brata, film. 21.55 Skoraj popoln skok ~ez plot. 23.35 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
Ponedeljek, 3. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe: Rojstni dan. 9.30 Marko, mavri~na ribica, ris. nan., 25.ep. 9.45 Svet divjih živali, angleška poljud. serija, 3/10. 10.15 National Geographic, ameriška dok. serija. 11.05 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.30 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija. 12.00 Odkrivajmo znanost. 12.30 Parada plesa. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Volja najde pot. 17.55 Telebajski, pon. 18.15 Radovedni taček: Karta. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.10 Julija, avstrijska nan. 21.00 Svetovni izzivi. 21.30 Pisave. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Dosežki. 23.15 Branja. 23.30 Volja najde pot, pon. 0.25 Pisave, pon. 0.50 Svetovni izzivi, pon. 1.20 Gledališče v hiši, pon. 1.50 Saint Tropez, pon. 2.40 Parada plesa, pon. 3.00 Homo turisticus, pon. 3.20 Studio city, pon. 4.20 Končnica, pon. 5.35 Šport.
TV SLOVENIJA 2
13.25 Tedenski izbor 13.25 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Skrivno življenje dvojčkov, angleška dok. serija, 2/3. 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nan., 47.ap. 16.45 Saint Tropez, francoska nad., 21/26. 17.45 Počitnice do zadnjega diha: Mera za mero, dok. nan., 2/5. 18.00 Horace in Tina, avstralska nad., 14/26. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio city. 21.00 Končnica. 22.00 Zakaj je potonil kursk, angleška dok. oddaja. 23.00 Brane rončel izza odra. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Močno zdravilo, pon. 14.05 Dragon Ball, ris. ser 14.30 Jekleni Max, ris. ser 15.30 Newyorška policija, 3. del. 16.25 Esmeralda, 96. del. 17.20 Tri sestre. 18.15 Močno me objemi, 29. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, zadnji del. 20.55 Sedma nebesa, 17. del. 21.50 Providence, zadnji del am. nan. 22.40 Odpadnik, 3. del. 23.30 Prijatelji, 3. del am. nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Niigata, Hrvaška : Mehika, prenos. 10.20 Nogometna arena. 10.50 SP v nogometu 2002, Ulsan, Brazilija : Turčija, prenos. 12.50 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Sapporo, Italija : Ekvador, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 Sp v nogometu 2002, Ulsan, Brazilija : Turčija, pos. 17.30 SP v nogometu 2002, Niigata, Hrvaška : Mehika, pos. 19.25 Popstars, najboljši tega tedna. 19.30 Gola resnica, 4. del. 20.00 Nogometna arena. 21.00 SP v nogometu 2002, Sapporo, Italija : Ekvador, pos. 22.50 Zakon ulice, ameriški film. 0.30 Nogometna arena, pon.
TROJKA
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.00 Vide-ostrani. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Aruna - moč perila, pon. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Helenini ljubezni, komedija. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Naj N. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Otroški program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.21 TV spored. 12.30 Izvor, serija. 13.20 Za vedno, film. 14.45 Kultura: Stonehenge. 15.55 Novice. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Rio bravar 20.35 Latinica. 22.10 Odmevi dneva. 22.30 Šport danes. 22.45 Swing Shift, film. 0.35 Srce na skriti nalogi. 1.20 Becker 1.45 Frasier. 2.10 Dokumentarni film. 3.00 Za vedno, film. 4.25 Dokumentarni film. 5.35 Auto-magazin. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
7.55 TV spored. 8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Otroci Avstralije, dokum. serija 9.20 TV koledar. 9.30 Prizma. 10.25 Mir in dobro. 10.55 Sternbergovi. 11.45 Kultura. 12.15 Enkraten svet. 12.45 Mesečina. 13.30 Hruške in jabolka. 14.00 Glamour Cafe. 15.00 Otroški program. 16.00 Moj prijatelj Arnold. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor 18.30 Kviz. 19.05 Frasier 19.30 Foto v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Becker 20.30 London: Koncert za Kraljico, prenos. 23.35 Seinfeld. 0.00 Allo, allo. 0.30 Življenje na severu.
HTV 3
7.50 SP v nogometu. 8.20 Hrvaška - Meksiko, prenos. 10.50 Brazilija - Turčija, prenos. 12.50 Športni / Reprizni program. 13.20 Italija -Ekvador, prenos. 15.20 Reprizni program. 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogometna televizija. 0.55 Posnetki.
ORF 1
6.05 Otroški program. 8.00 Življenje in jaz. 8.25 Divja brata s šarmom. 8.45 Sabrina. 9.10 Asteriks. 10.15 Razvedrilni program. 13.20 Confetti play town 1. 13.50 Confetti town. 14.25 Confetti play town 3. 14.30 Rokovo moderno življenje. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Še podarjeno je predrago, film. 21.45 Razvedrilni program. 22.50 World stunt Awards.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska postaja. 10.20 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stičišče kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 4. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora: Zakaj je čas včasih dolg. 9.25 Risanka. 9.30 Radovedni taček: Karta. 9.45 Srebrnogrivi konjič, risana nan. 10.10 Jože Bevc: Ko je pomlad - mama te želi spoznati, otroška nan. 10.40 Volja najde pot. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, avstrijska nan., 18.ep. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.25 Tedenski izbor. 13.25 Dobro jutro. 15.10 Osamljeni planet: Norveška. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 16.55 Vojna in civilizacija, ameriška dok. serija. 17.45 Šiv v času, zadnji del. 18.05 Zlatko Zakladko: Kraška frtalja. 18.20 Knjiga mene briga. 18.35 Skrivnosti: Ljubezen. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vač kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.10 Myanmar - burma, dežela tisočerih pagod, dokumentarec meseca. 21.05 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.00 Nemška igra, nemška drama. 0.30 Knjiga mene briga. 0.50 Vojna in civilizacija, pon. 1.40 Šiv v času, pon. 1.55 Myanmar - burma, dežela tisočerih pagod, pon. 2.50 Aktualno, pon. 3.40 Gledaličče v hiši. 4.10 Saint Tropez, pon. 5.20 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani - vremenska panorama. 10.50 Končnica, pon. 11.55 Pariz: Tenis roland garros, prenos. 15.30 Studio City, pon. 16.25 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nan., 48.ep. 16.55 Saint Tropez, francoska nad., 22/26. 17.55 Po potresu, ameriški film. 19.30 Videospotnice. 20.00 Ponovna smrt, ameriški film, pon. 21.45 Igra s smrtjo, nemčki film. 23.15 Praksa, ameriška nan., 1.ep., pon. 23.55 Tenis Roland Garros, posnetek iz Pariza. 1.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 TV Dober dan, pon. 14.05 Dragon Ball, ris. ser. 14.30 Jekleni Max, ris. ser. 15.30 Newyorška policija, 4. del. 16.25 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja. 16.30 Esmeralda, 97. del. 17.20 Tri sestre, 107. del. 18.15 Močno me objemi, 30. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Za h~erino ~ast, ameri{ki film. 22.30 Odpadnik, 4. del. 23.30 Prijatelji, 4. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Gwangju, Kitajska : Kostarika, prenos. 10.20 Nogometna arena. 10.50 SP v nogometu 2002, Saitama, Japonska : Belgija, prenos. 12.50 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Busan, Južna Koreja : Poljska, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 SP v nogometu 2002, Gwangju, Kitajska : Kostarika, pos. 17.30 SP v nogometu 2002, Saitama, Japonska : Belgija, pos. 19.25 Pop-stars. 19.30 Gola resnica, 5. del. 20.00 Nogometna arena. 21.00 SP v nogometu 2002, Busan, Južna Koreja : Poljska, pos. 22.50 Zakaj sem bila umorjena, am. film. 0.25 Nogometna arena, pon.
TROJKA
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report. 09.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje. 11.15 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Wai Lana joga. 14.20 Ekskluzivni magazin. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Alfi Nipič Show. 17.20 Naj N, pon. 18.20 Naš vrt. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 TV razglednica. 21.30 Gradimo. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga. 00.30 Videostrani.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.50 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer 12.30 Izvor 13.20 Usodna minuta, it. film. 14.50 Kultura. 15.55 Novice. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Glasba. 20.50 Forum. 22.00 Moderato cantabile. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Šport danes. 23.25 Skrivnostna Hrvaška. 23.50 Executive Decision, film. 2.05 Newyorški policisti. 2.50 Prijatelji. 3.20 Smrtna kazen. 3.45 Pravica za vse. 4.30 Usodna minuta, it. film. 6.00 Remek. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
7.55 TV spored. 8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Otroci Avstralije, serija. 9.25 TV koledar 9.35 SOS. 10.05 Auto-magazin. 10.45 Srce na skriti nalogi. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Dokumentarni film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Fantje iz Waterlanda. 16.20 Rummel ni Rabalder. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor 18.30 Kviz. 19.05 Smrtna kazen. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Newyorški policisti. 20.55 Novice. 21.15 Prijatelji. 21.50 Pravica za vse. 22.40 Seinfeld. 23.05 Allo, allo. 23.35 Življenje na severu.
HTV 3
8.10 TV spored. 8.15 SP v nogometu. 8.20 Kitajska - Kostarika, prenos. 10.20 Reprizni program. 10.45 Reportaže. 10.50 Japonska - Belgija, prenos. 12.50 Reprizni program. 13.20 Koreja - Poljska, prenos. 15.20 Športni program / Reprizni program. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 NOGOMETNA TELEVIZIJA. 0.40 Posnetki.
ORF 1
6.10 Otroški program. 7.40 Varuška. 8.05 Sabrina. 8.30 Čarovnice, serija. 9.15 World stunt Awards. 10.15 Razvedrilni program. 13.20 Confetti play town 1. 13.50 Confetti town. 14.25 Confetti play town 2. 14.30 Rokovo moderno življenje. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Božanska družina, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed,serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Policaj iz Toelza, serija. 21.50razvedrilni program. 22.55 Jack Reed, film 1993.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zlati jubilej kraljice Elizabete 2, reportaže. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na kraju dogajanja. 23.05 Verska oddaja. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 5. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Dober dan, koroška. 9.10 Trojčice, ris. nan. 9.35 Grdi raček Tine. 10.00 Zlatko Zakladko. 10.15 Skrivnosti: Ljubezen. 10.20 Knjiga mene briga. 10.35 Šiv v času, francoska dok. nad. 10.50 Vojna in civilizacija. 11.40 Cik cak. 12.00 Myanmar - burma, dokumentarec. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 16.55 Sharks of the atomic atol, poljud. oddaja. 17.50 Male sive celice. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.10 Sedmi pe~at: Vzhod je vzhodno, angl. film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.00 Terminal. 0.35 Sharks of the atomic atol, pon. 1.25 Gledališče v hiši, pon. 1.55 Saint Tropez, pon. 2.50 Vojno gledališče, pon. 4.55 Šport.
TV SLOVENIJA 2
11.55 Pariz: Tenis Roland Garros, prenos. 15.50 Homo Turisticus, pon. 16.10 Gledališče v hiši. 16.45 Saint Tropez. 17.40 Operacija Amsterdam, ang. film. 19.20 Videospotnice. 20.00 DP v košarki (m), prenos. 22.00 Tenis Roland Garros, posn. 23.30 Praksa, am. nan. 0.10 Prvi val, kan. nan. 0.50 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik. 10.00 Močno me objemi. 10.55 Tri sestre. 11.50 Esmeralda. 13.15 Preverjeno. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Jekleni Max, ris. ser 15.30 Newyorška policija, 5. del. 16.25 Esmeralda, 98. del. 17.20 Tri sestre. 18.15 Močno me objemi. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Obsedena s preteklostjo, am. film. 21.45 Tretja izmena. 22.40 Odpadnik. 23.30 Prijatelji. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 Rusija : Tunizija. 10.20 Nogomet. 10.50 ZDA : Portugalska, prenos. 12.50 Nogomet. 13.20 Nemčija : Irska, prenos. 15.20 Nogomet. 15.40 Rusija : Tunizija, pos. 17.30 Suwon, ZDA : Portugalska, pos. 19.25 Popstars. 19.30 Gola resnica. 20.00 Nogomet. 21.00 Ekstra magazin. 21.05 Pop-stars. 22.00 Nemčija : Irska, pos. 23.50 Nogomet, pon.
TROJKA
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avto-drom, pon. 09.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu. 13.50 Wai Lana joga. 14.20 Štiri tačke. 14.50 Iz domače skrinje. 16.20 Kickboxer 4, akcijski. 18.20 Gradimo. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.21 TV spored. 12.30 Izvor. 13.20 Mambi, film. 15.05 Kultura. 15.55 Novice. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Kitajska, dokum. serija. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skrinja, dokumentarna oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Šport danes. 23.10 Euromagazin. 23.40 Vojak, film. 1.15 Tilly Trotter. 2.05 Lee Evans. 2.30 Prekinitev. 5.30 Dosjeji X. 6.15 Hrvaški glasbeni program.
HTV 2
7.55 TV spored. 8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Otroci Avstralije, dokumentarna serija. 10.35 TV koledar. 10.45 Glasba. 12.10 Reprizni program. 13.10 Forum. 14.20 Moderato cantabile. 15.05 Otroški program. 16.05 Moj rojstni kraj, serija. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Lee Evans, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Tilly Trotter,. 21.00 Novice. 21.15 Dosjeji X. 22.00 Dokumentarna serija. 23.00 Seinfeld, serija. 23.25 Allo, allo. 23.55 Življenje na severu. 0.40 Jazz.
HTV 3
8.10 TV spored. 8.15 SP v nogometu. 8.20 Kobe: Rusija - Tunis, prenos. 10.20 Reprizni program. 10.50 ZDA - Portugalska, prenos. 12.50 Reprizni program. 13.20 Nemčija - Irska, prenos. 15.20 Športni program / Reprizni program. 18.45 Transfer. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 NOGOMETNA TELEVIZIJA. 0.40 Ponovitve.
ORF 1
6.10 Otroški program. 8.00 Varuška, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.35 Herkul, serija. 10.20 Še podarjeno je predrago, ponovitev filma. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town. 13.20 Confetti play town 2. 13.25 Quasimodo, risanka. 13.50 Confetti town. 14.25 Confetti play town 3. 14.30 Rokovo moderno življenje. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Internetna past, film 1999. 21.55 razvedrilni program. 23.00 Za pest dolarjev, vestern 1964.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija. 10.15 Bernadette iz Lourdesa, film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Prijateljice. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Angel vrača udarec, film. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Report international. 23.15 Žarišče. 0.00 Čas v sliki.
PIRAMI]
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04Í3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR
DiC						1		■reL.:		02 / 77122 61			
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poinočm
n

13. Slapovi - Pravljica življenja
12. Ans. Braneta Klavžarja - Kaj je novega
11. Vrisk-Preveč je belih rož
10. Rokovnjači - Zapojte z nami
09. Ans. Zupan - Važno ni kaj vidijo oči
08. Strašna Jožeta - Strašna Jožeta
07. Vasovalci - Osamljeni godec
06. Izvir - Zaplešite z nami
05. Okrogli muzikantje - Okrogli smo mi
04. Bobri - Tvoje srce
03. Ans. Rosa - Pomota
02. Zarja - Fletna navada
01. Slovenskogoriški kvintet - Gobarska ljubezen
1.	Generacija 69 - Penzionist
2.	Boštjan Konečník - Frajtonarca je prava stvar
3.	Miii - Moja sreča
4.	Boris Kopitar - Vsak pač po svoje
5.	Srečko Mlinšek-Ljubim
6.	Viktorija-Bolečina
7.	Krila - Tvoja bom
Poskočnih 13
Glasujem za;
Veličastnih 7
Glasujem za: _ Glasovnice pol
e na dopisnicah na naslov:
MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj
Nagrado založbe SRAKA prqme'.
IMilica Arnuš, Slovenski trg 2, 2250 Ptuj
Xradioptuj
89.8*98.e'l04.3MHz
ČETRTEK, 30. maja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOÏKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
PETEK, 31. maja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
SOBOTA, 1. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 [port. ČESTITKE POSLU-[ALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 [PORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
NEDELJA, 2. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
PONEDELJEK, 3. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 9.05 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-
Žunec). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
TOREK, 4. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOIP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Juki^č). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
SREDA, 5. junija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 9.05 Po SlovenskIh goricah. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radioMurski val).

služben odstop
vas blizu uubuane
tanja dajčman
genocid
glina, ilovica
novozelandski noj
obotav-uivec, mečkac
madžar. uudsko glasbilo, klarinet
romul in...
lukavjv angliji
strešni material
pesnik gruden
stanje ozračja
indijansko uudstvo, ikanci
ana gale
citroenov avto
razvrstitev
teniški lopar
svetel drobec goreče snovi
zgornji del smučarske skakalnicé
100m
tropski orkan
tuji sk(
ie mo-
;ko ime
otok ob zahodni obali paga
češki
dif (josef)
jar znamka motorističnih čelad
gost mrć
izpad maternice po telitvi
marička, marija (domača oblika)
am. film. igralec (james)
izrivalec
naš pesnik in politik kocbek
češki hokeist (pavel)
angleški nogom. sodnik (uriah)
-:ica (manuela)
ogulin
lepilo (star.)
predlog
i
dom , anice černejeve
kratke sani za vožnjo hlodov
zgornji dom parlamenta
hrvaški
kraj pri reki
primorski dedek
gonjenje divjadi
afriški veletok
starodavni grič
slikarska deščica za barve
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: salsa, trias, risba, jetta, Dolmatov, Stritar, Iv, Bi, prača, trirema, Jedrt, cekin, Radelj, kacetar, Trst, Aman, adneksitis, kapo, Ink, raš, triceratops, Ceres, terasa, otolit, Ecija, akant, melasa. Ugankarski slovarček: ARAI = japonska znamka motorističnih čeda, ATRO = ime finskega jazz basista Mikkola, KLANA = kraj pri Rijeki, LOREDAN = italijanski beneški dož od 1501 do 1521 (Leonardo), PATERA = češki hokejski reprezentant (Pavel, 1971), SARDE = anti~no mesto v Mali Aziji, prestolnica lidijskega kraljestva, TAROGATO = madžarsko ljudsko glasbilo, klarinet, TROD = izpad maternice po telitvi, VENC = češki cestni avtomobilski dirkač (Josef).
[GOVORI SE...
i.. DA se je vlada odločila za varčeoanje. Najprej pri državljanih, potem pa, če bo treba, še pri sebi.
... DA smo za finančne težave države dejansko krivi državljani. Če ne bi bili tako revni, bi lahko plačevali več davkov.
... DA predsedniška kandidatka na svojih predvolilnih nastopih zaenkrat zmaguje. V predtekmo-vanju še nima pravih nasprotnikov, plemeniti Zmago pa se, tako kaže, noče igrati.
... DA se morebitni drugi kandidati še odločajo. V igro bodo vstopili v drugem polčasu.
... DA so tudi županske kandidature še zavite v meglico negotovosti. Sedanji so postali razvajeni in se dajo prositi.
... DA z novimi občinami ne bo nič, zato bo kmalu razprodaja na zalogo kupljenih županskih foteljev.
... DA so župani in občinski plačanci trdno prepričani, da so občine v dveh mandatih upravičile svoj obstoj. Občanov pa nihče nič ne vpraša.
... DA se v Podlehniku pripravljajo na prvi praznik. Čeprav so vsa leta gradili vodovod, se za praznik bojijo vode in se bodo skrili pod šotor.
... DA vas gozdarji ob tednu gozdov vabijo na sprehod po gozdovih. Ker pa vas lahko v tem času tam kaj piči, vzemite s seboj kondome.
VIDI SE...
... DA sta si slona zaželela igrati golf. Po njunem mnenju so tudi "potakanje" žogice, iskanje majhnih lukenj, čudni kostumi in ukrivljene palice neke vrste cirkus.
Aforizmi
by Fredi
Zaslepljenost vodi le v slepo
ulico.
***
V zakonskih posteljah se delajo
tudi nezakonski otroci.
***
Za vse ve~ Slovencev ostaja
edini up življenje na up.
***
Pametnejši popuš~a, dokler se
ne spametuje.
***
"Vse skupaj bom obesila na klinca," je dejala Vida, ko ji je
presedlo redovniško življenje.
***
Človek obra~a le, dokler je Bog
pro~ obrnjen.
***
Ob svojih pla~ah si cestarji le stežka lahko privoš~ijo
pocestnice.
***
Plehke glasbe ne igra samo plehmuzika.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Nedela, 26. majnika. Vaš Lujs dela tudi v nedelo. Gnes sen pod streho, saj dezek po strehi škreblja, zemljica neje več zejna, bezeg cveti, po senu diši, v majniki vse se pač veseli.
Pred nami je mesec junij, zodji mesec v prvi polovici totega leta. Moren vam povedati, da sma z Mico ze potrgala majniške črešje in jih v glaze vlozla ter še dobrega šnop-seka gor vlila. To je za zimske
in druge gripozne mesce prova medicina, pravzaprav tokšna arcnija, ki še mrtve gor zbidi. Samo po kapljicah jo je treba uporoblati. Manj je spiješ, boj si zdrav in je tak tudi dohtarom prav.
Gnes boma z Mico jela bez-gove krapčiče. Tudi tota jed je medicina, če je poleg še kupica dobrega vina, štikl mesa, malo klobose in talar šelote, ki na domočem vrti rose.
Zaj pa zadosti kulinarike, kak strokovno provimo dobri papici in pitiki, da se bomo lehko še malo posvetili politiki. Začela se je oziroma se ze nadaluvle sveta vojna za prestol predsednika drZove, v kerem je duga leta čvrsto seda in drza vajeti v rokah in nogah Kučanov Milan, ki se bo letos poslova od tote funkcije. Kandidatov za novega prezidenta je ze precik, nekaj pa še jih čoka v zasedi. Tudi jaz sen misla kandidirati, pa mi je Mica rekla, da bi rada na stora leta mela pri hiši mir, pa tudi to je še rekla, da sen jaz za toto funkcijo premalo ali pa tudi preveč pameten in bi bila moja izvolitev prevejka škoda in tudi zguba za drzovo Slovenijo. Vseeno pa mislin, da bi lehko meli enkrat na predsedniškem mesti tudi kokšnega Prleka, Halozana ali pa Kuj-leka. Prekmurec Milan je svojo odsluza in smo pač zaj na vrsti druge nacionalnosti, tudi Krajnci, Primorci, Korošci, Štajerci in druge manjšine, ki majo fine korenine in trde kline.
Vas lepo podavlja in zeli vse dobro vaš LUJZEK
BBDNOa
OVEN 20. 3. do 20. 4.
Težave, ki jih imate v svojem osebnem življenju, so nastale zaradi tega, ker imate občutek, da vas vsi preveč izkoriščajo, pri tem pa nosite del krivde sami, saj ste preveč popustljivi.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Prišei bo čas, ko boste začeli razmišljati o napakah, ki ste jih "zagrešili" pri svojem poslovanju, spremenili pa se boste šele, ko se jih boste začeli zavedati. Takrat boste postali tudi manj agresivni.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Zamera je vaša huda rana, znebili se je boste šele, ko boste začeli vsem, ki so vas kdajkoli prizadeli, odpuščati in jim pošiijatiie pozitivne misli. Bodite previdni pri podpisovanju pogodbe.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Zeio visoko cenite poštenost ter globoko željo po ohranjanju vseh vidikov življenja, kateri nam ga deiajo iepega. Zaradi vaše notranjosti se znova in znova "lepijo" na vas sami labilni ljudje.
LEV 23.7. do 23.8
Trenutno imate zeio uspešno poslovno-partnersko zvezo, v kateri se oba s partnerjem zelo dobro počutita in dopoinjujeta, saj so vam in partnerju pogajanja, podjetnost in trgovina pisani na kožo.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Samozavest, optimizem in bojevitost vam prinašajo uspeh. Če boste na tej novi poslovni poti vztrajni, boste na koncu požeii uspeh, drugače lahko samo še enkrat padete, kar pa bi bilo škoda.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Zmaga in obiast pomenita tudi odgovornost. Glede tega vam bo usoda naklonjena, samo pozor, na kakšen način ju boste dosegali. Pazite se brezobzirnosti, ker se kot bumerang rada vrača.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Praviino usmerite svojo energijo in jo ustvarjalno uporabite pri poslu. Pri tem ne smete prezreti svojih siabih izkušenj iz pretekio-sti. Ob strani vam bo stala neka zelo ljubljena oseba.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Bodite previdni pri svojem ukrepanju glede službe, da ne boste zabredli pregloboko. Spomnite se izkušenj iz pretekiih iet, ko ste ravnali nezrelo. Vaša želja po zmagi in uspehu bo uslišana.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Počasi in previdno napredujte v svojih življenjskih izkušnjah, ki vam bodo pomagale, da boste tudi notranje boij rasii. Pri tem ne bi bilo slabo, ko bi se začeli posvečati podrobnostim iz svoje preteklosti.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Samo trdo deio prinaša uspeh in denar, zato ne bodite nezadovoljni, ampak se z vsem srcem posvetite deiu in napredku. Vztrajnost se vam bo dvojno obrestovala. Ne skrbite, da bi izgubili ljubljeno osebo.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Potrebujete samo potrditev, dosegli pa jo boste v kratkem, saj se vam obetajo dobre kupčije, ki jih boste uspešno reaiiziraii. Pri tem vam bosta pomagali tako vaša vztrajnost kot vaša trma.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
>tn .O
>
(O ^
Si 'k-CL
predstavljamo vam: CITROEN €3
Lepo je živeti
"želim si, da otročiček, ki se hoče igrati z avtomobilčkom, ne reče, daj mi moj avto, ampak, daj mi mojega citroena", je nekoč izjavil sloviti konstruktor Andre Citroen. Svojih besed se je tudi držal, tako da so Citroen avtomobili v preteklih desetletjih veljali za prave mojstrovine na štirih kolesih, od znamenitega gangsterskega traction avant, preko slavnega spačka 2 CV do še danes nepozabnih kraljic DS in CX. Vozila z oznako dvojne pokončne puščice so združevala najsodobnejšo tehniko z ekstravagantno obliko, ki je kupce privlačila kot magnet. A žal je zaradi razmer na tržišču in pritiska konkurence vodstvo Citroena v devetdesetih letih bilo prisiljeno ubrati nekoliko bolj konvencionalno pot. Zadnji čistokrvni Citroen je tako ostal XM, ki so ga predstavili leta 1989 in ga medtem že zamenjali s C5. Ampak zdaj se na veselje vseh ljubiteljev te tradicionalne znamke dogaja premik na pota stare slave. Začetek je novi model C3, ki je po mnenju mnogih spet pravi "Citroen".
tržnega razreda priča o tem, da C3 ponuja presenetljivo bivalno udobje. Z 1,67 m zunanje {irine ima v notranjosti dovolj prostora, da potnikom omogoča udobno počutje v kabini. To dokazujejo tudi njegove notranje dimenzije, {e posebej notranja {irina v vi{ini komolcev, ki tako v sprednjem kot zadnjem delu zna{a izdatnih 140 cm.
Korak naprej, ki ga je v oblikovno filozofijo znamke prinesel C3, pa izvira iz znatnega povi{anja vozila (1,52 m) v primerjavi s predhodnikom ter iz želje po temeljiti prenovi njegove notranje gradnje, pri čemer so njegovi snovalci uporabili vse izkušnje, ki so jih na področju zasnove vozil pridobili v zadnjih letih. Povečana višina vozila med drugimi prednostmi omogoča nov položaj voznikovega sedeža, ki je sedaj namešč-
OBLIKA
Oblika modela C3 odpira nove vidike avtomobilskega oblikovanja tradicionalne francoske znamke in po mnogih letih končno spet obuja tradicionalen {arm ekstravagantno oblikovanih vozil. Oblika modela C3 v grobem spominja na legendarnega "spačka", obenem pa posreduje vtis dinamičnosti in zaobljenosti. Sprednji del avtomobila krasita velika žarometa in prepoznavna citroenovska maska avtomobila. Velika dvojna pu{čica se bohoti na vrhu zračnih rež in izdaja malčkovo poreklo. Bočna linija je povsem
podrejena zaobljenosti strehe in tako poudarja celoten oblikovalski pristop. Linija stranskih oken je na začetku prednjih vrat nižja od linije motornega pokrova in se na isto višino dvigne šele v tretjem stranskem oknu. Odbijači se nadaljujejo v izbočene blatnike, ki so povezani s pragovi. Zadek avtomobilčka pritegne poglede z domiselno oblikovanimi trikotnimi lučmi in okroglo obliko. Končna ocena oblike bi se vsekakor glasila: Bravo, Citroen !
NOTRANJOST
Primerjava z vozili njegovega
en višje in bolj navpično. Takšna zasnova omogoča, da vsi potniki sedijo v "polvisokem" položaju, kar zagotavlja boljši pregled. Za voznika to pomeni predvsem varnost, potnikom pa daje prijeten občutek. Sedeži so udobni in dovolj izdatno izmerjeni.
Dvobarvna armaturna plošča je sodobne oblike in kakovostne izdelave. Zelo izstopajo lično oblikovane zračne reže in odlična ročica menjalnika, ki deluje zelo športno in robustno. Digitalni merilniki so pregledni in hkrati zanimivi, tipično ci-troenovski. Predali za drobnarije se nahajajo na armaturni plošči, zgoraj in spodaj, pod sedeži in v vratih.
Prtljažnik je zelo prilagodljiv, od izvedbe SX naprej pa nudi možnost spreminjanja od popolnoma ravnega dna do največje možne prostornine, ki ob podrtih sedežih znaša 1310 litrov (v osnovi 305). Ob doplačilu bo C3 v prodajnem letu 2002 lahko opremljen tudi s steklenim panoramskim strešnim oknom, ki zagotavlja večjo osvetljenost potniškega prostora. Njegova velika zastekljena površina ga uvršča v vrh njegovega razreda. Strešno okno sestavljata pomična steklena plošča v sprednjem in fiksna steklena plošča v zadnjem delu. Da bi ohranili zunanjo estetiko modela in njegove aerodinamične lastnosti, je povsem vgrajeno v streho. Po zaslugi velike razdalje do strehe pa pri tem potniki niso v ničemer prikrajšani, saj notranja prostornost ostaja tako rekoč nespremenjena. Stekleno strešno okno je
opremljeno z električnim stikalom, ki je nameščeno na strešni konzoli. Za prilagajanje notranje osvetljenosti so mu dodali sprednjo in zadnjo žaluzijo z navitjem v osrednjem prečnem nosilcu okna.
VARNOST
Voznik in potniki bodo v C3 deležni največje možne zaščite, saj je potniški prostor ojačan in opremljen s celo vrsto varnostnih naprav in elementov dodatne varnostne opreme. Na področju varnosti C3 predstavlja nadaljevanje vsega, kar so pri Citroenu kupcem ponudili na svojih novejših modelih, zlasti na sodobnem CS. Novi malček se ponaša s posebej visoko stopnjo varnosti, saj so po besedah snovalcev pri tem modelu varnost obravnavali kot celoto.
Tako se varnost začenja z bivalnim ugodjem, ki omogoča večjo koncentracijo, se nadaljuje z odpornostjo na morebitne trke, preko voznih lastnosti, ki omogočajo posebno varnost, vse do zaščite potnikov v vozilu. Na spisku varnostne opreme so vsi elementi: tritočkovni varnostni pasovi na vseh petih sedežih, štiri varnostne zračne blazine, zračne varnostne zave-
se, ABS z elektronskim razde-lilcem, pomoč pri zaviranju v sili, ojačana struktura in volan-ski steber "body block", ki se ob trčenju stisne za 5 cm, sistem pritrditve otroških sedežev ISOFIX do tipala za dež, ki samodejno vklopi brisalnike.
MOTORJI IN RAVNI OPREME
Ob začetku prodaje so na voljo štirje motorji, in sicer trije bencinski in dizelski.
Paleta bencinskih se začne pri
znanem 1,1-litrskem motorju s 44 kW (60 KM), srednjo izbiro predstavlja 1,4-litrski motor s 55 kW (75 KM), za temperamentne voznike pa je pravšnji 1,6-litrski motor s šestnajstimi ventili na valj in največjo močjo 80 kW (110 KM). Varčnejši vozniki bodo navdušeni nad 1,4-lit-rskim dizelskim motorjem HDi, ki s pomočjo tehnologije skupnega voda vbrizgavanja goriva premore 50 kW (70 KM) ob povprečni porabi 4,2 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov.
Ravni opreme sta dve, skromnejša X in bogatejša SX, na voljo pa je tudi dolg spisek dodatne opreme.
CENE
Osnovne cene za C3 z bencinskim motorjem se gibljejo med 1.932.000 SIT za model X 1.1i in segajo do 2.472.000 SIT za izvedbo SX 1.6i 16V Dizelski C3 z oznako SX 1.4HDi pa v osnovi stane 2.427.000 SIT.
C3
Lepo je živeti
httpy/c3.citroen.si
CITROËN ^ PTUJ avto Švarc "«j ^
Drago ŽVARC «.p., Amuiava S, 2250 Pti4 tel./fn 02/787 se 90, 787 60 91
II »! 5 M
v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
Polelje in čas dopustov
^ Metalki smo vam pripravili SC IfitZlU'»	raznoliko ponudbo:
MPCvsm
GUGALNIK VRTNI
širina 105 cm, 3 sedeži
GUGALNIK VRTNI
širina 135 cm, 4 sedeži....
GUGALNIK VRTNI
širina 170 cm, 4 sedeži....
GUGALNIK VRTNI
širina 170 cm, 4 sedeži....
MIZA VRTNA OVALNA
PUR zeiena......................
STOL VRTNI
PUR zeieni........................
ŽAR PLINSKI ZUNANJI .......
kos 19.900,00
kos 22.909,00
kos 39.999,00
kos 44.999,90
kos 4.999,00
kos 1.359,00
kos od 13.999,99 dO 39.799,99
kos 99.999,00
KOSILNICA VRTNA SAMOHODNA
5KS........................................................
KOSILNICA ELEKTRIČNA NA NITKO SKIL 300W........................
ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO
SKÍL400W 48cm...........................
kos 19.999,00
Velika izbira piastificiranih ogr^nih mrež BEKAERT Z UGODNIM POPUSTOM, na vse vrste plačil.
METAIKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Roaozniška 7, tel: 02/749 18 00
TEKSTILNA ZAŠČITA Danilo KELC s.p. Poljska cesta 17, Ptuj Telefon: 02/788-íi-70
IZDELOVANJE ZAŠČITNIH TEKSTILNIH OBLAČIL
NAREDITE BOLTŠI VTIS

^LMOMTh
i. n. n.
&
grndbcnn
M€HflNIZflCIJfl
CKTROMONTn^n
flLEKSnNDfR enBROVCC s.a.
IZVRJflMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLAGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (kanolizodjo, vodovod, plinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJ6VRNJ6 T€R€Nfl, RCZRNJC RSFRLTR
žnidrričcvo nrbrcžjc 12, 2850 ptuj, tcl: 02 / 748 18 90 cnK<- no / 77A 01 ficM- fiAi AAa OCE	occ

RFATATTT.T
Avtoservis Franc Terbnc s.p.
nnraaTrg 11 C/Vi _ OOKt TInraaTra
Telefon: 02/754-0080
PRODAJA NOVIH VOZIL
•	l<al<ovostne servisne storitve
•	originalni nadomestni deli
•	nakup staro za novo ali staro za staro
•	zavarovalniške usluge pri poškodovanih vozilih
•	kredit z osebno izkaznico
PRESENEČENJE IZ AVTOSERVISA TERBUC:
DHDiiCTi nn cnn nnn CIT nn MAI^IIDII ivim/rnA \/n7ii A
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a = 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
AKTALd.0.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
W 10 let
isiBrrniikZAWfflliDlNfifA
©csuBO m WÈMT m
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodoičanova ul. 10 2204 MiKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARKIZE ZABALKOXE IN TERASE
ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav lg v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
TOÊ0 ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?
'pmMa.lltanUáa .
FmK LOVREC. S.O.. Vinai^ tra3.Ptiii
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske ideti - toplotne črpailfe
tel: 02/78 06
Mercator
JA OPEČNIH IZDELKOV II. KVALITETI »USTA + DDV. CENE VEUAJO DÓ
; PO TOVARNIŠKIH [PRODAJE ZALOG.
i T
, _jcesta 3 ^ 233^ Progerekc^Telefon: 02/ 803-99- TERMOSEhZMIČNLBU« SOČA 38/20 (38x20x2
-	TERMO BLOK 38 1/1 (38x25x23,8)
-	VERTIKALNI BLOK 5/1 (25x1 9x19)
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
d 00 Ormoška c. 30. Tel.: 748-19-86 MESTU
e-mail: tepo.ptuj@amis.net
AKCIJA od 30.5. do 8.6.!
dolžina: 2,6 m barva: BELI JESEN,
RnRn\/i Ri iiřPV
Navedeno blago je na zalogi! Cene In popusti veljajo od 30.5. do 8.6. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 20% DDV.
Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h
-	opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 sit/m2 (PC brez DDV-ja)
-	kritina BOBROVEC 19x40. ooečne barve 45 siťltos fpc brez DDv-iai
Dnolrsirna Hnlà Ptiii ri n n 7ah\a\i 1	Ptiii Toi -nOI Onm
TMOVINA
porcelank/« 1
#	darila ™_
za različne TTTv priložnosti -
#	izdelki iz stekla in porcelan«
#	napisi, posvetila, ure
#	izparilniki, eterična olja, tekoči vosek
#	dekorativne steklenice
Jk WHolLri » nnclilrauo
AKCIJA-
* KOPALKE in PLAŽNI NATIKAČI:
žensicl, tnošicl, otroški
NOVO
* ŽENSKI KOSTIMI
že za 12.500,00 sit
lina Tanmheira noc+a 70 a Ptiii
WiEm
Ktlfigramsk« blago ' Metelko blago Dekorativno blago» Poz,itn®nterija
NOVO
* elastični JEANS, različni vzorci za lilače, Icrila, biuze,....
Malro nanlroriaua iil C Dliii
glasbene novice
Nogomet bo naslednji mesec osrednja tema in ga bo dodatno popestrila tudi glasba. Tokrat sem vse karte stavil na napad in vam predstavljam glasbeno dogajanje ob svetovnem
nogometnem prvenstvu v Južni Koreji in na Japonskem.
***
Uradno himno svetovnega prvenstva je zapela ANASTACIA in nosi naslov Boom. Najbolj znane nogometne uspe{nice so Ole Ole (We Are the Champions) - Various Artist, World in Motion -New Order in 3 Lions - Baddiel / Skinner & Lighting Seeds. Na prvenstvu bo nastopilo 32 reprezentanc in zelo me zanima, kdo bo prvak ter si bo na kncu zapel odo skupine Queen z naslovom We Are the Champions.
Med izbranimi reprezentancami bo prvi~ nastopila tudi Slovenija in glasbena založba Nika se je potrudila ter za najbolj vnete navija~e pripravila nogometni kompilacijski album Mi navijamo za Slovenijo. Vsi bomo stiskali pesti za na{e "žogobrcarje" in vsi bomo skakali ob nasi paroli: "Kdor ne ska~e ni Slovenc."
Dve naši najpopularnejši nogometni pesmi sta Slovenija gre naprej (upam, da res) - Lovšin & Predin & Kreslin in Hej hej - Gamsi.
Posebno himo so dobili angleški nogometaši in nosi naslov We're On The Ball (Go England) ter jo izvajata Ant & Dec.
Posebej za ta spektakel se je potrudil tudi DJ Otzi, ki je priredil svojo žurersko himno v nogometno Hey Baby (World Cup Version).
Obeta se prava nogometna pravljica, v kateri bo sodelovala tudi Slovenija in videli bomo, kdo bo tokrat najboljši.
***
ENRIQUE IGLESIAS je trenutno na koncertni turneji in najbliže nam bo nastopil v Zagrebu. Mega popularen pevec ima tale spisek glasbenih uspešnic: Bailamos, Be With You, Rhythm Divine, Could I Have This Kiss Forever (duet z Whitney Houston), Hero in Escape. Pravi šarmer je z albuma Escape snel novi komad LOVE TO SEE YOU CRY (***), ki je zmes atraktivnega latina in
komercialnega zabavnega popa.
***
Ameriški pevec ELVIS PRESLEY se je rodil 8. januarja 1935 in umrl 16. avgusta 1977. Studijski mojstri iz skupine JXL so si sposodili kraljev vokal v pesmi A LITTLE LESS CONVERSATION (****) in jo priredili v ritmi~no poslušljivo plesno klubsko temo s primesmi rock n'-rolla.
***
Pravi disko klubi vrtijo glasbo glede na sodobne plesne modo in v pomoč DJ ponujam tri vroče novosti: Rainbow - STARSPLASH, SMS -BARCODE BROTHERS in Rhythm of the Night - ALEX C. & JASMINA K.
***
Ameriški pevec, raper in igralec WILL SMITH je svojo glasbeno pot za~el pri duetu DJ Jazzy Jeff & Fresh Princ, medtem ko njegov najve~ji solo hit nosi naslov Men In Black. - Talentirani reper me je tokrat razo~aral v priredbi klasike BLACK SUITS CO-MIN (NOD YA HEAD) (***), ki je neizrazita kombinacija zastarelega funkyja ter rocka in zateženega valujo~ega rapa.
WYCLEF JEAN je kot solist zable-stel z uspešnico Gone Til November, vendar je pred tem uspešno deloval pri triu The Fugees, ki se jih gotovo spomnite po njihovi No 1. priredbi uspešnice Killing Me Softly. Vrhunski glasbenik izvaja ~utno mešanico mehkega rapa in ~iste-ga soula v pesmi TWO WRONGS (DONT MAKE IT RIGHT) (****), v katerem vokalno blesti tudi pevka skupine India.Arie CLAUDETTE ORITZ.
Britanski pevec WILL YOUNG je zmagal na glasbenem tekmovanju Pop Idol in ima tudi mega uspešen single Evergreen / Anything Is Posible (to je najbolj prodajan single na Otoku v letu 2002 in je že presegel naklado 1,7 milijona primerkov). Mladi pevec je na ki~ast pop na~in priredil klasiko LIGHT MY FIRE (***),
ki so jo v originalu izvajali The Doors.
***
Ameriška pevka NORAH JONES je svoj prvenec naslovila Come Away With Me in na njem ponuja ogromno glasbe in globokih ~ustev. Fantasti~na pevka pa vas bo o~arala v svoji otožni ~udoviti baladi DON'T KNOW WHY (****), ki je mešanica soula, folk-popa in jazza.
David Breznik
Mladi dopisniki
TRENUTEK STREZNITVE
Veliko časa presedim pred televizijskim zaslonom. Ob vsemogočih nadaljevankah in filmih najraje gledam oddaje o drugih državah, življenju v njih, posebnostih. Dokaj ravnodušno sem opazovala prizore iz Afrike. Ne morem reči, da me pogled na izstradana telesa ni pretresel. Nisem pa o tem kaj dosti razmišljala. Vedela sem, da je osnovni vzrok voda, ki je ni. Pesek, izsušena zemlja, veliki žalostni pogledi otrok. Lakota. Zame je vse to nekje daleč. Nisem razmišljala, kaj je vzrok.
Od lanskega poletja gledam na te prizore drugače. Zakaj? Ker pomanjkanje vode pomeni konec igre - igre, katere se igra vse človeštvo. Sami smo občutili, kaj pomeni suša. Sonce je kar naprej sijalo. Pripekalo. Bilo mi je všeč, saj sem hodila skoraj vsak dan na bazen, kjer je bilo super. V mladostni brez-skrbnosti nisem opazila zaskrbljenih pogledov staršev, sosedov. Včasih mi je mamica rekla: "Pojdi na vrt po paradižnik in papriko ." Šla sem. Vedno zjutraj. Neki dan pa sem šla opoldne. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Na vrtu sem opazila ovenelo listje zelenjave. Res so bili paradižniki lepi in čvrsti, le listje je bilo rjavo. Pogledala sem okrog sebe. Vsepovsod rjava ožgana trava. Le kaj se je zgodilo? Zakaj tega nisem videla že prej?
Odločila sem se, da bom šla popoldne, kljub vročini, na sprehod. Povsod enak pogled. Rjavo, ovenelo, suho. Kmetje so gotovo zaskrbljeni. Živinske krme in hrane bo malo. Ubogi kmetje!
Zdrznila sem se. Kot blisk me je prešinila misel. Kmetje? Saj vendar tudi za nas ne bo hrane. In vse to zaradi prevelike vročine. Pot me je vodila ob bližnjem potoku. Vode v njem je bilo malo. Torej tudi zalivati ni mogoče! Odšla sem domov. Prižgala sem televizor. Kmalu so bile novice. Napovedovalka je govorila o suši, ki je prizadela Slovenijo. Prizor je bil enak kot prej na mojem sprehodu. Povsod ožgana trava, oveneli poljski pridelki, žalostni glasovi pridelovalcev. Veliko besed o suši, pomanjkanju vode, majhnem pridelku. Na koncu je sledilo opozorilo: "Zalivanje vrtov in pranje avtomobilov je prepovedano!" Torej nam lahko zmanjka pitne vode. Pa saj to v naši zeleni Sloveniji skoraj ni mogoče! Kaj ni to le korak do
konca brezskrbnega življenja.
Spoznala sem, da je lahko našega brezskrbnega življenja hitro konec. Postati bomo morali odgovornejši. Voda je res vir življenja. Otroci v daljni Afriki odhajajo kilometre daleč po njo. Se lahko zgodi to tudi nam? Bo naša zemlja postala suha, kot je njihova?
Rešile so nas dežne kaplje. Narava je ponovno ozelenela. Opozoril ni bilo več. Ostala so le vprašanja: zakaj ne ravnamo z naravo drugače, kdo bo nam pomagal, bomo uničili sami sebe... ?
Kdo so tisti, ki bi morali odgovarjati za trenutno stanje? Iščemo posameznike? Posamezniki smo mi vsi. Torej bodimo odgovorni vsi.
Klaudija Kolarič, 4. a,
OS Juršinci
KNJIGOBUBE
Knjigobube so slovenski projekt, v katerega se lahko vključijo vsi slovenski otroci. Vanj je vključena tudi naša šola, in sicer učenci od prvega do tretjega razreda. Prvi in drugi razred devetletke imata Modro pobarvano pravljico, drugi razred osemletke Rumeno, tretji razred osemletke pa Rdeče pobarvano pravljico. Vsak razred je prebral določenoo število pravljic. Pravljice smo brali doma in v šoli, nato pa smo ustvarjali v pobarvankah.
17. aprila — ob mesecu knjige — smo imeli Knjigobubine delavnice. Ustvarjali smo po razredih. Plesali smo, izdelovali lutke, likovno ustvarjali, zgodbicam smo spreminjali konec in {e veliko drugega. Na koncu smo se predstavili s svojimi to~-kami in izdelki. Pripravili smo razstavo in se 13. maja predstavili star{em. Vesela sem bila, da se je na prireditvi zbralo veliko star{ev. Najbolj v{e~ mi je bila dramatizacija o Pujsu v mlaki.
Ker se leto izteka, se veselimo diplom, ki jih bomo dobili. U~enci 3. b razreda dobijo {e zlate družinske diplome, ker so v Knjigobube vklju~eni že tretje leto.
Razstavo smo prenesli tudi v ob~insko stavbo, da si jo bodo lahko ogledali {e drugi ljudje, ki ne zahajajo v {olo.
Maja Kostanjevec, 3. a
OS Markovci
DAN ZEMLJE
Bili smo na okrogli mizi na Vidmu. Na okrogli mizi sva sel-
'8.2 Mn^C'43 MJ-lz^
□morrow Never Caiiil^^^^^^^
nnMAM guATTMr: V \ x \—
HDNAN KEATIN - ENHIDUE IGt 3. It's DK-ATOMIC K
y 4. Without me-EMINEM \ ' -i^herever you Will Go - THE EMU. ' B. Bop Bop Baby - WESTLIFE \ Underneath Your Clothes - BHAKI
8.	Like a Prayer - MAD' HOUSE
9.	Don't Let Me Get Me - PUi^ ID. Lgvb at First Sight - KYLIE MINOGUE
I \
Vsakť? soho-bć? m<ed 21. in 2.2.. ura
sko šolo zastopali Sanja in jaz. Tam smo poročali o naših prizadevanjih za čisto okolje. Dva učenca sta zapela tudi Ekofra-jersko himno. S Sanjo sva predstavili, kako skrbimo za okolje učenci na Selih.
1.	Za svoje okolje skrbimo tako, da smeti vedno mečemo v koš.
2.	V jeseni smo zbrali 546 kg starega papirja.
3.	Imeli smo projekt o ločevanju odpadkov. Poznamo koristnost in pomen ločevanja smeti za naše okolje. Sedaj pa čakamo na postavitev obljubljenega ekološkega otoka. Težave so s prostorom, ki ga zadruga Sela ne da. Prosimo pristojne iz občine Videm, da ponovno zaprosijo vodilne zadruge.
4.	Radi imamo tudi našo reko Polskavo. Jezi pa nas, ker mnogi v reko vržejo poginule živali ali ostanke kolin. Te razkrajajoče živali se ustavijo ob robu vode, to zelo smrdi in onesnažuje vodo. Morda so se prav ti ljudje v času svojega otroštva kopali v tej reki. Danes pa se na žalost mi bojimo kožnih bolezni. Pogled na tako reko je žalosten in nas jezi.
5.	Opozarjamo tudi na bližino načrtovane gradnje vojašnice v Apačah. Žal nam je za gozdove, ki nam jih bodo posekali. Hrup bo plašil živali in mnoge se bodo odselile. Hrup letališča bo motil ljudi, tudi nas. Ali bo omejeno tudi naše gibanje po gozdovih?
Radi imamo svoje okolje, samo eno in edino je. Naše gelo je: Spoštujmo, občudujmo in negujmo naravo. Ob dnevu Zemlje želimo, da bi se vsi zavedli odgovornosti do naše narave. Vsi udeleženci okrogle mize Zemlji želimo, da bi jo ljudje čimbolj spoštovali in negovali.
Blanka Kozel, 3. r.,
OS Sela
MOJA BABICA
Moja babica stanuje v Veliki Nedelji. Moji babici je ime Ti-lika. Imam jo zelo rada. Moja babica težko hodi. Moja babica kida svinjam. Ima kure, zajce, svinje in psa Reksa. Z babico sem zadovoljen. Imam jo zelo rad, ker mi večkrat da bonbone in denar.
Marko Hebar, 4. r.,
OS Podgorci
MED PRAZNIKI
V ponedeljek zjutraj smo se z mojo družino odpeljali na Do-načko goro. Ko sem jo gledal od daleč, sploh nisem mogel verjeti, kako velika je ta gora, ampak ko sem jo videl ob blizu, nisem imel več treme. Hodili smo in hodili in prišli do velikega križa. Tam sem si iz šib naredil šotor. Ko smo prišli nazaj do koče, smo še malo pomalica-li, nato pa se utrujeni vrnili domov.
Matevž Lipavšek, 3. b,
OS Hajdina
PTIČJA GOSTIJA
Danes smo šli v gozd na ptičjo gostijo. Ptički so nam nametali bonbone. Nevesta je imela oblečeno belo obleko. Šopek je iz trnja. Še ansambel Čuki je zapel in zaigral. Ptički pa so plesali. Ptički so si v drevesnem deblu naredili gnezdo. Pripravili so mize in začeli jesti hrano. Mize so bile pokrite z belim prtom. Zdaj pa so se ptički poročili in nas opazujejo v razred. Zunaj je zelo lepo vreme.
Amalija Segula, 2. a,
OS Gorišnica
Pred nebeškimi vrati se pojavita župnik in šofer avtobusa. .Sveti Peter odloči, da gre župnik v vice, šofer pa v nebesa.
"To ni prav!" se razburi župnik. "Celo življenje sem posvetil Bogu, šoferji pa so tako in tako znani kot pijanci, ženskarji in pretepači!^
"To že," je rekel sveti Peter, "a ko si ti pridigal, so vsi ljudje spali, ko je pa šofer vozil avtobus, so med vožnjo vsi molili, da so srečno prišli domov."
***
"Včeraj sem bila s fantom v kinu," se je Sonja pohvalila prijateljici. "Film je bil tako smešen, da sem se fantu skoraj polulala na roko!"
***
"Katere ženske imaš raje: tiste, ki veliko govorijo, ali one druge?"
"Katere druge?"
***
Blondinka na drogu javne razsvetljave zagleda listič na katerem piše: "Oddajamo stanovanje". Potrkala je na drog, toda nihče se ni oglasil. Mimo je prišel policist in vprašal, kaj dela. Povedala mu je, policist pa je pogledal navzgor in rekel:
"Res čudno. Morali bi biti doma,
saj je prižgana luč v stanovanju!"
***
Turist se pelje po cesti, ko se pred avtom nenadoma pojavi policist in ga zaustavi.
"Prehitro ste peljali, zato boste plačali 20 tisočakov kazni!" je rekel policist.
"Kje pa imate radar?" se začudi voznik.
Policist se obrne h grmovju in pokliče kolega. Kolega zleze na plano in prvi policist mu reče:
"No, povej temu vozniku, koliko je tu dovoljena hitrost!"
"Pssssssst!"
"In kako hitro je peljal tale voznik?"
"Pst!"
***
"Zakaj v Ljubljani ne vidiš treh policistov, ki bi hodili eden poleg drugega?"
"Zato, da ne bi kdo mislil, da so
srednjega aretirali!"
***
Zena je nemirno hodila po stanovanju in čakala na moža. Ni in ni se prikazal. Bila je že v skrbeh zanj. "No, morda je skočil še na kozarček piva!" si je mislila, odšla do telefona, zavrtela številko in vprašala:
"Halo! Ali je tam gostilna Pod lipco?"
"Ne, tukaj je pa župnik!"
"Gospod župnik, kaj pa vi delate ob tej uri v gostilni?" je presenečeno vprašala.
***
"Angelca, ali sploh veš, koliko bi lahko za svoje grehe zaslužila?" reče župnik pri spovedi.
"Vem, ampak jaz tega ne delam za denar."
***
PIVOVARNA UNION
Generalni pokrovitelj slovenske nogometne reprezentance
NOGOMET - SP
Nedelja 02.06. ob 13.30 uri: SKUPINA B: SLOVENIJA :
ŠPANIJA
copy II sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
imir Sitar s.p. Tel.: 02/ 78 78 766
NOGOMET / 2. slovenska liga - zadnji krog
Spodrsliai na predzadnji stopnici usoden
ALUMINIJ - DRAVA ASFALTI PTUJ 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Čeh (20)
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, S. Golob, Sambolec (Pucko), Žemljic, Pekez, Rakic, Čeh, Franci (Fridauer), Šimundža, Pipenba-her (Doncec). Trener: Branko Horjak.
DRAVA ASFALTI: D. Golob, Lenart, D. Krajnc, Korez (Sluga), Klinger (Toplak), Zdelar (Poštrak), Zajc, Krepek, Majcen, Vogrinec, U. Krajnc.
Stari dobri derbi sosednjih dru-goligašev iz Kidričevega in Ptuja je ponovno pokazal, da je nogomet - ceprav nimamo prvoligaške ekipe - še vedno šport, ki pritegne veliko gledalcev in je v središču dogajanja. Nogometaši Aluminija so pred tem srečanjem imeli še vsaj teoretične možnosti za drugo mesto in so čakali ugoden razplet iz Ivančne Gorice, kjer so nastopali nogometaši drugouvrščene Ljubljane, zato so morali igrati na zmago.
Sicer pa je prvi polčas minil v igri, ki je bila polna tempa, vendar največ med obema kazenski-
Za veselje ni bilo razloga: v ospredju trener Drave Grbavac, v ozadju nogometaši Aluminija
ma prostoroma. V 20. minuti so domačini povedli. Z desne strani je v kazenski prostor Ptujčanov poslal predložek Pipenbaher, žogo je z glavo močno udaril Čeh in mreža gostov se je zatresla. Do
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 30. kroga: Aluminij - Drava Asfalti 1:0 (1:0), Livar -Ljubljana 1:5 (1:3), Renče Goriška Brda - Jadran Šepič 1:1 (1:1), Tabor Sežana - Bela krajina 2:6 (1:2), Elan - Triglav Bakovci 2:1 (1:1), Dravograd - Železničar Radio City 3:0 (2:0), Zagorje - Nafta 2:2, Pohorje - Dravinja 0:0 KONČNI VRSTNI RED:
Afova vas pri Piufu
Marko Pergers.p., Proletarska ul. 5, Kidričevo
1. DRAVOGRAD	30	23	5	2	77:25	74
2. LJUBLJANA	30	22	6	2	89:12	72
3. ALUMINIJ	30	22	5	3	73:22	71
4. LIVAR	30	16	9	5	66:32	57
5. DRAVA ASFALTI	30	15	6	9	57:36	51
6. BELA KRAJINA	30	14	6	10	65:40	48
7. DRAVINJA	30	10	13	7	38:25	43
8. JADRAN ŠEPIČ	30	12	5	13	46:44	41
9. NAFTA	30	11	6	13	46:52	39
10. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	30	11	6	13	37:44	39
11. ZAGORJE	30	10	7	13	36:45	37
12. RENČE GORIŠKA BRDA	30	10	3	17	33:61	33
13. TRIGLAV BAKOVCI	30	7	3	20	29:85	24
14. TABOR SEŽANA	30	6	5	19	31:73	23
15. POHORJE	30	4	2	23	36:73	15
16. ELAN	30	2	2	26	15:105	8
Vratar Drave je premagan, žoga je v mreži
konca prvega polčasa sta za nogometaše Drave Asfaltov priložnosti zamudila Majcen v 33 in U. Krajnc v 43. minuti, a njuna strela nista bila dovolj natančna. V 43. minuti sta v kazenskem prostoru trčila Pipenbaher in Klinger; nogometaša Aluminija so morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Drugi del srečanja je bil še bolj razgiban. Začetek so zaznamovali nekateri navijači Drave, ki so sicer glasno vzpodbujali svoje nogometaše, vendar pa so se kar nekajkrat prepustili vulgarnosti. V 56. minuti so bučno protestirali nogometaši Drave Asfalti in
njihovi navijači, saj naj bi Zem-ljič v kazenskem prostoru Aluminija zrušil Majcna in so zahtevali enajstmetrovko, vendar se je sodnik Skomina odločil za prekšek Majcna, slednjemu pa je pokazal tudi rumeni karton. Do konca srečanja so nogometaši obeh ekip poizkušali streljati, vendar do spremembe rezultata ni več prišlo. Točke so ostale v Kidričevem, vendar je imela zmaga ob zmagoslavju Ljubljane v Ivančni Gorici grenak priokus. Sicer pa derbi ni razočaral in vsekakor bi si podobnih srečanj želeli še več.
Danilo Klajnšek
Po trku Klingerja in Pipenbaherja so slednjega odnesli z igrišča s poškodovano arkado
ïscOnUitMLlrC
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2002
Spored tekem po skupinah v predtekmovanju
Skupina A
31.05.	13:30	Francija : Senegal
01.06.	11:00	Urugvaj : Danska 06 06. 08:30	Francija : Urugvaj 06 06. 13:30	Dansl<a : Senegal 11 06. 08:30	Danska : Francija 11 06. 08:30	Senegal : Urugvaj

Urugvaj
Lestvica skupine A:
1A-L 2A-[ 3A-[ 4A-[
Skupina B
Španija
Slovenija
02.06. 09:30	Paragvaj : JAR	_
02.06. 13:30	Španija : Slovenija	_
07.06. 11:00	Španija : Paragvaj	_
08.06. 08:30	JAR : Slovenija	_
12.06. 13:30	JAR: Španija	_
12.06. 13:30	Slovenija : Paragvaj	_
JAR
Lestvica skupine B:
Paragvaj
_ 1B-L — 2B-[ ~ 3B-[
4B-r
Skupina C
Brazilija
Turčija
03.06.	11:00	Brazilija : Turčija
04.06.	08:30	Kitajska : Kostarika
08.06.	13:30	Brazilija : Kitajska
09.06.	11:00	Kostarika : Turčija
13.06.	08:30	Kostarika : Brazilija
13.06.	08:30	Turčija : Kitajska
Kostarika
Lestvica skupine C:
KKajska
—	1C-L
—	2C-[ ~ 3C-[
4C-[
Skupina D
Japonska Portugalska
Poljska
ZDA
04.06.	13:30	J. Koreja : Poljska _
05.06.	11:00	ZDA : Portugalska _
10.06.	08:30	J. Koreja: ZDA _
10.06.	13:30	Portugalska : Poljska _
14.06.	13:30	Portugalska : J. Koreja _
14.06.	13:30	Poljska: ZDA	_
Lestvica skupine D:
ID-L
2D -[ 3D -[
4D-r
Skupina E
Nemčija
Irska	Kamerun Savd. Arab.
01.06. 08:30	Irska : Kamerun _
01.06. 13:30	Nemčija : Savd. Arab. _
05.06. 13:30 Nemčija : Irska	_
06.06. 11:00 Kamerun : Savd. Arab__
11.06.13:30	Kamerun : Nemčija _
11.06.13:30	Savd. Arab. : Irska _
Lestvica skupine E:
IE-L 2E-[ 3E-[ 4E-[
Argentina
Skupina F
02.06.	07:30	Argentina: Nigerija
02.06.	11:30	Anglija : Švedska
07.06.	08:30	Švedska : Nigerija
07.06.	13:30	Argentina: Anglija
12.06.	08:30	Švedska : Argentina
12.06.	08:30	Nigerija : Anglija
Anglija Nigerija Švedska
I I
Lestvica skupine F:
—	1F-L
—	2F-[
Z
4F-Í'
Skupina G
Italija
Hrvaška
Mehika
Ekvador
n m O JL
03.06.	08:30
03.06.	13:30
08.06.	11:00
09.06.	08:30
13.06.	13:30
13.06.	13:30
Hrvaška : Mehika Italija : Ekvador Italija : Hrvaška Mehika : Ekvador Mehika : Italija Ekvador : Hrvaš ka
Lestvica skupine G:
_ 16-L — 26-[ ~ 36-[ 46-[
Skupina H
Japonska
O
Rusija	Belgija Tunizija
04.06.	11:00	Japonska : Belgija
05.06.	08:30	Rusija : Tunizija
09.06.	13:30	Japonska: Rusija
10.06.	11:00	Tunizija : Belgija
14.06.	08:30	Tunizija : Japonska
14.06.	08:30	Belgija : Rusija
Lestvica skupine H:
_ 1H-L
— 2H-[ ~ 3H-[ 4H -[
NOGOMET
Kidriianom tudi letos ni uspelo!
Nogometaši Aluminija iz Kidrič^^vega so tudi drugo leto zapored zastali na zadnji stopnici, ki vodi v prvoligasko konkurenco. Sami so si onemogočili pot za napredovanje s porazom na domačem igrišču proti Renčam Goriškim brdom. Ze točka iz tega srečanja bi bila dovolj za zmagoslavje. No, potem je prišlo še srečanje v Slovenskih Konjicah, kjer so osvojili samo točko, kar je bilo na koncu res prelomno in jih je prehitela Ljubljana, ki v zadnjem krogu ni ničesar prepustila naključju.
Kaj hitro je pozabljena uvrstitev v finale slovenskega pokala, kar je izjemen uspeh za drugoligaško ekipo. No, verjetno pa je tekmovanje v pokalu zahtevalo dodatni davek, da na koncu Kidričani niso prišli v prvoligasko slovensko elito. Igranje na dveh frontah je zahtevalo svoje. Toda vse to so v klubu vedeli oziroma so lahko pričakovali, kaj se bo zgodilo. Ni pa se izšlo po njihovih željah in željah številnih ljubiteljev nogometa. Potrebno bo temeljito analizirati minulo prvenstvo in ugotoviti napake, ki so se pojavljale. Če teh ne bi bilo, potem seveda ne bi bilo nogometa in zadetkov in potem se ne bi reklo, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu. Seveda pa je dejstvo, da če ne uspeš, moraš poiskati vzroke za neuresničitev svojih ciljev. Prej kot boš to naredil, prej bo težava odstranjena. Nogomet je sila nepredvidljiv in se praktično do zadnjih sekund srečanja ne ve, kako in kaj se bo razvilo.
Če bodo cilji v Kidričevem ostali enaki, potem je to dobro za nogomet našega okolja. Dobro je tudi, da so njihovi mladinci prišli v polfinale pokalnega tekmovanja, slabo pa, da se po letu dni mladinci in kadeti selijo iz elitne druščine. Torej bo v novem prvenstvu potekalo vse po starem.
Igranje v drugi ligi je realnost tega nogometnega okolja. Letos je bila velika priložnost, da po dolgih letih ponovno dobimo prvoligaša, in vprašanje je, kdaj se bo ponovno ponudila. Mogoče hitro, mogoče bo ponovno dolgo trajalo. Sicer pa je nedeljsko nogometno srečanje v Kidričevem med Aluminijem in Dravo Asfalti pokazalo, da ima nogomet številne privržence, ki si vsi skupaj zaslužijo ogled prvoligaškega nogometa doma.
Delo v nogometu je specifičnost, o kateri bi lahko na dolgo in široko razpravljali, vendar bo sedaj, v času svetovnega nogometnega prvenstva, veliko časa za razmislek in konkretne poteze. Bomo v kratkem videli. Včasih je marsikaj odvisno tudi od podpore lokalne skupnosti oziroma njene uprave. Kaže pa, da je občina Kidričevo nekoliko naglušna za športno dejavnost ...
Danilo Klajnšek
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Izkoristiti prednosti in skriti slabosti ali fenomen Katanec
Slovenija bo v nedeljo popoldan odigrala svojo prvo tekmo na svetovnih nogometnih prvenstvih sploh. ^■vrstitev na tako veliko tekmovanje je spoštovanja vreden rezultat, saj je bil dosežen v izredno močni konkurenci nogometno precej bolj razvitih držav, kot je Slovenija. Vsekakor pa ni naključen, saj je bil deloma napovedan že s slovensko udeležbo na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem pred dvema letoma. Čeprav so Srečku Katancu in druščini po EP napovedovali zaton, je znal naš selektor iz reprezentance izvleči največ, kar zmore, in jo popeljati še više. Kje je skrivnost uspeha? S kakšno nogometno filozofijo mu je to uspelo?
Srečko je igral v močnih nogometnih klubih Evrope (Dinamo, Partizan, SStuttgart, Sampdoria). K takšnim klubom spadajo tudi odlični trenerji, in če omenimo samo dva: Čiro Blaževič (Dinamo) in Vujadin Boškov (Sampdoria), vidimo, da gre za strokovnjaka svetovnega slovesa. Največja Blaževičeva odlika je motiviranje igralcev in dobro taktično znanje, medtem ko je Boškov v Sampdo-rii zgradil odlično jedro moštva, okoli katerega se je vrtela vsa igra (Pagliuca, Vierhowood, Mancini, Vialli).
Če sedaj potegnemo vzporednice med tema dvema primeroma in slovensko reprezentanco, so podobnosti več kot očitne. Večina naših zmag je bila dosežena na podlagi velike borbenosti in nepopustljivosti naših igralcev (takšen je bil tudi Katanec na igrišču) ter vzporedno dobre taktične igre, kjer je imel nasprotnik zelo malo prostora za kreativno igro. Naša največja prednost pa je zagotovo dejstvo, da ta reprezentanca igra v nespremenjeni sestavi že praktično pet let. Vsak igralec pozna svoj del naloge in Katancu se ni treba posebej ubadati z razdeljevanjem vlog v moštvu. Več časa lahko posvečajo taktični pripravi na tekmo in druženju. Med igralci so se spletle prijateljske vezi, ki so v svetu profesionalizma prej izjema kot pravilo. Prav ta element je na igrišču včasih odločilen in pomeni jeziček na tehtnici odločitve o zmagovalcu.
Srečko je znal torej vse najboljše lastnosti svojih učiteljev združiti v slovenski reprezentanci in uživa podporo igralcev in navijačev. Vse se lahko ob morebitnih neuspehih seveda hitro obrne, a zaenkrat imamo pravico do sanj o osmini finala. Pred nami so tri tekme predtekmovanja in devet možnih točk. Na trenerski klopi pa Srečko Katanec! Ali sploh lahko izgubimo?
Jože Mohoric
NOGOMET
2.	SNL
TEKMA 29. KROGA:
DRAVA ASFALTI -LIVAR 4:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zajc (23), 1:1 Stranjak (58), 2:1 Vogrinec (80), 3:1 U. Krajnc (81 iz 11 m), 4:1 Krepek (86), 4:2 Stranjak (88)
DRAVA: Golob, Lenart, D. krajnc, Korez, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, Majcen, Vogri-nec, Uk. Krajnc (B. Emer{i~).
Po številnih priložnostih domačih napadalcev je uspelo Zajcu z močnim udarcem z 29 m doseči zadetek. Po domoru je vratar Golob dvakrat uspešno posredoval, gostje so postali nevarnejši in uspelo jim je izenačiti. Domačinov to ni zmotilo, vrstili so se napadi in deset minut pred koncem je bil odpor gostov strt, ko so v pičlih 6 minutah domačini dosegli tri zadetke, gostom pa je uspelo zadeti po nepazljivosti obrambe.
anc
3.	SLOVENSKA LIGA - SEVER
HAJDINA - [MARJE 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 R. Krajnc (49), 2:0 Hotko (55 iz 11 m)
Spomladanski del prvenstva je Hajdinčanom uspelo zaključiti z zmago ter s tem potrditi uspešno sezono, ki jih je uvrstila doslej najvišje na razpredelnici tekmovanja v III. ligi. Gostje so hoteli z napadalno igro presenetiti gostitelje, a niso uspeli. Ekipi sta do odmora zamudili številne priložnosti za zadetke.
Kadeti Drave Asfaltov so v tem krogu dosegli rekordno zmago
Gostitelji so nato prevzeli pobudo in po podaji Jurišiča je R. Krajnc zadel. V enem od napadov domačih napadalcev je v kazenskem prostoru bil zrušen Jurišič in sodnik Šinkovec iz Maribora je dosodil 11 metrov-ko; realiziral jo je Hotko. Gostom se je ponudila priložnost za zadetek, toda odlično je posredoval mladi Brodnjak, ki se je v 80. minuti ponovno izkazal, posredoval smelo in očuval svojo mrežo nedotaknjeno.
anc
I. LIGA MNZ PTUJ
DORNAVA - HOLERMU-OS ORMO@ 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Horvat (35), 0:2 Tobijas (43)
DORNAVA: Trop, Jurič (Ko-kol), Flos, Metličar, Serdinšek, Hrga, Kvar, Plohl (Šešerko), Stergar, Cvetko, Arnuš (Trunk). Trener: Ivan Zajc
3. SLOVENSKA LIGA — SEVER
Rezultati 26. kroga: INDE Vransko - Stojnci 1:3 (1:3), Kozjak - Zreče 1:2 (1:1), Krško Posavje - Pobrežje Gradis 5:2 (3:0), Hajdina - Šmarje 2:0 (0:0), Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped 6:1 (2:0), Malečnik - Bistrica 1:2 (1:0), Paloma - Usnjar 4:2 (2:0)
1. kr[ko posavje	26	22	1	3	72:17	67
2. MONS CLAUDIUS	26	21	2	3	62:21	65
3. HAJDINA	26	12	5	9	39:39	41
4. STOJNCI	26	11	6	9	35:40	39
5. PALOMA	26	12	1	13	52:51	37
6. BISTRICA	26	11	2	13	52:53	35
7. KOZJAK	26	9	8	9	28:31	35
8. ŠMARJE	26	10	4	12	34:39	34
9. USNJAR	26	9	6	11	46:42	33
10. MALEČNIK	26	8	6	10	31:42	32
11. INDE VRANSKO	26	8	6	12	27:43	30
12. ZREČE	26	8	4	14	41:45	28
13. GEREČJA VAS UNUKŠPED	26	8	2	16	30:55	26
14. POBREŽJE GRADIS	26	4	3	19	33:64	15
1. ZAVRČ	21	15	4	2	51:20	49
2. PODVINCI	21	15	3	3	66:27	45
3. LOVRENC	21	13	5	3	47:29	44
4. GRAJENA	21	12	5	4	60:27	41
5. HAJDOŠE	21	10	3	8	66:45	33
6. BUKOVCI	21	9	2	10	48:46	29
7. ZGORNJA POLSKAVA	21	8	3	10	41:50	27
8. APAČE	21	8	3	10	37:49	27
9. CIRKULANE	21	6	5	10	40:43	23
10. SPODNJA POLSKAVA	21	5	3	13	40:67	18
11. MARKOVCI	21	5	1	15	27:61	16
12. LESKOVEC -1	21	2	1	18	23:82	6
HOLERMUOS ORMO@:
Polak, Školiber, Zebec, Tobijas, Jurčec, Jambriško, Prapotnik, Gašparič, Horvat (Zidarič), Ha-bjanič, Govedič (Jerebič). Trener: Drago Posavec.
SREDIÍČE - ELTEH-[OP ROGOZNICA 4:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Kolenc (54), 2:0 Kaloh (59), 3:0 Kolenc (62), 3:1 Pihler (74. iz 11 m), 4:1 Rajh (77)
SREDIŠČE: Majč (Horvat), Novak, Žerjav, Tušek (Vizjak), Ivančič, Kolarič (Kaloh), Gapš-parlin, Lesjak, Aleksič, Kolenc, Rajh. Trener: Miran Rakovec
ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Kurbus, Cajnko (Makovec), Pihler, Vauda, M. Markež, R. Markež, Polanec (Arnuš), Nenad, Dokl (Lah), Kralj. Trener: Martin Potočnik
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
Rezultati 26. kroga: Publikum - Aluminij 1:0, Maribor Branik - Koper 3:0, Triglav -HIT Gorica 3:2, Slovan - Dravograd 1:1, Bilje Primorje -Mura 9:3, Factor - Rudar Velenje 1:1, Izola - Olimpija 0:2.
VRSTNI RED: Olimpija 48, Publikum 45, Triglav 43, Maribor Branik 42, Koper 39, Factor 38, Bilje Primorje 37, Dravograd 36, HIT gorica 35, Aluminij in Rudar Velenje 33, Slovan 30, Mura 25, Izola 20 točk.
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
Rezultati 26. kroga: Publikum - Aluminij 5:0, Maribor
Branik - Koper 1:0, Triglav -HIT Gorica 1:1, Slovan - Dravograd 0:3, Bilje Primorje -Mura 2:2, Izola - Olimpija 1:2.
VRSTNI RED: HIT Gorica 63, Triglav 54, Maribor Branik 44, Bilje Primorje 39, Olimpija in Rudar Velenje 37, Mura, Factor in Koper 35, Dravograd 33, Publikum 31, Slovan 28, Aluminij 22, Izola 13 točk.
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 25. kroga: Kovinar Mascom - Nafta 2:2, Krško -Zreče 4:0, Šentjur - Nissan Ferk 0:1, ERA Šmartno - Dravinja 0:1, Železničar Radio City - Ko-rotan 9:2, Drava Asfalti - Bistrica 4:1, Ormož - Pohorje 4:2.
VRSTNI RED: Dravinja 68, ERA Šmartno 64, Nissan Ferk 61, Krško 47, Železničar Radio City 46, Nafta 44, Drava Asfalti 33, Zreče 31, Pohorje in Kovinar Mascom 24, Šentjur in Ormož 23, Bistrica 14, Korotan 6 točk.
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA -VZHOD
Rezultati 25. kroga: Kovinar Mascom - Nafta 5:1, Krško -Zreče 3:1, Šentjur - Nissan Ferk 0:5, ERA Šmartno - Dravinja 0:1, Železničar Radio City - Ko-rotan 6:0, Drava Asfalti - Bistrica 16:0, Ormož - Pohorje 1:9.
VRSTNI RED: Železničar Radio City 68, Drava Asfalti 61, Nissan Ferk 58, ERA Šmartno 52, Dravinja in Nafta 40, Krško 37, Pohorje 33, Korotan 32, Šentjur 28, Kovinar 26, Bistrica in Ormož 11, Zreče 7 točk.
Danilo Klajnšek
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 1. kroga končnice: Dornava - Holermuos Ormož 0:2, Središče - Eltehšop Rogoznica 4:1
1.	HOLERMUOS ORMOŽ	1 1 0 0	2:0 9
2.	SREDIŠČE	1 1 0 0 4:1 6
3.	ELTEH[OP ROGOZNICA 1 0 0 1	1:4 2
4.	DORNAVA	1 0 0 1	0:2 1
V lestvici so upoštevane točke, ki so jih ekipe dobile za osvojena mesta v ligaškem delu prvenstva (Holermuos Ormož 6, Središče 3, Eltehšop Rogoznica 2, Dornava 1 točka).
Pari 3. kroga končnice: sobota ob 17. 00: Holermuos Ormož -Središče, Eltehšop Rogoznica - Dornava.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 21. kroga: Markovci - Bukovci 2:1, Leskovec - Apače 2:7, Lovrenc - Cirkulane 2:1, Spodnja Polskava - Zavrč 1:3, Grajena - Podvinci 1:3, Zgornja Polskava - Hajdoše 0:5
Pari 22. kroga - sobota, 1. 6., ob 17.00 uri: Hajdoše - Grajena, Podvinci - Spodnja Polskava, Zavrč - Lovrenc, Cirkulane - Lesko-vec, Apače - Markovci, Bukovci - Zgornja Polskava
ROKOMET
Slo'veniia 23:24 (15,
^ SLOVENIJA: Tudnjičeva, Čačkova 3, Mijatovičeva 2, Do-lerjeva, Iličeva 6, Vinčičeva, Gorskijeva, Oderževa 3, Cerar-jeva 1, Dajčmanova 2, Plečkova 2, M. Vinčič 1, Frešerjeva 3, Stefaničinova.
HRVATSKA: Stančinova, Kevova 2, Zebičeva 7, Hodako-va 2, Palčičeva 1, Horačkova 3, Čuljakova, Horvatova 1, Pile-pičeva, Juričeva, Mitrovičeva 5, Pasičnikova 3, Kolegova, Pen-sova, Širovčeva.
V dvorani Center sta se pred maloštevilnimi gledalci (100) srečali ženski reprezentanci v prijateljski tekmi. Gostiteljice so imele inciativo ves prvi polčas, a šele proti koncu so si uspele priigrati prednost treh
• Hrvaška 11)
zadetkov, ob tem da so bile dvakrat neuspešne pri izvajanju se-demmetrovk. V nadaljevanju pa so gostje postale agresivnejše, strnile so obrambo in uspele v pičlih petih minutah izničiti prednost Slovenk. Ekipi sta prikazali hitro in dinamično igro, nekajkrat je bil rezultat izenačen, gostjem pa je uspelo nekaj minut pred koncem prvič povesti. Gostiteljice so izenačile, gostje ponovno povedle in z nekoliko sreče zmagale. Ostala je priložnost Slovenk za izenačenje, toda zmanjkalo je časa; prav tako sta v drugem delu ostali nerealizirani dve sedemetrovki, kar je tudi vplivalo na končni rezultat.
anc
kolesarstvo
Nova zmaga
v • v	•	mg V 0 V
Premolita m Ilesita
Na nedeljski kolesarski tekmi v Jerenini, ki šteje za slovenski pokal, je v kategoriji elite slavil Boris Premožič, član edine slovenske profesionalne ekipe Perutnina Ptuj -Krka Telekom. Zmago v kategoriji starejših mladincev pa je slavil Aldo Ilešič.
V soboto, 25. maja, je v Mariboru potekala 6. dirka za kriterij slovenskih mest. Pri Račjem dvoru so na krožni progi, dolgi 1450 metrov, nastopili v sedmih kategorijah. Kolesarji KK Perutnina Ptuj so spet dosegli dobre rezultate. V kategoriji mlajših mladincev je bil 8. Kristijan Durasek, 10. pa Gorazd Bauer. Se boljše sta se v kategoriji starejših mladincev odrezala Aldo Ilešič s 5. in Tilen Matej Čer-vek z 8. mestom. V najvišji kategoriji elite do 23 let se je na delno tlakovani progi dolžine 40,6 km s 4. mestom izkazal Tomislav Dančulovič.
Drugi dan kolesarskega vikenda je bil v znamenju 35. dirke za veliko nagrado Branika, ki šteje za slovenski pokal. V močni konkurenci so nastopili tudi nekateri člani edinega slovenskega profesionalnega moštva Perutnina Ptuj - Krka Telekom. Naj-
Jože Senekovič, KK TPB Lenart, je bil v soboto drugi, v nedeljo pa ~etrti
bolje je s progo opravil Boris Premožič, ki je slavil novo zmago za našo profesionalno ekipo. S 6. mestom je uspeh dopolnil Rado Rogina. V kategoriji do 23 let je bil 5. Tomislav Dančulovič. Novo zmago si je v kategoriji starejših mladincev priboril Aldo Ilešič. V četverici pobeglih kolesarjev je bil najmočnejši v ciljnem sprintu. V isti kategoriji je bil 8. Andrej Cenčič in 13. Tilen Matej Červek. Na najkrajši progi, ki so jo prekole-sarili mlajši mladinci, pa se je na 13. mesto uvrstil Kristijan Đurasek.
Boštjan Lampret
SENEKOVIČ (TBP LENART) DRUGI IN ČETRTI
Tudi kolesarji kolesarskega kluba TPB Lenart so v soboto in nedeljo nastopili na dirkah v Mariboru. V soboto je bil kriterij v Račjem dvoru. V kategoriji mlajših mladincev se je na drugo mesto uvrstil Jože Senekovič, na osmo mesto pa Aleš Obreht. V kategoriji starejših mladincev je bil Janko Moleh sedmi.
V nedeljo pa je bila dirka v Ja-renini, kjer so kljub dežju in zahtevni progi dosegli zavidljive rezultate. V kategoriji mlajših mladincev, ki so progo prevozili trikrat po 18 km, se je tik pod zmagovalni oder uvrstil Jože Se-nekovič, na šesto mesto pa Aleš Obreht, na enajsto mesto Davorin Bukvič in na 17. mesto Niko Čuček.
Zmago Šalamun
ATLETIKA / dp srednjih šol
Srebrni medalji gimnazijcev
23. maja je potekalo v Ljubljani srednješolsko državno prvenstvo v atletiki za posameznike. V finalu se po predhod-njih tekmovanjih sreča 20 najboljših posameznikov v vsaki disciplini.
Člani gimnazijske štafete 4 x 100 m Gašper Malek, Sašo Tur-nšek, Rok Solina in Miha Malek. Foto: Langerholc
Ptujski gimnazijci so se v finle uvrstili s šestimi posamezniki in dosegli naslednje rezultate: med dijakinjami je Katja Kelenc dosegla 7. mesto v suvanju krogle, Nina čeh pa je bila 11. v teku na 100 m. Med dijaki je David Ha-meršak v teku na 1000 m osvojil 12. mesto, Maks Laura je bil v isti disciplini 11. Gašper Ma-lek se je uvrstil v finale teka na 100 m in na koncu osvojil
8. mesto. Gimnazijci pa so osvojili tudi dve srebrni odličji: Rok Solina je v finalu teka na 100 m osvojil odlično 2. mesto v državi z rezultatom 11.06 (zmagovalec 11.04). Tudi člani štafete 4 x 100 m v postavi: Miha Malek, Rok Solina, Sašo Turnšek in Gašper Malek so se na koncu veselili srebrnega odličja.
T.S.
KARTING / 7. in 8. dirka za državno prvenstvo v hajdosah
V dežju in soncu zanimive vožnje
Na kartodromu v Hajdošah so športni fukcionarji AMD Ptuj pripravili 7. in 8. dirko za državno prvenstvo in pokal CRO-SLO. Nastopilo je več kot 100 tekmovalcev, ki so nastopili v 4 razredih in za pokal Sportstila.
Nastop voznikov v dopoldanskih vožnjah je motil rahel dež in na spolzki progi delal preglavice predvsem mlajšim, neizkušenim voznikom, ki so nekateri prvič nastopili v takšnih razmerah. Bilo pa je zanimivo za gledalce, saj so videli obračanja kartov in nekaj trkov, toda vsi so se končali brez posledic. Popoldanski del se je pričel s poz-
dravom župana občine Hajdina Radoslava Simoniča. Vreme se je izboljšalo, posijalo je sonce in steza je postala privlačnejša za smele podvige.
Nastop ptujskih voznikov je zadovoljiv: D. Klobasa je v prvi dirki zaradi nepazljivosti bil sedmi, v drugi dirki pa si je privo-zil 5. mesto. Med mladinci je A. Damiš pričel odlično, a je moral
v 7. krogu odstopiti zaradi okvare, v drugi dirki pa si je privozil odlično 4. mesto, med člani je T. Mlinarič vozil zelo dobro - obakrat je bil četrti, medtem ko je D. Hvala po trku v prvi dirki moral odstopiti že v prvem krogu, v drugi vožnji pa je imel težave s strojem. Smolo je imel tudi T. Janežič: vodil je pet krogov, ko mu je odpovedal stroj, toda ni odstopil in je s pasivno vožnjo osvojil točko, v drugi vožnji si je privozil 8. mesto. Ve-žnaver je bil dva krat sedmi.
Predstavitvena vožnja najmlajših. Foto: Danilo Klajnšek
ATLETIKA / začetek sezone na prostem
Sluga preskotil normo za SP
še pred 14 dnevi smo pisali, da je Davorin Sluga v Slovenski Bistrici naskakoval normo v skoku v vi{ino na vi{ino svojega osebnega rekorda - 214 cm , ki ga popelje na SP na Jamajki, danes pa lahko povemo, da je to vi{ino presko~il na atletskem pokalu Slovenije za ~lane v Velenju, mestu svetovne rekorderke na 800 m Jolande Čeplak.
Atletska sezona na prostem se je pognala v polet za boljšimi rezultati in rekordi. Ptujski atleti in atletinje imajo za seboj že nekaj tekmovanj in s svojimi rezultati opozarjajo na dobro in marljivo delo v zimskem delu. Nastopali so na osnovno- in srednješolskih tekmovanjih ter kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije v absolutni kategoriji.
V	pionirski kategoriji sta presenetila še ne 13-letni Rok Gr-dina, ki je v skoku v daljav pomaknil svoj osebni rekord na 480 cm, in Rok Bezjak, ki je v teku na 60 metrov za preteče-no razdaljo potreboval 7.46 sek in prav tako postavil osebni rekord.
V	mlajši mladinski kategoriji /tekmovali so v članski kat./ so svoje moči pomerile Nina Čeh, ki je 100 m pretekla v času 13.20 sek, 200 m pa v času 27.65 sek, medtem ko je Nina Kolarič iz tekme v tekmo povečevala dolžino v skoku v daljavo in v Velenju doskočila do 507 cm. Maja Mlinarič je v skoku v višino v tekmovanjih za šolska prvenstva preskočila 163, medtem ko je v Velenju preskočila 150 cm.
Najbolj pa sta v Atletskem klubu Ptuj pognala kri po žilah perspektivna atleta Davorin Sluga in Rok Solina, ki nastopata še v
mladinski kategoriji.
Davorin Sluga je že dalj časa napovedoval, da višina okoli 215 cm zanj ne predstavlja več velike problema, bilo je samo še vprašanje časa, kdaj in kje bo ta višina preskočena. Minulo sredo je zastopal barve Slovenije na pokalu Savaria, ki je potekal v Mariboru, in suvereno zmagal z 203 cm, vendar to ni bilo dovolj, saj je na APS v Velenju preskočil letvico na višini 214 cm, kar je tudi norma za nastop na SP za mladince na Jamajki v juliju.
Davorin se je na APS v Velenju pomeril tudi v skoku v daljavo in doskočil do 6,78 m, kar ga uvršča v zaključni del atletskega pokala.
Rok Solina je presenetil sebe v teku na 100 m: na srednješolskem prvenstvu v Mariboru je pretekel to razdaljo v rekordnih 10.96 sek in tako premagal mejo 11 sekund. Podoben rezultat je ponovil tudi na finalu v Ljubljani in dosegel čas 11.07 sek, še boljši rezultat pa je dosegel v Velenju, kjer se je ura ustavila pri 11,03 s. Meril je moči tudi na 200 m, za kar je porabil 22.56 sek in postavil osebni rekord.
V ptujskih vrstah so še atleti /mladinska kategorija/ Barbara Karanovič, Ana Starkl in Ma-
lek Gašper, ki iz tekme v tekmo izboljšujejo svoje dosežke. Tako je Barbara Karanovič 100 m razdaljo pretekla najhitreje v času 12,89 sek, medtem ko je za 200 m porabila 26.33 sek ter postavila osebni rekord. Ana Starkl je v skoku v višino preskočila letvico na višini 145 cm. Gašper Malek pa je za 100 m porabil 11.40 sek.
V	mladinski kategoriji se v Atletskem klubu Ptuj potijo tudi tekači na srednje in dolge proge ter dosegajo celo vrsto odličnih (zanje rekordnih) rezultatov. Tako velja omeniti tekača na 400 in 800 metrov Davida Hameršaka, ki je krajšo razdaljo pretekel v času 52,19 sek, za dvakrat daljšo pa potreboval 1:58:93 min in postavil svoja osebna rekorda. V teku na 800 m je svoje moči merila Mojca Mo-horič in dosegla rezultat 2:26:52 sek, na nekaj daljših razdaljah pa je merila moči Natalija Sbull in za 1500 m porabila čas 4:47,59 min, za 3000 m pa 10:54:10 min.
V	članski kategoriji sta nastopila Maja Mlakar in Sandi Lorenčič ter se pomerila v sprin-terskih disciplinah. Maja je tekla na 100 in 200 m (12.77 sek oz. 26,30 sek - osebni rekord). Sandi pa je v teku na 400 m dosegel čas 53,34sek.
"Vzpodbudni rezultati za delo naprej z mislimi na boljše pogoje, ko bo na Ptuju zgrajen sodoben stadion z umetno maso," je svoje poročilo sklenil atletski trener Gorazd Rajher.
Ptujska tekmovalca Davor Hvala (levo) in Jože Šeruga
V dveh dirkah so osvojili točke: N 60 ccm J. Golob - AK Zagreb 30 točk, M. Gorišak -Moste 28, Ž. Lajkovič 26; 100 ccm J: D. Rotar - Moste 35 točk, K. Habulin - KKGB Zagreb 35, D. Markovič - KKGB Zagreb 16; ICA 100 M. Koroš - N. Ma-rof 30 točk, L. Jurkovič - Sport-stil 23, A. Prek - Moste 23; ICC 125 A. Bužga - Moste 27 točk, A. Repič - Moste 26, G. Tomazin -Lucija 26.
Ekipno: AMD Moste 137 točk, AMD Ptuj 78, AMD Lucija 72 točk.
Uvrstitev voznikov po 8 dirkah: za pokal CRO-SLO N 60 ccm Žan Lajkovič - Slander CE 104 točke, Matija Zajec - KKGB Zagreb 95, Matic Gorišek - Moste 91; 100 J David Rotar - Moste 150 točk, Kristijan Habulin KKGB Zagreb 103, Aleš Damiš
-	Ptuj 86; ICA 100 Aleš Prek
-	Moste 135 točk, Luka Jurkovič - Sportstil 93, Miran Koroš N. Marof 83; ICC 125 ccm Aleš Repič - Moste 136 točk, Domen Jerančič - RC Jefra 79, Friderik Vajnhandl Sentilj 75.
Ljubitelji kartinga bodo lahko čez 14 dni ponovno uživali v vožnjah na kartodromu v tekmovanju, ki ga pripravlja AMD Moste v organizaciji AMD Ptuj.
anc
KINOLOŠKO DRUŠTVO PTUJ
Barbara zmagala z Dono
Konec 27. aprila je na Ptuju v organizaciji Kinološkega društva Ptuj potekalo tekmovanje za državno prvenstvo v agilitiju z mednarodno udeležbo. Udeležilo se ga je 76 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Zal je slabo vreme precej pokvarilo prireditev, saj je ves dopoldan močno deževalo. Kljub temu je tekmovanje potekalo v dobrem in tekmovalnem vzdušju.
Tekma je štela tudi kot kvalifikacijska za uvrstitev v slovensko državno reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki bo letos potekalo v Dortmundu v Nemčiji. Temu primerno so bili postavljeni parkurji, kjer so tekmovalci s svojimi psi morali pokazati vse znanje. Nastopile so tudi tri ptujske tekmovalke, med katerimi je zelo velik uspeh dosegla Barbara Varvoda s psičko Dono, saj sta v kategoriji A1 medium zmagali.
IgorCebek
kikboks
Odhod na svetovni pokal
Na podlagi kriterijev za izbiro reprezentance je selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar v {ir{i seznam reprezentance Slovenije v kikboksu, ki bo nastopala na svetovnem pokalu WAKO organizacije od 31. maja do 2. junija v Piacenzi v Italiji (cca 60 km od Milana) vpoklical 40 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 klubov. Na tekmovanje potuje 29 tekmovalcev, saj 7 tekmovalcev zaradi po{kodb ali drugih obveznosti ne more potovati. Med udeleženci so tudi tekmovalci Kluba borilnih ve{čin Ptuj: Nadja Šibila, Matej Šibila, Andrej Vindi{, Matjaž Vindi{, Marcel Fekonja in kot debitanta Andrej Bezjak in Sandi Kolednik.
"Ta tekma za svetovni pokal velja vsako leto za najmočnejšo v Evropi, saj je lani nastopalo več kot 1080 tekmovalcev, nekaj ve~ pa jih pričakujejo tudi letos. Na tekmovanje potujemo s kar izkušeno ekipo, nekaj pa je tudi takšnih, ki bodo prvič nastopali za reprezentanco. Slovenski reprezentanti imajo tako odlično priložnost dokazati sebi, meni
in drugim svoje sposobnosti in potrditi svoje mesto v reprezentanci, ki bo letos nastopala na evropskem prvenstvu WAKO organizacije jeseni v Grčiji. Posebna priložnost je tudi za tiste tekmovalce, ki še niso na mojem spisku bodisi zaradi pre-male konkurence v Sloveniji in posledično premalo nastopov, kar velja predvsem za tekmoval-
ce v disciplini full kontakt, ali pa je tudi priložnost za kakšne mlade perspektivne tekmovalce. Glede na konkurenco pričakujem 2 do 3 medalje, kar bi bil kar lep uspeh in velika vzpodbuda in upanje na naš uspešni nastop na evropskem prvenstvu.
Od lanskoletnih dobitnikov medalj na svetovnem prvenstvu v Mariboru na svetovni pokal ne potujejo Renata Polanec, Se-bastjan Kristovič in Davorin Gabrovec, ki so prenehali trenirati, ter Nuša Rajher in Mateja Raboteg. Zaradi poškodbe ne potuje tudi lanskoletni svetovni prvak lAKSA organizacije Klemen Buzina.
Imamo pa seveda že druge kvalitetne tekmovalce. Največ pričakujemo od naših nosilcev medalj s prejšnjih prvenstev. Od Ptujčanov seveda največ pričakujem od lanskoletnih svetovnih prvakov Nadje in Mateja Šibila ter Marcela Fekonja. Ognjeni krst v reprezentanci pa imata Andrej Bezjak in Sandi Kolednik, upam pa da bosta znala izkoristiti dano priložnost."
Franc Slodnjak
ZAMENCI / 5. praznik gasilcev občine dornava
No'va pridobitev - irpalka
Sedmi občinski praznik v Dornavi so v nedeljo začeli s prireditvijo, namenjeno prazniku gasilcev - petim gasilskim praznikom občinske zveze, ki združuje pod predsedstvom Jožefa Hojnika {tiri dru{tva: Dornava, Polen{ak, Mezgovci in Žamenci.
Peti praznik gasilcev v Do-rnavi so praznovali v Žamen-cih, kjer so člani tamkajšnjega društva najprej izvedli kolesarski maraton. Zaradi deževnega vremena se ga je udeležilo malo udeležencev. Nadaljevali so z gasilskim tekmovanjem v okviru lige, ko se je pomerilo 12 ekip iz domače in sosednjih zvez. Med
ženskimi ekipami je bila najhitrejša ekipa iz Žamencev, med moško pa gasilci iz prostovoljnega gasilskega društva Polenš-ak.
Gasilci v občini Dornava so nedeljsko praznovanje sklenili z osrednjo prireditvijo. Poleg domačih gasilcev so bili na njej predstavniki sosednjih gasilskih
zvez. Župan Franc Šegula je v
slavnostnem nagovoru poudaril prizadevno delo tega humanitarnega društva, saj velikokrat poleg požarne varnosti poskrbijo za družabno življenje na vasi.
Ob tej priložnosti je PGD Žamenci predalo namenu motorno črpalko, montirano v orodnem vozilu. Prednost črpalke, edine takšne v dornavski zvezi, je, da z malo količino vode doseže velik učinek gašenja. Stala je 2,5 milijoae tolarjev. Črpalko je blagoslovil domači župnik Slavko Štefko. Franc Šuen, predsednik domačega društva, se je ob tej pridobitvi zahvalil posameznim donatorjem, občinski gasilski zvezi, občini Dornava in botrom za darovana sredstva. Franc Simeonov, predsednik sveta podravske regije, in Ivan Furman, gasilski častnik, pa sta podelila gasilska odlikovanja II. in III. stopnje.
Nedeljski dan gasilcev v Žamencih so sklenili z družabnim srečanjem.
MS
Udeleženci tekme za svetovni pokal iz ptujskega KBV
TRAP / tretji krog lige vzhod
Naiboljši rezultati
Na olimpijskih streli{čih trapa v Kun{perku, Kazljah in Ormožu so bile izpeljane tekme 3. kola lige v trapu. Poleg več postavljenih norm za DP med posamezniki so ekipno normo izpolnile le tri ekipe, dve v vzhodu in ena v centru.
V Ormožu - skupina vzhod posamezno: 1. Viher (Ormož) 93; 2. Šmid (Gor. Radgona) 89; 3. Brezovšek (Jesen) 88 zadetkov itd. Ekipno 1. Gor. Radgona 194; 2. Ormož 191 (ekipni normi za DP); 3. Radlje 188 zadetkov itd. Mladinci: Pukl (Gor.Radgona) 55; 2. Grubelnik (Radlje) 49; 3. Vidonja (Štefan Kovač) zadetkov 40 itd.
Članska moška in ženska reprezentanca pa je opravila zadnje priprave na olimpijskem strelišču v Gaju, pred odhodom na EP v italijanski Lonato. Za člane bodo nastopili Franc Vi-donja, Stane Pišek in Boštjan Maček, za članice pa Tamara Matko, Maja Frangež in Jasmina Maček.
Mirko Slemenšek
PTUJ / trim stezo obiskuje vedno več navdušenih rekreativcev
Mladi Gorišniiani bodo še prišli
34 učencev OŠ Gori{nice je pod vodstvom profesoric razrednega pouka Irene For{tnarič in Anite Vor{ič 20. maja obiskalo trim stezo v Ljudskem vrtu. Vodnik po njej jim je bil predsednik sveta MČ Ljudski vrt Milan Ostrman.
Za športni dan na ptujski trim stezi so se po besedah Irene Fo-rštnarič odločili, da bi učenci spoznali nekaj novega in da bi športni dan preživeli nekoliko drugače, kot če ga izvedejo v bližini šole. Obiskali so vseh 14 orodij oziroma postaj na 1433 metrov dolgi stezi. Vadba pa jim ni vzela vseh moči, nekaj časa so se zadržali tudi na športnem igrišču v Ljudskem vrtu, ki prav tako ponuja številne možnosti za rekreativno vadbo. Mladi Gorišničani so obljubili, da bodo ptujsko trim stezo še obiskali.
Ptujsko trim stezo so uredili pred šestimi leti, večjih poškodb na njej v tem času ni bilo,
čeprav se vsi uporabniki ne vedejo vzorno. Letos so obnovili tri orodja, pri tem so jim pomagali delavci kotlovnice ptujskega Komunalnega podjetja in oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj.
Želja vseh, ki so zaslužni za ureditev trim steze, kot še ene od rekreativnih možnosti Ptujč-anov in okoličanov, je, da bi bila čim bolj obiskana. Da bi dobili natančne podatke o tem, kdo jo obiskuje, so k sodelovanju povabili učence OŠ Ljudski vrt, da bi v okviru raziskovalnega dela na šoli izvedli tovrstno raziskavo.
MG
Trim stezo v Ljudskem vrtu so 20. maja preizkusili tudi učenci OŠ Gorišnica in bili navdušeni. Foto: Črtomir Goznik
Športne novice
BOKS / ZAVEC POVABLJEN V BiH
V Puli na Hrvaškem je potekal močan boksarski turnir ARENA KUF; na katerem je nastopil tudi Dejan Zavec. V prvem krogu je po veliki premoči premagal albanskega boksarja s predajo v 4. rundi, v drugem krogu pa je tesno izgubil proti ruskemu predstavniku 12:10 po točkah. Naslednji nastop Dejana Zavca bo 14. in 15. junija v Banja Luki, kjer bo ponovno močan boksarski turnir EABA, na katerem sodeluje izredno veliko do-
Dejan Zavec
brih boksarjev. Ptujski boksar pa je dobil vabilo organizatorja, ki vedno povabi štiri boksarje po svoji želji.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / TEČAJ ZA NOVE NOGOMETNE SODNIKE
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj organizira tečaj za nove sodnike velikega in malega nogometa. Pričetek bo v torek, 4. junija, ob 18.00 uri v sejni sobi športne dvorane Mladika.
Danilo Klajnšek KEGLJANJE / ODPRTO PRVENSTVO PTUJA
Kegljaški klub Drava razpisuje 2. odprto prvenstvo Ptuja v kegljanju, ki bo potekalo na štiristez-nem kegljišču Elite na Ptuju od 12. do 22. junija. Prijave za nastop je potrebno sporočiti najkasneje do torka, 4. junija, na e-mail: boris.premzlžgov.si, po pošti: Boris Premzl, Ul. 5. preko-
morske 4, 2250 Ptuj, ter po telefonu - dopoldne : 02 748-26-21, popoldan: 02 776-43-61 ali GSM: 031 396-575. Organizator je pripravil bogat nagradni sklad tako v moški kakor ženski konkurenci.
Danilo Klajnšek
STRELJANJE / BRATA SIMONIČ V MILANU
Boštjan in Simon Simonie,
člana strelske družine Kidričevo, se bosta ta vikend udeležila tekmovanja za svetovni pokal v Milanu. Nastopila bosta v konkurenci z zračno pištolo, kjer bosta poizkušala doseči normo za odhod na svetovno prvenstvo.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET TURNIR NA PTUJSKI GORI
Športno društvo Ptujska Gora vabi na šesti nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 1. junija, ob 20. uri na igrišču Ptujska Gora. Turnir je tradicionalen s prehodnim pokalom.
Nagrade: 1. mesto 100.000,00 SIT + prehodni pokal + pokal;
2.	mesto 50.000,00 SIT + pokal;
3.	mesto 30.000,00 SIT + pokal.
V	primeru slabega vremena bo turnir naslednjo lepo soboto.
GIMNASTIKA /
DRŽAVNO PRVENSTVO
V	nedeljo, 19. maja, je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v športni gimnastiki. Tekmovanja se je udeležilo 18 tekmovalcev gimnastičnega društva Ptuj pod vodstvom trenerjev Marjana Vi-dovica in Nata{e Flanjak. Tekmovala je ekipa mlajših deklic, ki se je med 18 ekipami uvrstila na 8. mesto. Ekipa mlajših dečkov se je uvrstila na odlično 2. mesto. Med posamezniki so Ptujč-ani zasedli naslednja mesta: 3. Aljaž Horvat, 4. Alen Tement in 5. Matic Prevolšek. Med starejšimi dečki je v posamezni konkurenci je Marko Belšak zasedel 8. mesto, med mladinci pa David Erjavec 2. mesto.
Suzana Maltar
KIKBOKS / ŠOLSKO TEKMOVANJE
Navdušeni mladi tekmovalci
V dvorani Mladika na Ptuju je v soboto, 25. maja, potekalo medobčinsko tekmovanje osnovnih {ol v kik-boksu, na katerem so sodelovale učenke in učenci iz 11 osnovnih {ol. Tekmovanje so spremljali predvsem star{i tekmovalcev.
Rezultati: deklice: 1. skupina: 1. Nuša Sitar, OŠ Videm; 2. skupina: 1. Adriana Korez, OŠ Kidričevo; dečki: 1. skupina:
1.	Andraž Šilak, OŠ Mladika, 2. Alen Gajšek, OŠ Ljudski vrt,
3.	Tilen Abraham, OŠ Hajdina; 2. skupina: 1. Jure Sarič, OŠ Olga Meglič, 2. Nejc Rodvejn, OŠ Ljudski vrt, 3. Filip Janž-ekovič, OŠ Olga Meglič; 3. skupina: 1. Robin Fidler, OŠ Ma-jšperk, 2. Alej Štrafela, OŠ Mladika, 3. Nejc Lovšin, OŠ Breg;
4.	skupina: 1. Niko Korošec, OŠ Markovci, 2. Matic Bedenik-Raušl, OŠ Olga Meglič, 3. Izidor Janžekovič, OŠ Majšperk;
5.	skupina: 1. Denis Janžekovič, OŠ Dornava, 2. Matej Šte-gar, OŠ Olga Meglič, 3. Aljaž Lampret, OŠ Majšperk, 3. Tadej Žerak, OŠ Majšperk; 6. skupina: 1. Denis Jug, OŠ Majšperk,
2.	Tadej Skerbiš, OŠ Majšperk, 3. Kristjan Purg, OŠ Majš-perk.
Tekmovanje je organiziral Klub borilnih veščin Ptuj, sodili so domači sodniki Edvard Štegar, Marjan Šibila, Franc Slod-njak, Franc Vrbančič in Franc Brumec.
Franc Slodnjak
OB 31. MAJU SVETOVNEM DNEVU NEKAJENJA / za sport brez tobaka
Kaj se dogaja s tobainim zakonom?
šest let po sprejemu zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov Slovenija {e nima nobenega poro~ila o njegovem uresni~evanju. Sprejet je bil oktobra leta 1996, z njim pa naj bi tudi na{a država izpolnila zahteve Svetovne zdravstvene organizacije, da se z ukrepi javne politike omeji oziroma zmanj{a poraba tobaka do leta 2000 vsaj za polovico. Osemdeset odstotkov vseh prebivalcev naj bi bilo v tem letu nekadilcev. Že ob sprejemu zakona je bilo tudi poudarjeno, da sam zakon ne bo omejil uporabe tobaka, če ne bo podprt s {ir{o družbeno akcijo, ki bo temeljila na spremembi družbenih vrednot.
Z zakonom so bili določeni ukrepi za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov in ukrepi za preprečevanje njihovih {kod-ljivih vplivov na zdravje. Za
uresničevanje celovite družbene skrbi za varstvo zdravja prebivalcev Slovenije pred {kodljki-vimi vplivi tobačnih izdelkov pa bo skrbel svet za zdravje pri
PTUJ / prva zasebna veterinarska ambulanta v mestni občini
V	skrbi za hišne Ijubljenike
V	ponedeljek, 27. maja, je pričela redno obratovati prva zasebna ambulanta za male živali v mestni občini Ptuj. V pritličnih prostorih svoje stanovanjske hi{e na Kettejevi 11, v neposredni bližini Babosekove grabe, jo je odprl Vojko Milenkovič, doktor veterinarske medicine, ki je svoje izku-{nje skoraj 10 let nabiral v veterinarski bolnici Ptuj, Perutnini Ptuj, v ljubljanskem Leku ter v veterinarski ambulanti Bones.
Veterinar Vojko Milenkovič, dr.vet.med., s svojo prvo štirino-žno stranko v zasebni ambulanti V.M.V. na Kettejevi 11 v Ptuju. Foto: M. Ozmec
Zasebna ambulanta za male živali V.M.V. v Kettejevi ulici je sodobno opremljena, v njej pa tudi izdajajoo zdravila, vitamine in minerale, razkužila in sanitetni material za vse domače živali.
Poleg tega opravljajo tudi celotno ultrazvočno diagnostiko živali, preglede krvi, urina in
blata, kirurgijo mehkih tkiv, plastično ter rekonstrukcijsko kirurgijo živali ter seveda nujno veterinarsko pomoč. Pred veterinarsko ambulanto V.M.V. v Ptuju je urejeno dovolj veliko asfaltirano parkiri{če za stranke, po potrebi pa opravljajo tudi obiske na domu.
-OM
PTUJ / gimnazijci in dan zemlje Dijaki na elektronski konferenci
Zemlja, planet človeštva, na katerem danes živi več kot sest milijard ljudi vseh ras in narodov. [tevilo prebivalcev {e nara{~a, s tem pa nara{~ajo na{e potrebe in dejanja. Eni gospodarijo z naravnimi dobrinami tako, da se kvaliteta okolja ne spreminja kljub nara{~ujo~im potrebam in dejavnostim, mnogo pa je dejanj, ki slab{ajo okolje, uni~ujejo naravne vrednote in dobrine, s tem pa ogrožajo vire, ki so za človeštvo nujno potrebni in nenadomestljivi. Zato povsod po svetu potekajo akcije za varovanje okolja, ki jih spodbuja OZN.
Ob dnevu Zemlje (22. april) je UNESCO organiziral svetovno elektronsko konferenco, ki so se je udeležile šole, vključene v UNESCO—ve projekte, med njimi tudi dijaki drugih in tretjih letnikov Gimnazije Ptuj. Elektronska konferenca je omogočila povezovanje dijakov z vrstniki po svetu, dijaki pa so se "pogovarjali" o temi poplave in puščave na našem planetu kot posledica globalnega segrevanja ozračja.
Ob koncu konference so dijaki strnili vtise in še posebej poudarili nerazpoznavnost Slovenije v svetu, tudi v Evropi, hkrati pa so se izkazali z zelo dobrim poznavanjem tematike, ki so ga nenazadnje pridobili pri kemiji, fiziki, biologiji in geografiji.
Konferenca je trajala 24 ur, moderirali pa so jo strokovnjaki iz Nemčije, Nove Zelandije, Rusije, Švedske in ZDA.
Branka Sijanec
vladi republike Slovenije (ki pa {e danes ni v funkciji), je zapisano v petem členu zakona. Predpis, ki naj bi uredil delovanje sveta za zdravje, je {ele v pripravi, je bilo ugotovljeno na sestanku 25. oktobra lani v prostorih ministrstva za zdravje RS, kjer so predstavniki Zveze dru{tev nekadilcev Slovenije ministrstu predstavili nekatere pomanjkljivosti zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in predloge za izbolj{anje stanja na področju problematike kajenja. Med udeleženci sestanka je bila tudi Ptujčanka Marija Djurdjevic, dr. med., spec. dermatologinja, ki je ena najzaslužnej{ih, da je Slovenija tudi dobila tobačni zakon. Več let je zelo uspe{no vodila Zvezo dru{tev nekadilcev, na njeno pobudo je začelo delovati tudi Dru{tvo nekadilcev Ptuj, ki je žal usahnilo. Ob 31. maju svetovnem dnevu nekajenja Marija Djurdjevič, kot dobra poznavalka {kodljivih posledic uživanja tobaka, predvsem opozarja na pomanjkljivi nadzor pri izvajanju zakona, ki ga skorajda ni. V zvezi s tem so na lanskem sestanku tudi predlagali, da bi se javno objavila letna poročila in{pekcijskih nadzorov, ki bi brez dvoma imela zdravstveno-vzgojni učinek.
ZGLEDI -NAJBOLJŠE VZGOJNO SREDSTVO
Zakon zajema vsa področja, za katera imamo sedaj projekte, katerih izvajanje pa je veliko dražje, kot če bi dosledno izvajali določila zakona. Projekt "Opusti kajenje in zmagaj", je zgolj ga{enje požara, ki pa ne bi bil potreben, če bi se bolj ukvarjali z mladimi. Marijo Djurd-jevič zelo moti tudi iskanje
krivcev za vedno večji porast kajenja med mladimi zgolj v starših. Prepričana je, da bi s programi za družino na tem področju lahko naredili veliko. Starši niso educirani za to vlogo, zato bi bilo potrebno njihovo stalno prosvetljevanje. Največ pa bi lahko naredili za omejevanje uporabe tobaka v šolah in zdravstvu. Zgledi so najboljše vzgojno sredstvo, ki tudi nič ne stane. Prinesli bi več pozitivnih učinkov, kot vse zloženke, pogovori, ker to pri mladih ne vžge, ker ni "in". Dr. Umberto Veronese, italijanski on-kolog mednarodnega slovesa in direktor Evropskega inštituta za onkologijo v Milanu, ki je tudi pobudnik mednarodne akcije "Zdravniki brez kajenja", poudarja, da se morajo najprej osebnosti v belih haljah odločiti za svet brez cigaretnega dima, nato pa jim bodo sledili ostali.
Kot častna članica Zveze društev nekadilcev Slovenije Marija Djurdjevič tudi podpira spremembo 14. člena zakona, da se poviša starostna meja za prodajo tobačnih izdelkov s 15 na 18 let starosti. Z uvedbo novih določb v zakonu naj bi omejili število prodajnih mest za tobak, tudi oglaševanje tobačnih izdelkov naj bi se omejilo le na prodajna mesta, v časopisih pa naj bi se omejilo le na eno stran. Za nekatere poklicne skupine, kot so zdravstveni in pedagoški delavci naj bi se uvedli obvezni tečaji za opuščanje kajenja. S problematiko kajenja se vse premalo ukvarjajo zdravniška društva in zdravniška zbornica, premalo je tudi sodelovanja pri izvedbi Evropske naveze za ne-kajenje za zdravstvene delavce. Na ministrstvu za zdravje bodo ugotovitve in predloge predstavnikov Zveze društev nekadilcev posredovali v vednost skupini, ki v okviru ministrstva
za zdravje spremlja problematiko nekajenja, prav tako strokovnim delavcem ministrstva, ki pripravljajo spremembe zakonodaje v zvezi s tobačnimi izdelki. V zadnjem času so se okrepile aktivnosti, da bi zakon spremenili v delu, ki govori o neposrednem in posrednem reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov, vključno s sponzoriranjem {portnih, kulturnih in drugih javnih dogodkov s strani tobačne industrije in veletrgovine. Proizvajalci in trgovci na debelo s tobačnimi izdelki lahko po zdaj{njem zakonu z enkratnimi akcijami v javnih občilih obve{čajo o novih tobačnih izdelkih. Te akcije lahko največ nepretrgoma trajajo 15 dni. Tobačne tovarne sicer zatrjujejo, da {port podpirajo iz občutka človekoljubne dolžnosti, kar je daleč od resnice. Gre le zato, da si na ta način tobačna industrija poveča prodajni poligon. Da to ni iz trte zvito pove podatek skupine British American Tobacco, ki je leta 1996 sponzorirala indijsko državno prvenstvo v kriketo. Po prvenstvu je kajenje med indijskimi najstniki poraslo za petkrat. Tobačna industrija ničesar ne pre-pu{ča naključju: da nadomesti tiste, ki so umrli zaradi posledic kajenja, vedno znova i{če načine in poti da pridobi nove. Med najbolj dojemljivimi pa so mladi. Uporabo toaka {irijo ogla-{evanje in sponzorstva. Najbolj nevarne so reklame, ki se pojavljajo na {portnih igri{čih vseh vrst.
ZDRAVSTVO IN šOLSTVO ZAKON IGNORIRATA
Šest let po sprejemu zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov lahko kvalificirano za-pi{emo, da se le-ta {e zlasti ne upo{teva v zdravstvu in {olstvu. Naj spomnimo, v 15. členu zakona je dobesedno zapisano:... "V celoti je prepovedano kajenje
v prostorih vzgojno-izobraževa-lnih in zdravstvenih zavodov... " Prepovedano je tudi kajenje v sla{čičarnah in mlečnih restavracijah. V delovnih prostorih je kajenje dovoljeno le v prostorih, ki jih določi delodajalec in ki so fizično ločeni od ostalih delovnih prostorov, pa je med drugim zapisano v 17. členu zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Za vse zaposlene pa je izredno pomemben 18. člen, kjer je zapisano, da ima vsak zaposleni pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom. Če delodajalec ne more ugoditi zahtevi zaposlenega s prerazporeditvijo v drug delovni prostor, je dolžan v delovnem prostoru zaposlenega prepovedati kajenje. Nadzor nad uresničevanjem prepovedi kajenja v zdravstvu in šolstvu izvaja zdravstvena inšpekcija, uresničevanje 17. in 18. člena zakona pa je v pristojnosti inšpekcije dela.
Zdajšnje aktivnosti, ki jih nekateri vodijo v Sloveniji, da bi znova omogočili tobačno oglaševanje na športnih prireditvah, ker bi bojda Slovenija z organizacijo tekem formula ena, pridobila več, kot izgubila, so skregane tudi z letošnjo poslanico svetovnega dneva nekajenja "Za šport brez tobaka". Če nam je res za zaščito mladih, potem o tem niti ne bi smeli razmišljati, kaj šele delovati. Slovencev je premalo, da bi umirali zaradi tobaka. Že zdajšnjih 3500 smrti zaradi posledic kajenja na leto je veliko veliko preveč. Veliko preveč jih umre tudi zaradi posledic prekomernega uživanja alkohola. Zato sporočila 31. maja v nobenem primeru ne moremo obiti: dolg do mladih in do celotne družbe je prevelik. S preventivnim delovanjem je potrebno omejiti uporabo tobaka na najnižjo možno stopnjo. Predvsem pa delovati tako, da mladi sploh ne bodo segli po cigareti, alkoholu in drugih drogah.
MG
PTUJ - ORESJE / ob tednu gozdov
Hinceva sekvoja - najvisla v Sloveniji
V okviru tedna gozdov so tudi v ptujski enoti Zavoda za gozdove Slovenije pripravili več aktivnosti. Ena prvih je potekala v ponedeljek, 27. maja, v Ore{ju, kjer so opravili prvo uradno strokovno meritev 119 let stare Hinceve sekvoje in potrdili dosedanje domneve, da je najvi{ja v Sloveniji.
Za ta korak so se odločili predvsem zaradi tega, ker pri dosedanjih meritvah nikoli niso sodelovali gozdarji. Tokrat pa so strokovnjaki s področja gozdarstva Goran Ercevic, Ivan Kolar in Andrej Kovacic iz ptujske enote Zavoda za gozdove Slovenije ob pomoči Petra Krefta z Območne geodetske uprave Ptuj opravili prvo uradno strokovno merjenje orja{ke sekvoje, ki je vidna celo z Dravskega polja.
Po več različnih metodah merjenja in preverjanja so namerili in izračunali, da je znamenita ptujske sekvoja visoka 43 m, da je v vi{ini 1,30 m nad zemljo premer debla 2,51 m, obseg pa 7,9 m, ter da je v drevesu 70 kubičnih metrov ali 46 ton lesa.
Na osnovi treh metod so izračunali, da je v nadzemeljskem delu debla natanko 65 kubičnih metrov lesa, okoli 5 kubičnih metrov pa ga je v vejah, skupaj
torej 70 kubikov. In če vzamemo, da je en kubični meter lesa težak 660 kg je celotno deblo težko okoli 46.000 kg.
Za primerjavo naj navedemo podatek, da ima 1 ha gozda na ptujskem v povprečju 300 kubičnih metrov lesa, ali pa tale, da jimajo najdebelejše bukve na
območju pragozda na Donački gori po 15 kubikov lesa.
Na podlagi zbiranja podatkov so ugotovili, da je ptujska sekvoja stara 118 let, saj so jo po podatkih 84-letne Katarine Skok iz Orešja 180 posadili leta 1883. Sekvojo sta posadila vrtnar Ignac Vauda iz Ptuja in Ignac Murko, ki je bil kletar na posestvu. Za datum in podatke je izvedela od starih staršev, ki so delali pri Hincevih.
Domovina sekvoje je sicer severna Amerika, oziroma Ka-
Obseg sekvojinega debla 130 cm nad zemljo je 7,9 metra. Foto: M. Ozmec
Orjaška sekvoja v Orešju med merjenjem višine s pomočjo prizme in teodolita
lifornija, na področju Siera nevade, kjer doseže vi{ino tudi do 100 m, premer debla do 12 m in obseg debla do 40 m. Njen pravi naziv je Gorska sekvoja ali mamutovec, latinsko Sequo-adendron giganteum.
Za primerjavo so nam povedali tudi to, da raste v Ribnici na Pohorju najvi{je drevo v Evropi, to je 63 m visoka "Zger-mova smreka".
M. Ozmec
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Glasbena šola "DECIMA" Rudolfa Mohor-ka vpisuje učence za novo šolsko leto 2002-03 k naslednjim instrumentom: klavir, harmonika, synthesizer, kitara, klarinet, saksofon, blok flavta, solopetje in teorija glasbe.
Vpis poteka od 3. do 14. 6. 2002 (ob delavnikih) od 14. do 18.00 ure na zadružnem trgu 12, Ptuj, tel. 02 783-82-31, 02 751 34 91 ali 031 555-285.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA INSNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
TEDNIK
nabiialnik@iadio-tednik.si
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
AVTO ALFA ROMEO, tip 33,
1,5, neregistrirano, v celoti ali za rezervene dele prodam. Tel. 745-93-51 ali 031 803-135.
RENAULT EKSPRES 1,9 diesel, letnik 96, reg. 15.5.2003, zelo dobro ohranjem, prodam.Tel. 031 491-304.
R 5,letnik 1990, neregistriran, v voznem stanj, prevoženih 104.000 km, ugodno prodam. Tel. 768-14-61, po 16 uri.
NEPREMIČNINE
NA IZJEMNI legi prodam parcele od 1000 do 3000 m2, cena
20 evrov/m2. Inf. 644-813.
na tel. 041
NOVO STANOVANJSKO hišo, še v izgradnji, v Kicarju prodam. Inf. na tel. 02 745 66-21 ali GSM 041 413-938.
V SENEÎCIH ob asfaltni cesti prodamo nedokončano stanovanjsko hišo, vključno s parcelo, za 3 MIO sit. lusing, d.o.o., Tr-stenjakova 5, Ptuj, vsak delovnik med 8. in 15. uro. Tel. 02 749 21-11.
DVOSTANOVANJSKO hišo, staro 30 let, z velikim dvoriščem, 100 ari zemlje v Pobrežju pri Ptuju prodam. Cena po dovoru. Tel. 041 345-711.
NA OTOKU Rab - Lopar - San Marino oddajamo apartmaje za 4 do 8 oseb. Inf. na tel. 051 775-130, internet www.vibovec.com.
DVOSOBNO stanovanje v Kraigherjevi ulici prodam oz. ga dam v najem, opremljeno, pritličje. Tel. 041 753-321.
PRODAMO: STANOVANJA -
nova takoj vseljiva 2-3-4-sobna in parkirni prostori Drava center; 1-sob. Ormoška; 2-so_b. Ljub-ljana-Šiška; 2-sob. Čučkova; 2,5-sob. Zg. Hajdina; 3-sob. Ul. 25. maja; 4-sob. Ul. 5. prekomorske pritličje; 4-sob. Cankarjeva zelo urejeno; 4-sob. Kidričevo prenovljeno; 4,5-sob. 5. prekomorske itd. Hi{e - Pacinje z lepo parcelo; Bukovci starejša; Drstelja; Tezno možnost menjave za stanovanje Ptuj z doplačilom; Destrnik nadomestna gradnja; Aškerčeva; Aškerčeva s posl. prostori; Sakušak atrijska in nedokončana; Rajšpova; Žab-jak nedokončana; Zg. Hajdina; Brstje; Juršinci mlin s stanovanjem; Spuhlja; Ptujska Gora 1-in 2-druž.; Vitomarci; Placar; Zg. Pristava Videm pri Ptuju atrijska; Hajdoše; Zagojiči; Moškanjci; Le-šje Majšperk; Draženci; Bukovci z večjim zemljiščem itd. VIKENDI: Gradišča Cirkulane; Zavrč; Majski Vrh; Prerad; Krčevina pri Vurbergu brunarica; Strjanci itd.
^	vedezevanue
I	POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
i 090-42-22 ^^
s	UUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUÔiïE IN NAM ZAUPAJTE!
-NOVO NA PTUJU ZA VAS -
Vabimo vas v novo trgovino na Osojnikovi 3, kjer Vam po ugodnih cenah ponujamo kolesa ROG in MERIDA, vrtne kosilnice, obrezo-valce na nitko, električno orodje, motoma kolesa TOMOS, skuterje PIAGGIO - GILERA ter dodatno opremo za vaša vozila. Možnost plačila na obroke - ugoden kredit.
Priporoča se Avtoval d.o.o., Maistrova 1, 2250 Ptuj, tel.: 776-33-31 PË Avtoval d.0.0., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, tel.: 778-34-61_
PARCELE: - Dornava; Maistrova; Potrčeva; Rogoznica; Slovenja vas; Trgovišče itd. KMETIJE: Krčevina pri Vurbergu; Mala Var-nica; Lovrenc na Dr. polju; Slovenja vas piščančja farma s hišo itd. POSLOVNO-STANOVANJSKE: Grajena, Brstje; Borovci; Kočice itd. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas, tel. 02 757-1101, GSM 041 955-402; Ptuj, Trstenja-kova 5, tel. 02 748-1013, fax 02 748-1014, www.vikend-sp.sp.
STORITVE
ZA DVORIÍČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevoz-ni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Se-dla{ek 91, Podlehnik.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
KNAUF (stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ). Armstrong in Dampa stropovi, pleskarstvo. TO-MALES, s.p., Tomaž Lep, Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
30 LET SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje -kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 02/ 757-51-51, GSM 031 383-356.
PROSTOR ZA privatne zabave, žurke, rojstne dneve. Diskoteka Don Juan, Vlado Ču{, s.p., Dornava 49, tel. 041 760-095.
ř
ELEKTRO MERITVE IN PREGLEDE,
zakonsko predpisane za elektroinštalacije In strelovode, izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, izdeiamo ustrezna poročila, svetujemo pri odpravi napak. Elektro Ivančič, s.p., teiefon 02 775-0531 ail GSiVI 041 739-197
ANALIZE VINA IN URADNE
odločbe za prodajo po novem lahko pridobite tudi na Ptuju -Andreja Brgiez, s.p.. Enološko svetovanje Anaiiza, Grajska ui. 1, Ptuj. Vabijenl. Tel. 78 76 770 in GSiVI 041 484-062
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{č in parkiri{č. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
ELEKTRO STORITVE, elek-troavtomatika, elektroin{talacije, strelovodi, servisi - Branko Ko-drič, s.p., Naraplje 1, Maj{perk, GSM 041 617-077.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{čeni stropi, suhi estrihi, vgradnja stre-{nih oken Velux - od ideje do izvedbe, ugodni krediti do enega leta TOM + 0% - za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59, 3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali 041 809 721, Šibanc.
RAZNO
STARINE, pohi{tvo, slike, ure, drobnarije kupim - plačam dobro. Tel. 779-50-10 in 041 897-675.
NAPO iz nerjaveče pločevine 1000x600x400 in stroj za pranje perila, malo rabljen, prodam. Tel. 772-34-41.
VEČ m3 jel{evih drv prodam po 2.700 sit/m3. Inf. na tel. 758-22-71.
POZOR! Kupim stari{nske {ivalne stroje, lahko brez mehanskega ogrodja. Ponudbe na tel. 041 897-675.
KUPIM čebele, ki se rojijo, 4 družine. Ponudbe na tel. 745 76-61 .
OBČINA KIDRIČEVO
Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in Občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV, NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj), razpisujeta
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI KIDRIČEVO V VIŠINI 37.500.000,00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,00 % REALNI LETNI OBRESTNI MERI. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: Kmetje
Sedež in dejavnost prosilca mora biti na območju Občine Kidričevo. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	posodobitev obstoječih hlevov z vidika varovanja varstva okolja
-	novogradnje in adaptacije hlevov
-	nakup kmetijske mehanizacije
-	ostalih investicijskih vlaganj
Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30 dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidričevo.
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek, naslov, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priložite še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program, pripravljen po navodilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (kmetijska svetovalna služba ...),
b)	mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca
c)	posestni list
d)	ustrezno dovoljenje za novo gradnjo oziroma adaptacijo
e)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca
f)	potrdilo o plačanih obveznostih do države (plačani davki)
g)	predlog zavarovanja posojila (zemljiškoknjižni izpisek ...) Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrgli.
Navodila in informacije dobijo prosilci na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank, tel. (02) 799 06 13, ali pri Novi KB Maribor, d.d., Poslovna enota Ptuj pri gospe Karmen Vidovič, tel (02) 787 05 10. Štev. 414-09-1/01-1
Dne 24. 5. 2002	,, . . ,
Alojz Sprah,
župan Občine Kidričevo
AVTO-RAK, na zalogi več vozil, uredimo kredit ali leasing do 5 let. Prodamo: peugeot 206 CC, 2001, accent 1.5 LS, 1995, megane 1.6 16 V break, 2000, R 5 GTS, 1989, cordoba 1.4 vario, 2001, vitara VX 5, 1992, BMW 316, 1987, passat 1.9 TDI karavan, 1997, R 5, 1992, toyota starlet 1.3 LXI, 1990, alfa 33 1.5, 1994, felicia 1.3 LXI, 1997, seat inca 1.4 CL, felicia 1.3 LXI, 1995, sephia 1.6 GTX, 1995, toyota hi ace 2.4 furgon, 1993, sephia 1.5 LS, 1998, niva 1.7i, 1996, astra 1.4i, 1993, passat 2.5 V6 TDI, 2000, jeep cherokee 4.0, 1991, punto 55 S, 1994, uno 1.0 IE, 1995, astra 1.6, 1998, astra 1.4 GL, 1992, astra 1.6 i karavan, 1997 ... Posredovanje pri gotovinskem odkupu vozil do 7 let starosti. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550, www.avto.net/auto.rak
SEDEŽNO garnituro, raztegljivo v posteljo, prodam. Tel. 031 737-982.
KOMPLETEN INVENTAR - vitrine, tehtnico ter stalaže - poceni prodam. Tel. 02 758-11-61.
INDUSTRIJSKI {ivalni stroj Pfaf z odrezom niti prodam. Tel. 031 573-203.
1600 kosov opeke Bramac prodam. Mo{kanjci 47.
BUKOVA DRAVA prodam. Inf. na tel. 041 588-282.
DELO
INFOKOMERC, Danica Male-{ev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku, tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.
DVE NATAKARICI potrebujemo za pomoč v strežbi Uni Bar, Zlatoličje 8, Janez Sel, s.p., tel. 040 570 757.
DEKLE ZA STREŽBO zaposlimo v času poletnih počitnic. Bistro Don Juan, Vlado Ču{, s.p., Dornava 49.
SPREJMEMO deklo za strežbo ali delo v trgovini. Marija Kampl, s.p., Slovenja vas 62, tel. 782-14-91.
STE KONČALI SOLO ali
ste ostali brez službe, pa ne veste kam? Sprejmemo še 5 sodelavcev - pohitite! Boris Šegula, s.p., Rogozni-{ka c. 20, 2250 Ptuj, tel. 02 771-01-86 ali 070 660-430.
OBČINA KIDRIČEVO
Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/95) razpisujeta
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ OBČINE KIDRIČEVO V VIŠINI 45.000.000.00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,0, % REALNI LETNI OBRESTNI MERI. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
1.	gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi
2.	samostojni podjetniki
3.	občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti (samostojni podjetnik) oziroma na pristojnem registrskem sodišču vložili predlog za vpis gospodarske službe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obrtne obratovalnice oziroma gospodarske družbe.
Sedež prosilca in kraj investicije mora biti na območju občine Kidričevo. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	spremembo gospodarske strukture v občini Kidričevo s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodarskih enot,
-	povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovanja s pospeševanjem uvajanja sodobnih tehnologij,
-	energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti,
-	oblikovanje in utrjevanje identitete občine Kidričevo,
-	udeležbo domačih ali tujih sovlagateljev,
-	prodajo na tuja tržišča.
Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30 dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidričevo.
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek oz. firmo, naslov obratovalnice oz. družbe, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priloženo še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program po metodologiji Ljubljanske banke za manjše projekte,
b)	za naložbo s predračunsko vrednostjo do 100,000.00 DEM v tolarski protivrednosti prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zlasti:
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika tržnih možnosti (input, output),
- tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
-	vire financiranja,
-	predvidene rezultate programa,
c)	potrdilo o priglasitvi pri RUJP oz. sklep o vpisu družbe v sodni register (priglasitveni listi z vsemi prilogami) in dovoljenje upravne enote za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, da je bila pristojnemu upravnemu organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje oz. na pristojnem registrskem sodišču vložena priglasitev za vpis družbe v sodni register,
d)	potrdilo o plačanih obveznostih državi,
e)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za samostojnega podjetnika davčna napoved za leto 2001, in podatke o poslovanju v letu 2002 (obrazec), za gospodarske družbe pa zaključni račun za leto 2001 (bilanca stanja in bilanca uspeha) ter podatki o poslovanju v letu 2002,
f)	dokazila glede na namen posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila,
g)	predlog zavarovanja posojila.
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrnili.
Navodila in informacije dobijo prosilci na občinski upravi Občine Kidričevo
pri gospe Zdenki Frank, tel. (02) 799 06 13, ali Novi kreditni banki pri gospe
Karmen Vidovič, tel. (02) 787 05 10.
Štev. 414-03-2/01-2
Dne 24. 5. 2002	,, . . ,
Alojz Sprah
župan Občine Kidričevo
Mali oglasi
KMETIJSTVO
MLADE NESNICE pred ne-snostjo, rjave, grahaste in črne. Opravlejna vsa cepljenja prodam. Jože Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
V NAJEM oddam 2 ha travnika. Tel. 751-15-71.
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Tel. 719-70-93.
UGODNO prodam belo vino z A-testom. Tel. 755-90-61.
BUČNICE kupim, pridem na dom. Tel. 041 730-866.
TRAKTOR IMT 539 v dobrem stanju kupim. Tel.: 02 763-00-61, zvečer po 20. uri.
BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537.
NESNICE rjave, cepljene, Hi-sex, stare 13 tednov, ter graha-ste prodam 550 sit, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, Cir-kovce. Tel. 792-35-71.
AKCIJSKA prodaja belih ko-ko{i, težkih 4 kg po 600 sit za žival. Naročila sprejmemo po tel. 688-13-81, Re{ek, Star{e 23.
TELICO, brejo 7 mesecev, iz A kontrole prodam. Tel. 764-05 61.
Zbogom nisi nič nam rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prezgodaj, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, svakinje in tete
Elizabete Poharic
IZ JANEŽOVCEV 16
se iskreno zavhljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in druge pomoči.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, govornikom, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Jančič in sodelavcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Neizmerno te bomo pogrešali vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino si prestala, zdaj boš v naših srcih spala.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice
Veronike Orlac
rojene Vindiš
IZ REPIŠČ 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo družini Belšak, njenim bratom in sestram z družinami za nesebično pomoč pri njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: otroci: Jožica, Irena, Janez in Vera z družinami
PLUG IMT, 12 col, dobro ohranjen, prodam. Tel. 02 792-22-01 .
DVA ŽREBIČKA ponija, večja, prodam. Tel. 773-09-41.
NEPREMIČNINE
ENOSOBNO stanovanje na Ptuju z opremljeno kuhinjo, takoj vseljivo, prodam. Tel. 041 510-125.
NA PTUJU NA Vičavi prodam starej{o vilo na 11 arov veliki parceli, cena 88 tisoč evrov oz. po dogovoru. Tel. 041 984-301 ali 772-78-81, zvečer.
NA PTUJU oddamo opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Tel. 745 03-21.
3-SOBNO STANOVANJE 85
m2 v Ulici 25. maja 9 prodamo. Tel. 031 602-563.
8 km IZ PTUJA oddamo enosobno stanovanje, centralno ogrevano. Tel. 041 246-381.
STANOVANJE 65 m2 v centru Maribora, Plečnikova 3, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 031 311-968.
GRADBENO parcelo v Ptuju prodam (11 arov). Tel. 041 371-727.
Pojdem, ko pride maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev... Ne kličite me nazaj... (T. Kuntner)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in tasta
Alojza Kozela
IZ DOLENE 11
nazadnje oskrbovanca Doma upokojencev Ptuj
Iskreno se zahvaljujemo drugim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili ob njegovem slovesu, mu darovali cvetje,
sveče in svete maše, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala sosedoma Intihar in Herič za pomoč očetu. Hvala patroma g. Janku in g. Maksu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala pevcem PD Rožmarin iz Dolene za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in govorniku g. Rajmundu Letonji za poslovilni govor.
Hvala pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve, društvu upokojencev Dolena in g. Jožetu Godcu, sodelavcem in sodelavkam Tovarne močnih krmil in Farme prašičev, Albin Promotion ter kolegom DU Maksa Perca s Ptuja. Hvala medicinskemu osebju Doma upokojencev Ptuj za nego in oskrbo.
Žalujoči: sinovi Franjo, Alojz, Venčeslav in hči Marijana z družinami
Draga mama!
Odšla si, zakaj so bile solzne tvoje oči? Ker vedela si, da te nekaj muči, nekaj tišči? Kaj bi bilo to? Zakaj se je to zgodilo? Odšla si, nikdar več vrnila se ne boš, a v naših srcih ostala boš.
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage mame, babice in prababice
Ane Žmauc
ZAGORCI 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedu Stanku Holcu za poslovilne besede na njenem domu, Dragici Lovrec, Svenš-kovim, Ljubečevim in vsem, ki ste jo pričakali na njenem domu. Vsem še enkrat hvala, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, hvala za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, Zvonku za poslovilne besede, zastavonošema, godcu za odigrano Tišino. Hvala Robijevim sodelavcem in podjetju Mir za opravljen obred.
Vsem, ki ste stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Lizika s Francem ter vnukinji Marjetka in Zdenka z družinama
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 1. 6. 2002 Veronika Škerbot, viš. dent.
ZD Ptuj
Oglase, osmitnice in male
oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako {tevilko do torka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-10.
Bolečina da se skriti,
pa tudi solz ni težko zatajiti,
le tebe nam nihče ne more več vrniti.
A v naših srcih ti naprej živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer v grobu mirno spiš.
SPOMIN
V nedeljo, 26. maja, je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in boter
Jožef Kostanjevec
S CESTE 8. AVGUSTA 24
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, prinašate cvetje ter postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
SPOMIN
31. maja mineva 10 žalostnih let, odkar si odšla od nas, draga žena, mama, tašča in oma
Angela Skaza
IZ SLOVENJE VASI 70
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji v spomin prižgete svečko.
Žalujoči: mož Jakob, hčerke Dragica, Ida, Angela z družinami, vnuki Dejan, Tadej, Evelin, Nataša in Monika
Ko prebujalo se jutro, tiho si odšel. V življenju le skrbi in delo si imel, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, le za tabo ostal je boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ateka, dedka in sina
Martina Kozoderca
IZ ŽUPEČJE VASI 58
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene potrebe, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Hvala tudi Fantom treh vasi in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred, ga. Hedviki in g. predstavniku OOZ Ptuj za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Minka, hčerka Marija z družino, sin Martin s Tatjano in mama
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi, zvonite ..
ZAHVALA
(A. M. Slomšek)
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, svaka, botra in strica
Lovrencija Žgavca
9. 8. 1946 - 9. 5. 2002 IZ LANCOVE VASI 47
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa pisno in ustno izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, g. govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju MIR iz Vidma.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ORMOŽ / zakaj se ubijajo mladi
Ali za Borisa ni bilo še ene možnosti
O samomorih je zelo težko pisati, o njih najraje molčijo celo policisti, saj jih v svojih zapiskih - morda tudi zaradi pietete - obi~ajno ne omenjajo. Zato jih tudi na straneh ~rne kronike ne objavljamo prav pogosto. Tokrat pa smo to dolžni storiti, čeprav nihče ne bo mogel obuditi v življenje komajda 18 let starega Borisa Šalamuna, ki si je vzel življenje iz obupa nad slabo oceno v matematiki. Morda je še katero mlado srce zlomljeno in obupano zaradi tega ali onega, morda bomo komu pomagali vstran od črnih misli. Včasih je dovolj nekaj minut odkritega pogovora. Je prav to bilo usodno za Borisovo življenje?
Na območju policijske postaje Ormož so v lanskem letu obravnavali 8 samomorov, v glavnem mlaj{ih ljudi, v leto{njem letu pa so samo v maju obravnavali kar tri. Enega je storil mo{ki srednjih let, ki se je obesil, dve mladi člo-ve{ki življenji - v obeh primerih gre za letnika 1984 - pa sta ugasnili zaradi obupa nad slabo oceno iz matematike s skokom pod vlak. Naslednja zgodba govori o tem kako je usodni korak storil 18-letni dijak 4. letnika ormo{ke gimnazije Boris Šalamun.
Domačija Šalamunovih v So-dincih 30 pri Veliki Nedelji je zavita v žalost. Vse stoji, pravita obupana Borisova star{a Majda in Maks Šalamun, ki jima bo 15. maj 2002 za vedno ostal zapisan z najbolj grenkimi črkami, saj sta izgubila sina Borisa, maturanta prve generacije ormo{kih gimnazijcev.
Težko je govoriti, kadar ti je srce zlomljeno od žalosti, pa vendar - po nekaj uvodnih trenutkih grenke tesnobe je mati Majda le zbrala toliko moči, da je svojo bolečino zmogla izpovedati tudi nam:
"Ne vem, zakaj se je to moralo zgoditi, tako miren fant je bil na{ Boris, nežen in prijeten, veseljak, vsakomur je rad pomagal, če je le mogel in znal. Bil je soliden učenec, saj ni v {tirih letih imel niti ene neopravičene ure. Pozneje sva izvedela, da je bil dan pred usodnim dogodkom, v torek, 14.
maja, v {oli vpra{an matematiko, kjer je dobil nezadostno in ker mu je profesorica povedala, da naj bi imel iz tega predmeta popravni izpit. Oba z možem sva prepričana, da je usodni korak storil zaradi tega. Ubogi otrok, nihče nama ne more odvzeti trpljenja, ki ga trpiva noč in dan ... " Od Borisovih prijatelj^-v smo izvedeli, da naj bi bil ob uri matematike zelo napet. Ko ga je profesorica vpra{ala, naj bi se ves tresel kot {iba
Mesto, kjer se je zgodila tragedija: železniški most čez potok Sejanca v Trgovi{~u
je o~itno zlomilo, saj naj bi ves potrt do konca ure nemo sedel in razmi{-ljal. Čeprav je bil bolj mehke narave in na čase neodločen, je ob koncu ure pred vsemi 31 sošolci v razredu vstal in profesorico vprašal, ali ima še kakšne možnosti, da bi si oceno
Beli križ, bele sveče in bele rože na mnogo preranem grobu sredi velikonedeljskega pokopališča. Foto: M. Ozmec
na vodi. Na prvo vprašanje naj bi bil odgovoril, na drugo vprašanje naj bi vedel le del odgovora, na tretje pa žal nič. Dobil naj bi nezadostno, in ker je imel pri matematiki že prej nekaj slabih ocen, naj bi mu dejala, da bo imel popravnega. To ga
Preden je za vedno odšel od doma, je Boris še zadnjič nahranil svoji mački
e/a^ d.o-.o.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
popravil. Odgovorila naj bi mu, da se bodo o tem dogovorili v zbornici, vendar naj bi mu še isti dan povedala, da ostaja pri popravnem izpitu.
Vam Boris ni povedal kaj se je zgodilo v soli, da ima težave z matematiko?
"Žal ne, niti slutili nismo. Tisto torkovo popoldne smo sedeli za mizo in se pogovarjali, celo nekaj malega {alili, a nič ni povedal, da je dobil enko. Ko se je zvečer odpravil spat, mi je rekel, naj ga ob sedmih pokličem. Tako sem naslednje jutro, tisto usodno jutro, tudi storila. Iz službe v Ormožu sem ga po telefonu zbudila, a mi je rekel, da bo {e kakih 20 minut poležal. Vpra{ala sem ga, kdaj pride, in odvrnil mi je: "Zdaj skoro." To so bile zadnje njegove besede, ki sem jih sli{ala.
Pozneje sem od sosedov in tete izvedela, da se je z avtom odpeljal na na{ breg, na Sene{ki vrh, odprl klet na stežaj in celo povabil sosedo na kupico. Povedali so mi, da je hodil po gorici, se odpeljal v Ormož in se čez nekaj časa spet vrnil na na{ vrh. Zatem naj bi se odpeljal spet domov v Sodince. Teta, ki je bila doma, ga je vpra{ala kako to, da je že doma, pa ji je rekel, da mu
Majnika dosti dežja -obeta jeseni dosti vsesa
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bopr^^lad^^alo sončno v-r^-me. Na Štajerskem in v Pre-kmurju bo pihal severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne pa od 19 do 24 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo večinoma sončno. Dnevne temperature bodo malo nad 20 stopinj.
je v {oli odpadla ura.
Zatem je nahranil na{i mački, ki ju je imel vedno tako rad, sedel na kolo in teti rekel, da gre k prijateljem ... "
Potem se je žal zgodilo. Borisov brat, 23-letni Damjan, je natanko ob 11.18 uri po mobilniku prejel sporočilo, zadnje bratovo sporočilo, ki je dalo slutiti, da je nekaj hudo narobe: "NIHČE NI NIČ KRIV - ŠOLA, MATEMATIKA?!!! OPROSTITE VSI."
Damjan mu je brž odpisal: "BRATEC MOJ, KAJ JE NAROBE, PRIDI K MENI" - a odgovora žal ni dobil ... in ga nikoli ne bo.
Kdaj ste izvedeli za tragično novico?
"Kaj vem ... Okoli poldneva je pri{el k meni v trafiko kriminalist, me nekaj časa spra{eval nekaj o sinu, zatem pa povedal, da so na{li kolo in njegove osebne dokumente in ... da ga je povozil vlak. Zameglilo se mi je pred očmi, nisem mogla verjeti ... Oh ne, Boris ...
Potem so me odpeljali na kraj tragičnega dogodka, k Jagrovem mostu čez železnico v Trgovi{ču. Od daleč sem videla, da vlak stoji, ob mostu sem videla prislonjeno Borisovo zeleno kolo, do konca pa me je strlo, ko sem zagledala njegove copate. Potem me je za nekaj časa zmanjkalo ...
Povedali so mi, da so me peljali v Ormož na injekcijo, da so poklicali tudi moža, ki dela v tovarni sladkorja. Oh, kako stra{no je vse, {e sedaj ne morem dojeti, da ga ni več, stra{no boli ..."
Sklonjen in strt od bolečine je nekaj besed dodal tudi oče Maks: "Boli, stra{no boli. Ko sem izvedel kaj se je zgodilo, nisem videl skoraj nič več, spomnim se samo, da so me vsi spra{evali, kako bi mi lahko odvzeli vsaj malo bolečine ... "
Ko so Borisovi so{olci izvedeli, kaj je storil, so vsi žalostni nemo zapustili {olo, {e sedaj hodijo potrti. Zadnje slovo je bilo stra{no, v petek, 17. maja, popoldne so ga položili v veliko prerani grob na velikonedeljskem pokopali{-ču. Tako žalostnega pogreba že dolgo ni bilo, vse je jokalo, so{ol-ci, prijatelji, sosedje, znanci ...
Grenak pogovor sta Borisova star{a sklenila z razmi{ljanjem: "Spra{ujeva se, ali res ni bilo druge možnosti, ali ga profesorica ni mogla {e enkrat vpra{ati. Nekaj dni po pogrebu sva bila oba pri ravnateljici gimnazije. Sedli smo skupaj z Borisovo razredničarko in profesorico matematike. Eno uro smo se mirno pogovarjali, pa nama {e sedaj ni jasno. Zakaj plačujemo tako drago {olstvo in psihologe, morali so vedeti, morali so videti, da ga je treslo, da ga je nekaj strlo. Mar ni bilo za na-{ega Borisa 5 minut časa za pogovor, ki bi zagotovo lahko re{il mlado življenje. Smo ljudje res samo {tevilke ...?!"
M. Ozmec
CRNA KRONIKA
OTROK UMRL POD KOLESI AVTOMOBILA
21. maja ob 15.45 uri se je v naselju Kungota pri Ptuju na regionalni cesti zgodila prometna nesre~a, ko je voznica os. avtomobila Peugeot 206 M.S., stara 22 let, iz okolice Star{ vozila iz smeri Kidri~evega proti Pre-polju. V Kungoti je zapeljala mimo avtobusa, ki je stal delno na avtobusni postaji, delno pa na vozi-{~u, pravilno opremljen s tablo za prevoz otrok, pri tem pa je imel na vozilu vklopljene vse {tiri utripalke. Voznik je spu{~al potnika — otroka, 9-letnega @.Z. Otrok je {el po desni strani avtobusa in mimo ustavljenega kombiniranega vozila za avtobusom ter za kombiniranim vozilom z desne proti levi strani vozi{~a pre~-kal vozi{~e v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica M.S. S prednjim delom vozila je tr~ila v desno bo~no stran pe{ca, da je padel po vozi{~u. Otroka so z re{e-valnim vozilom odpeljali v Splo{no bolni{nico Ptuj, kjer je zaradi hudih po{kodb umrl.
Ker se približuje konec {olskega leta, se je na cestah pove~alo {tevilo avtobusov, ki organizirano prevažajo otroke na izlete. Vozila, predvsem avtobusi, ki organizirano prevažajo skupine otrok, morajo biti ozna~ena s posebnim znakom. Posebej pa policisti opozarjajo na določbe 3. odstavka 88. člena ZVCP, ki določa obveznosti ostalih udeležencev v cestnem prometu, in sicer, da mimo na vozišču ustavljenega vozila, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene vse štiri smerne kazalce, ker otroci vstopajo ali izstopajo, VOŽNJA NI DOVOLJENA.
Kulturni križemkražem
PTUJ * 30. maja ob 17. uri bo na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Pravljična ura z jogo. Vabljeni otroci od 4. leta dalje. ORMOŽ * V petek, 31. maja, ob 18. uri bo v ormoškem domu kulture 4. medobmočna revija mladinskih pevskih zborov. Predstavilo se bo devet pevskih zborov medobmočja Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. KOLNKISTA * V petek, 31. maja, ob 20.30 bo literarni večer s Polono Gla-van, letošnjo nominiranko za nagrado kresnik. Ob 22. uri pa sledi koncert skupine Sausages. KOLNKISTA * V soboto, 1. junija, ob 22. uri bo koncert skupine The An-sassa Trio, na katerem bodo predstavili svoj novi album. SMARTNO NA POHORJU * V nedeljo, 2. junija, ob 10.30. uri bo v osnovni šoli Šmartno regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev. Predstavilo se bo 24 skupin. KOLNKISTA * V nedeljo, 2. junija, ob 21. uri bo projekcija filma Senca dvoma v okviru retrospektive filmov Alfreda Hitchcocka.
PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča bo od 3. junija na ogled filatelistična razstava Z vlakom na počitnice. Eksponate prispeva filatelist Zvonko Vertačnik. PTUJ * V galeriji Drava bodo 3. junija ob 19. uri odprli razstavo risb Janeza Mežana iz zasebne zbirke. PTUJ * Tečaj risanja s Tomažem Plavcem - prijava do 3. junija na tel. 041 200 335.
KINO PTUJ * Do četrtka si lahko ob 19. uri ogledate film V pasti, od petka do nedelje pa Šelestenje. Ob 21. uri je vse dni na sporedu Show Time.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Nataša Žmavc, Osoj-nikova 26, Ptuj - Nejo; Sonja Ambrož, Stojnci 148, Markovci - dečka; Sonja Vindiš, Videm 30/a, Videm - Anžeta; Jožica Zorko Korez, Krčevina pri Vurbergu 25, Ptuj - Amade-ja; Andreja Žmaher, Trg Alfonza Šarha 16, Slovenska Bistrica
-	Matevža; Marjana Kramber-ger, Hajdoše 44/d, Hajdina -Jureta; Romana Perc, Vodranci 27, Kog - Luka; Marta Čuš, Ga-brnik 20, Juršinci - Žana; Kse-nja Cunk, Poštna ul. 3, Ormož -Zalo; Brigita Druže, Gregorčičev dr. 5, Ptuj - Matica; Renata Cafuta, Podlehnik 35, Podleh-nik - Patricijo.
Poroke - Ptuj: Anton Toplak in Nada Toplak, Grajenščak 11; Miran Strelec in Dragica Vau-potič, Stojnci 85; Janko Arnuš, Orešje 115, Ptuj, in Nataša Kirič, Orešje 116, Ptuj; Matjaž Iskra, Ul. heroja Lacka 5, Ptuj, in Sabina Žinko, Bolečka vas 6/c; Thomas Fuks, Pleterje 16, in Barbara Pintar, Pleterje 4; Darko Tominc in Zdenka Ko-rez, Planjsko 18; Andrej Vu-grinec, Markovci 33/a, in Katja Perko, Ul. 25. maja 27, Rožna dolina; Gregor Urbančič, Ka-juhova ul. 12, Kidričevo, in Simona Podgoršek, Ul. 25. maja 4, Ptuj.
Poroke - grad Borl: Roman Škerjanec in Jožica Murk, Ti-bolci 4; Borut Veličkovič in Valerija Muanda, Kraigherjeva ul. 15, Ptuj; Borut Levičnik, Cirkulane 6, in Mateja Kokol, Dolane 19/a; Robert Vesenjak in Renata Kokot, Goričak 43; Branko Sitar in Krista Mulec, Kungota pri Ptuju 158. Poroke - Lenart: Branko Kram-berger, Svetinci 6, in Valerija Lovrec, Župetinci 35; Štefan Lorenčič in Nataša Škrlec, Zg. Partinje 28/a.
Umrli so: Milisav Janković, Rimska ploščad 23, Ptuj, rojen 1956 - umrl 18. maja 2002; Alojz Šegula, Dornava 21, rojen 1926 - umrl 19. maja 2002; Rozalija Podpečan, Volkmerje-va c. 7, Ptuj, rojena 1911 - umrla 16. maja 2002; Ana Žmauc, Zagorci 22, rojena 1928 - umrla 17. maja 2002; Alojz Kozel, Dolena 11, rojen 1920 - umrl
18.	maja 2002; Ovan Marko-vič, Mlinska c. 11, Ptuj, rojen 1937 - umrl 15. maja 2002; Angela Vidovič, rojena Zupančič, Vičava 71, Ptuj, rojena 1913 -umrla 18. maja 2002; Angela Majcenovič, rojena Dornik, rojena 1926 - umrla 18. maja 2002; Stanislav Ekart, Ul. 25. maja 15, Ptuj, rojen 1956 - umrl
19.	maja 2002; Marija šalamon, rojena Serpčič, Na jasi 26, Ptuj, rojena 1910 - umrla 20. maja 2002; Matilda Čavničar, rojena Kolarič, Grabe 46, umrla 16. maja 2002; Martina Blagovič, Aškerčeva ul. 14, Ptuj, rojena 1928 - umrla 22. maja 2002; Janez Šegula, Na postajo 66, Ptuj, rojena 1931 - umrl 20. maja 2002; Rozina Rotar, Obrež 29, rojena 1914 - umrla 19. maja 2002; Marija Lesjak, rojena Šmigoc, Tržec 42/a, rojena 1914
-	umrla 20. maja 2002; Otilija Kostanjevec, rojena 1915 - umrla 24. maja 2002; Martin Ko-zoderc, Župečja vas 58, rojen 1942 - umrl 18. maja 2002.
FiatPUNTO BB^a
POPUST 200.000/-
velika izbira RABUENIH .VOZIL
SERVIS
lliflnraanlhmflfltfcanií^ Menjava olja (10W40) in oljnega filtra
Že od 7.780 sit
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001 www. ^-prstec.si