PoSInfna platna v gotovini.	„	,	,	_
. .	.	__ _ _	v ©irgartsaacsii je moC,
LefO IX., SVb 27.	V	LIUbljSmB«	©u SGJSt&fffltbiFiS 11922«	kolikos-	moii	—	SoiSko	pravice	j
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Izvršujmo!
mrtva. Oz knjige
Ver« brez del Je
' Socializem in veraj
Sila nemškega naroda je po vsem Svetu znana. Na vseh poljih, bodisi v trgovini in industriji ali znanosti je ta narod dosegel v razmeroma zelo kratki dobi take uspehe, ki so presenečali cel svet
V tem članku se seveda nismo namenili kritizirati tiste Nemce, ki so zavedli ta silni narod v pustolovščine in nesrečo; temveč hočemo le raziskati, odkod je dobilo to Igiudstvo tako ogromno silo za ustvarjanje. Ker so ravno Nemci pokazali, kaj znači organizirano delovanje zato je potrebna da z njihovimi uspehi vcepimo tudi našemu delavnemu ljudstvu smisel za organizacijo.
Kdo izmed nas ne pozna besede: »dorchlUhren!« (izvršiti!) katero so Nemci vedno in vedno ponavljali. Ta beseda znači za Nemca, naj to, kar ie sklenjeno tudi izvrši, neglede na desno ali levo. In ravno pojmovanju te besede, se imajo Nemci zahvaliti za ves napredek, na katerega so opravičeno ponosni.
Saj imaio tud! drugi narodi dovolj lepih idej in načrtov. A kaj pomaga še tako lep načrt ali ideja, če pa ostane vse le na papirju ali v besedah. Zlasti mi Jugoslovani smo v idejah in besedah prav zelo bogati. V našem časopisju čitaš lahko vsak dan celo kopo nredlogov kako naj se to ali ono uredi, po kavarnah t>a slišiš razgovore, ki bi se jih sam Napoleon ne sramovat A vse samo besede za zabavo in kratek čas. nikjer pa ni nobenih delani
Nas seveda ne briga kaj malomešča-nfi in kapitalisti počno, skrbeti pa mora-
mo. da odvedemo naše delavstvo od praznega govoričenja k dejanjem.
Sicer se ie v tem oziru zadnje čase veliko spremenilo. Marsikaj sklenjenega smo že izvedli, a vse to ne zadostuje, kajti dogodki drve z večjo brzino kot naša dejanja in bati se nam je. da bodo prišle razmere, ki jim ne bomo kos.
Poglejmo samo na naraščajočo draginjo. ki nas vedno prehiteva. Spomenico za spomenico vlagajo naše organizacije, stavka za stavko se vrši. a vse zastonj — kljub vsemu naporu zaostajajo plače vedno bolj in bolj za draginjo.
Zakaj? Zato. ker ne zgrabimo zla pri korenini, zato, ker vlečemo bika za rep mesto za rogove. Zato, ker ne izvedemo tega, kar čitamo vedno in vedno po delavskem časopisju, ker sa ne uredimo dela v organizaciji, tako. da bi bilo času primerno. temveč se oziramo na nevedneže in pa na hujskače, ki nam vežejo roke. da ne bi rešili vsaj tiste, ki si rešitve žele in ki so zanjo pripravljeni tudi kaj žrtvovati.
Meseca februarja t 1. smo glede draginje povedali kje ie njen vzrok in kako se jo odpravi. Resolucija, ki smo jo z ozirom na draginjo predlagali je bila sprejeta v Ljubljani in v vseh večjih delavskih krajih. Ce pa danes pogledamo v koliko je delovanje naših organizacij krenilo v to smer pa moremo ugotoviti' le bore malo napredka.
y dotični resoluciji smo se med drugim zavzemali zato da nai bodo plače, ki jih delavstvo sprejema izražene v blagovni množini, da se na ta način prepreči
Dr. Dčmeter Blelwels - Trs teniški:
O dobrih in slabih zdravilih.
Eden najhujSih predsodkov, s katerimi se ima boriti bolniško zavarovanje, je očitek, da predpisujejo blagajnični zdravniki slaba zdravila. Nerazsodnim in v tem pogledu nepoučenim krogom ne moremo zameriti, ako vidijo v zdravilih, ki so nek na zunaj izraz izvršene zdravniške ordinacije, najvažnejše ali morda celo edino sredstvo medicinske vede. To precenjevanje zdravil se je med ljudstvom ohranilo le Iz srednjega veka, ko so tedanji brez prave znanstvene podlage delujoči zdravniki pripisovali nekaterim zdravilom naravnost čudotvome sile. Ml zdravniki, Izvežbanl v modemi medicinski Soli, ki se naslanja na razne pomožne vede, kakor na botaniko, kemijo, farmakologijo Itd., smo seveda drugačnih nazorov. Mi vemo, da so od mnogih sredstev in pripomočkov, ki nam jih nudi medicinska veda, zdravila le nezanesljivo in malo učinkovito orožje za pobijanje splošnih bolezni. So pač v stanu, pomagati posameznika in mu UjŠatI bolečine, toda kdo bi verjel, da moremo z zdravili priti do živega ljudskim kugam ali takozvanlm socialnim boleznim, ki kakor tuber-*uloza, alkoholizem In splone bolezni razjedajo ^ozeg našega naroda? Tn so zdravila brez-®lodna. da včasih naravnost škodljiva, ker za-
peljuje bolnike v samoprevaro In jih tako odvračajo od prepotrebnih higienskih in varnostnih naprav.
Morda bi kdo mislil, da hočem kot šef-zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev le ščititi koristi tega urada. Sklicujem se naj torej na moža. ki mu bo delavstvo gotovo verjelo. Je to velezaslužni delavski voditelj in bivši državni poslanec, prvoboritelj socialnega zavarovanja dr. Leon Verkauf. Dne 11. junija t. I. je imel na generalnem sborovanju Splošne delavske bolniške blagajne v Linču predavanje o staniu socialnega zavarovanja v Avstriji. Prt tem predavanju je med drugim rekel:	»Abotno
praznoverje o zdravilih, neprestani naval na zdravnike, misel, da se da tuberkulozo in proletarske bolezni ozdraviti s kopico zdravil, so še zelo razširjene in na žalost nahajamo še vedno elane, ki to verjamejo vkljub svojim visokim letom. Kako le more modern delavec verjeti, da se dajo delavske bolezni ozdraviti s lepimi škatljlcami, ličnimi steklenicami, pisanimi vinjetami in zamaški? To odgovarja le interesom velike farmacevtske Industrije, ki ne pozna druge naloge, kakor da kolikor mogoče olajša žepe bolnikov. Naša naloga vendar ni Izčrpana z oddajo kake zdravilne pijače in z nakazovanjem malenkostne boleznine. Bolniške blagajne ne smejo biti le zavodi za bolnike, temveč nirav-
večno zmanjševanje delavske plače. Z drugimi besedami povedano: hoteli snu) delavca zavarovati pred naraščajočo dra* ginjo. Kai pomaga, če sprejme delavec 20% boljšo plačo, če se je pa draginja za 40% zvišala in po navadi dobi še te 3 mesece po tem ko je zahtevo uložiL Ako ima že v pogodbi določeno, da mora do* biti toliko plače, da si kupi toliko in toli* ko živil, pav ni treba drugega kakor, da se koncem meseca vsedeta delavec in delo* dajalec k mizi in zračunata za koliko procentov se je draginja zvišala za toliko naj se zviša tudi plača.
Sicer so nekatere organizacije strme* le, da si pribore take pogodbe, vendar, tudi te v članstvu niso našle dovolj razu* mevania in zato tudii ne dovolj pomočL
Člani so sicer dotično resolucijo či* tali, so io tudi odobravali, a izvrševali pa' niso nienih naukov. In to vse radi tega* ker članstva še nismo naučili na nemški »durchfiihren«!
Vse naše delovanie ie treba usmeriti tako. da bomo izvrševali ono, kar smo za nrav spoznali. Seveda je za tak sklep treba mnogo vztrajnosti, dokler se ne na* učimo takega delovanja. Ljudje hočejo imeti vedno kaj novega tisti pa, ki hoče. da se bodo sklepi tudi izvršili mora pa staro toliko časa bobnati, da je izvršeno m to ne glede na tiste, ki gledajo po stra* ni in očitajo, češ vedno premleva isto stvari.
Tako bo treba urediti, tudi naš časo* pis. O stvareh, ki smo jih sklepali bo tren ba pisati toliko časa, da bodo izvršene irt po tem šele obravnavati nove. Zavedati se moramo, da naš časopis ni zato tukaj,
stveni uradi za zavarovane delavce«. Na drugem
mestu zopet pravi: »Preventivno delovanje J4 naloga bolniških blagajn. Z gotovostjo lahko pri* čakujemo, da v doglednem času bolniške blagajne ne bodo le zavodi za izplačevanje podpor, tem-več zdravstven! uradi za delavstvo«. In slednjlS konča svoja izvajanja o bolniškem zavarovanju z besedami: »Nismo se zadovoljili z oddajanjem zdravil, pošiljali smo bolnike v zdravilišča in kopeli in ustanovili smo odpočivališča. Dalje smo na tem, da prevzamemo naloge, ki pravzaprav! pripadajo državi in občinam. Na Dunaju smo ustanovili dečji in materinski dom, skrbimo za dojence naših članov in za njih svojce. To delo je več vredno, kakor marsikatera zdravilna pijača iz lekarne. Zdravil pod gotovimi pogoji ni prezirati, toda ne morejo nam nadomestiti dobrot, ki nam jih nudijo moderna zdravilišča in okrevališča«. To so tehtne besede, ki bi jih de. lavstvo ne smelo preslišati. V brošuri »O zdrav* stvenih nalogah socialnega zavarovanja«, ki se je med delavstvom precej razširila, sem nagla« šal, kako važne socialne naloge ima Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Od zdravljenja posameznikov ima splošnost le malo koristi; socialne naprave, ki jih hočemo izpeljati, pa naj ohranijo zdravje in telesne sile vsemu delavstvu. Boj proU takozvanim socialnim ali proletarskim boleznim pa zahteva nmogo sredstev. Okrožni urad
cla "Bi prinašaj: 'prazne Povite in iirttrč-santne povesti, temveč da vodi člane k dejanjem za zboljšanje teh obupnih razmer.
Naše največje prekletstvo je. da ne
fžvtšufemo sklepov ferrivdč vse preVee Rovarimo in govoričimo. Otresimo se te podedovane nesreče, postanimo možje dejani in doživeli bomo čudežne napredke.
Bratje dela!
Svet se neprestano izčrpava v posledicah vojne, kar ovira delavstvo, da si ustvari boljšo bodočnost.
Kapitalizem neprestano seje sovraštvo med narodi, da ne bi se neimoviti razred zavedel svoiih mednarodnih interesov. Dopovedovali so Vam. da se vo-Juje svetovna vojna v dosego večnega miru. A kapitalizem se zopet pripravlja na vojno. Zato skuša mladino sistematično vzgojiti v vojni ideji. V ta namen uvajajo sistem, s katerim vzgajalo v telesnem oziru krepko mladino, toda le za to, da bi služila končnemu cilju militarizma.
Po vseh deželah podpirajo šport, ker smatralo v njem učinkovito pospeševanje militarističnega namena. V premaganih deželah goji nazadnjaško meščanstvo šport, da zopet zbuja nacionalno mišljenje in dviga ' navdušenje za maščevalno vojno. Dežele zmagovalcev se kljub protestom organiziranega delavstva oboro-žujejo. da diktirajo nasilni mir. Kapitalisti zmagovitih dežel sc poslužujejo športa, da vzgoje bojevito in krepko armado; vse to proti volji, da se skrajša vojaška službena doba.
Vsa meščanska športna društva so politično in gospodarsko v zvezi s kapitalizmom. Povsod širijo kapitalistično misel in s tem ustvarjajo ozračje, katerega posledica ie vojna.
Proletariat naj se ne daje zavajati k podobnemu delovaniu in njegova dolžnost je. da mladino zdrami in v tem pouči.
Mladino je treba iztrgati iz močvirja vojne, sovraštva in izdajstva.
Šport proletariata nai služi socializmu: bo nai posredovalec novi kulturi, ki proletariat osvobodi. Proletarska mladina nai »zdrobi verige«, ter reši siromake iz sužnosti in izide kot vrelec nove civilizacije.
za zavarovanje delavcev bo moral dobro gospo-dariU in varčevati v drugih pogledih, ako naj izpelje tozadevni program. Z ničemur se pa sredstva tako ne tratijo, kakor s predsodki glede zdravil in z praznoverjem, ki vlada na tem polju.
Rekel sem prej, da so nam modernim zdravnikom zdravila le nezanesljivo in malo učinkovito orožje. Rad pripoznam, da morejo v posameznem slučaju veliko koristiti. Toda tndi v tem pogledu jih ne smemo precenjevati. Kajti le malo zdravil imamo, ki se kakor kinin pri malariji, serum pri diftcriji. salvarzan pri sifilisu obračajo naravnost proti uzrokom bolezni ter uničujejo njih prouzročcvalce. Po večini so zdravila le takozvana simptomatična, ki se obračajo proti posameznim pojavom ali simptomom bolezni, n. pr. proti vročici, bolečinam itd. in nam torej le indirektno pomagajo v boju proti boleznim. Pa tudi v tem pogledu se stališče medicinske vede zelo izprcminja. Marsikdo se bo še spominjal, kako velike množine takozvanih anti-piretičnih ali protivročinskih sredstev, kakor ki-liina, salicila, antipirina, piramidona itd. se je svoj čas predpisavalo proti vročici, ki spremlja razne bolezni. Danes vidimo v vročici le nek naravni boj organizma proti bakterijam, ki so ga napadli in nastopamo proti niej le izjemoma, če postaja posebno huda in bolniku neprijetna. V to pa ne uporabljamo zdravil, temveč razne vodne naprave, kakor kopeli in ovitke, ki obenem osvežijo in očistijo kožo in ji tako pomagajo pri urejevanju telesne toplote. Le čisto izjemoma sc danes v ta namen še rabi kako protivročinsko zdravilo.
Pri nas blagajnični bolniki po navadi niso srečni in zadovoljni, ak one dobijo velike steklenice kakega sladke«« ia lepo barvastega zdra-
Športne smeri delavstva in meščanstva ne vodijo nikdar k skupnemu cilju.
Delavski razred naj združi svojo mladino v športnih klubih in telovadnih jed-notah, da iim da priliko., spoznati ideje proletariata.
Tretji mednarodni kongres delavskih športnih in telovadnih jednot v Lipskem naslavlja na delavski razred ta svarilni oklic s prošnjo naj se povsod ustanove delavske športne in telovadne iednote. da vzgajajo telesno in nravstveno proletariat.
Bofj 2a zdfDefrio' vzpostavitev delavskega razreda se močno razvija na vseh frontah. Šport — najmodernejši pomoček, da se zopet zbudi nravnost mas — naj ne ostane le v rokafi meščanstva. , Izstopite iz meščanskih zvez. Vstopite v »Mednarodno zvezo za telesno vzgojo in športno delo«.*
Nikdar več vojne!
Nai živi kultura mednarodnega proletariata!
* Izobraževalno društvo »Svoboda« ie v Sloveniji ona organizacija, ki goji delavski šport. Zadnje čase se ustanavljajo tudi telovadne enote, ki tvorijo podzvezo, ki je priključena »Svobodi«. Člani naših strokovnih organizacij naj smatrajo za svojo dolžnost ravnati se po tem oklicu.
A. U.
Rudarska stavka.
Zmaga z velikim uspehom. Poštenost kje si?
Ni moj namen radi tega pisati o stavki, da bi hotel vplivati na rudarje v katero organizacijo nai gredo. Ker sem prepričan da, kdor vabi rudarje z obljubami, z demagogičnimi hvalisanji, in si pomaga z lažmi, ga bodo rudarji konečno le spoznali za svojega največjega škodljivca. Če se koga s tako agitacijo tudi pridobi v organizacijo, jo bo pa tudi z gnusom zapustil, ko bo spoznal vse laži. Če sera se odločil, da napišem o zadnji stavki svoje utise sera to storil vsled tega, ker je v zadnjem času nastala prava konkurenca med »nezavisnimi«, klerikalci in narodni »socialci« kdo bo bolj lagal in se hvalil o sijajni zmagi zadnje stavke.
»Slovenec« je prinesel takoj drugo jutro po obravnavi z neresnico pobarvano poročilo, kjer se je hvalil tudi s tistimi poviški, ki jih je družba 29. junija t 1. radi pritiska javnosti sama priznala. »Slovencu« so sekundirall tudi Narodni »socialci« v »Jugoslaviji« in »Pravdi«. Prejel sem se pa za glavo, ko sem dobil v roke »Delavske novice« od 31. avgusta, ki so prinesle kar tri članke na enkrat, v katerih pripovedujejo o velikem uspehu in sijajni zmagi rudarjev. Res, začel sem premišljevati; kje je poštenost! Jeli res ni več in komu so prišli naši rudarji v roke?
Ko se je pričelo v aprilu mezdno gibanje, so »nezavisni« kričali na vseh shodih, da morajo dobiti povišek 100% vseh dohodkov, to na dr.evnc mezd«, draginjske doklade in nabavni prispevek. Ko so 23. aprila vlagali zahteve v zgoraj navedeni višini, so bile cene vseh predmetov veliko nižje nego so danes. Cene glavnih potrebščin, kakor slanine, masti, sladkorja, moke
Km<i*zxm)^;<jr?.spr.sw3xr:aBX?XjXri taram
itd., so do meseca aprila pa do danes narasti« najmanj za 40%, s tem je rečeno, da se je življenje za eno osebp podražilo od meseca aprilj do danes, za najmanj 50 K dnevno. Ako to primerjamo z poviškom., ki so ga rudarji z zadnj« stavko pridobili, ni povišek nič drugega, kakor umazana napitnina.
Če bi vse skupaj zračunali, ono kar je družba prostovoljno dala, in to, nakar je pri zadnji obravnavi pristala, vsega skupaj ni toliko, koli-koršna je razlika, ki je nastala med naraščajočimi cenami, ter zaslužki rudarjev od 23. aprila pa do 25. avgusta. To je eno, kje pa je potem povišek, ki pripada rudarjem vsled podraženja življenjskih potrebščin, od 23. januarja do 23. aprila.
Če imamo pred očmi 100% zahtevo gospodov »zavisnih«, ki so jih stavili meseca aprila in današnji nesramni »povišek«, tedaj si lahke naslikamo, kako umazano je, če danes kdo trdi da ie zmaga rudarjev sijajna itd. Naloga delavskih voditeljev po mojem mnenju ni, delavstvo farbati. marveč mu povedati resnico; tole in tole smo prejeli, toliko bi pa morali, manjka nam 5e toliko, zakar je potrebno da se še borimo. Stvar gre še dalje, če so delavski voditelji pošteni, bodo tudi povedali, da so oni krivi, da je povišek tako majhen, ker so bili za stvar nesposobni itd Glede poviška lahko trdim še sledeče; če bi bili meseca aprila pravi zaupniki, z modrejše taktiko stavili zahteve po povišanju, bi bili go-tovo še isti mesec prejeli 20 K dnevnega poviška, drugi povišek bi dobili v juliju, ki bi bil gotovo tko visok, kakor so ga rudarji danes ? stavko prejeli in to brez stavke. Znano je ven-
vila. To je kakor sem že naglašal predsodek in praznoverje. V kulturnih deželah že davno ni več resnična svoječasna trditev, da zahteva občinstvo pri zdravniških ordinacijah na vsak način svoj recept. Da, ponekod se pojavlja naravnost nezauprost proti receptom in zdravilnim ordinacijam. To nam n. pr. kaže veliki naval, ki se pojavlja v Nemčiji k naravnemu zdravljenju, k župniku Kneippu, Bilzu in drugim mazačem, ki se po večini omejujejo na fizikališko in dieteti-ško zdravljenje. Inteligenten in razsoden človek se bo zadovoljil tudi s skromnim zdravilom, ako mu le pomaga in ako mu zdravnik da potrebna navodila glede hrane, ako se pobriga za njegovo udobnost, vpliva na njegovo_ razpoloženje in morda svoje predpise še izpopolni s fizikališkiml odredbami (masažo, ovitki itd.).
Pri nas pa je nemalo po krivdi delavstva vladala dosedaj v tem pogledu neverjetna potrata. Posebno pri nekaterih bivših obratnih blagajnah, ki jih je delavstvo po krivem smatralo za neko tovarniško institucijo in za lasten zavod, ki ga je vzdrževalo s težko prisluženirni prispevki, se ie razpasla navada, da so zavarovanci kar saini zahtevali gotova zdrvila, n. pr. pri kašliu prsni čaj in tropotčev sok (čaj s sladkorjem!). Zdravnik se je vdal, ker sc je bal, da sicer ozlovolji delavstvo. To seveda nikakor ni bilo pravilno. Kajti tako prsni čaj kakor sok sta le neko olajševalno sredstvo pri kašlju, ki se pa prav nič ne ozira na tako raznovrstne vzroke kašlja, oziroma bronkijalnih katarjev. Sam od sebe zdravnik pri kašlju ne bo zlahka predpisal teh sredstev. Drugi zopet so zahtevali meiisni špirit. To sredstvo nima nlkake zdravilne vrednosti ali kvečjemu le toliko, kolikor navadni špirit sam na sebi. ako ga uporabljamo pri trganju kot mažo. Toda »bolniki« ga niso rabili za mažo,
temveč so ga pili, posebno med vojno, ko je bila dobava žganja zelo otežkočena. In take »ordinacije« niso bile redke. Po 10 do 15 delavk je prišlo na en dan s trditvijo, da kašljajo in z zahte« vo, da naj jim zdravnik predpiše prsnega čaja in trpotčevega soka. Prav tako niso bili redk* delavci, ki so zahtevali meiisni špirit. Ali delavstvo ne uvidi, da se s takim postopanjem trati denar, težko prlsluženl delavski denar, da se odtegujejo pripomočki v resnici bolnim, ki bi morali v bolnišnice, zdravilišča in kopeli ter da se odvzamejo sredstva preventivnim in socialnim meram, posvečenim okrepljenju ljudskega zdravja in preporodu mladine v namenu, da pride za nami zdrav in telesno krepak rod, ki si bo zlahka služil svoj vsakdanji kruh?
Slednjič naj ovržem še abotno trditev, da pi odpisujejo blagajnični zdravniki slabejša zdravila, kakor bi jih bilo morda dobiti pri drugih zdravnikih. Upravne oblasti so že od nekdaj sem uvidele, da je pri predpisovanju zdravil vsaka potrata nesmiselna in da se dajo tako prištedena sredstva dosti bolje uporabiti za preventivno mere v prid ljudskemu zdravju. Zaradi tega so v zakonito veljavnih ordinacijsldh normah predpisale, da se mora pri ordfniranju zdravil na račun državnih in javnih fondov, bolniških blagajn itd. štediti, v kolikor je to mogoče, ne da bi imel bolnik kake škode. Tako n. pr. se smejo za take javne ustanove tekoča zdravila predpisavati 1«
v	cenejših zelenih steklenicah, ker se seveda kvaliteta tekočine prav nič ne izpremeni, ako j o dobimo v zeleni ali beli steklenici. Praškov se ne sme oddajati v škatljicah, ker je njih učinek isti, ako jih dobimo v papirnastih vrečicah. Mazila mora lekarnar ekspedirati v lesenih ali kartonskih škatljicah in ne v dragih lončenih lono-kih. Toda Vrnimo se k zdravilom samim. Abot-
a», 'da Je komisija na Julijski obravnavi slavila posredovalni predlog, katerega je »nezavisni« Stefanovič s svojimi »zavisnimi« odklonil, ter s tem legalno obravnavo prekinil. Pozneje pa, ko je rudarjem že tekla voda v usta, ter je bilo . Stefanoviča pred njimi strah, ie pa drage volje due 24. in 25. avgusta sprejel posredovalni predlog, ki ga je stavila komisija za podlago obravnave. S tem si je dal gosp. Stefanovič sam sebi, neprimerljivo moralično klofuto, ter priznal svojo slabost in nezmožnost. Ko kafra je zginila njegov radikalizem, ko je stopil pred g. ministra Hribarja, ki je precej dober opazovalec človeških slabosti, ter jih tudi zna izrabiti, kakor smo videli pri zadnji obravnavi. Ostri nastop gosp. ministra, grožnja s katerimi je zaupnikom grozil, se bile le posledice strahopetnosti, nezmožnosti, gosp. Stefanoviča.
Govoriti o kakšnem eksistenčnem minimu o katerem pripoveduje Stefanovič v svojem trobilu j enaravnost smešno in nepošteno. O pridobit-
vi	kakšne točke 8, kakor pravi Stefanovič v »Novicah« je naivno. Tako pogodbo so imeli rudarji že leta 1919. z 3. majem, ki so jo pa sedanji »nezavisni« v Trbovljah leta 1920., ko je prišla tja ministrska komisija, proti volji Unijskega vodstva odpravili. To kar se je z zadnjo stavko pridobilo ni nič novega, marveč je isto, kar so pred dvema leti »nezavisni« zavrgli, so sedaj zopet obnovili, ter s tem priznali, da so imeli starejši zaupniki Unije takrat prav, ko so storili ono, kar so smatrali za dobro in rudarjem koristno. Omeniti moram še, da so zastopniki Unije slov. rudarjev pri zadnji obravnavi bili tudi navzoči, ter so težko poslušali naivnega Stefanoviča, ko je klobasaril vse mogoče, kar na obravnavo sploh ni spadalo, toda morali so molčati, ker bi bil on gotovo vsak njihov govor izrabil za krivičen in vzrok neuspeha.
V	Trbovlje na zborovanje sta prišla ss. Eernot in Svetek, da vzpodbudita stavkujoče rudarje. Taka spodbuda je v vsaki stavki zelo potrebna. posebno pa še v tej, ko so se vsi voditelji »zavisnih«, klerikalcev in narodnih »social-cev« poskrili v mišje luknje. Ta dva sodruga sta na shodu priporočala enoten nastop vseh organizacij do konečne zmage in sta s svojimi govori dosegla tudi uspeh v tej smeri.
Demagog Stefanovič pa, namesto, da bi jima bil hvaležen jih je pa Za hvalo v svojih »Novicah« demagoško napadel.
Rudarjem kličem samo eno: pomislite kako je bilo med in po vojni do 1. 1920. in kako je danes. Sami razsodite kje je resnica in kje laž.
Pojdite potem tja, kjer čutite resnico!
Iz organizacij.
Zbirka za stavko kovinarjev v Celju. Po
izkazu zbirke za stavko kovinarjev v Celju, ki je bila objavljena v »Delavcu« št. 20 je došla še zbirka »Zveze rudarjev v Trbovljah« v znesku 635.25 Din.
nost trditve, da predpisujejo blagajnični zdravniki slaba zdravila, bom najlajše dokazal na praktičnem slučaju. Eno najznanejših sredstev, ki se ordinirajo pri bronhijalnih katarjih, pljučnici, pljučni tuberkulozi itd., je guajakol ali enakovredni tiokol. Predpiše se ga po navadi 5 gr v raztopini, s katero izhaja bolnik 4 do 5 dni. Bolniku, ki pride k bolniški blagajni, bo predpisal zdravnik 5 gr tiokola v vodni razstopini. Zdravilo bo dobil v zeleni steklenici, njega okus bo nekoliko grenak, barva vodena. ‘To je seveda slabo zdravilo! Drug bolnik se poda k privatnemu zdravniku. Ta mu istotako predpiše 5 gr tiokola v vodni raztopini, kateri pa prida nekoliko malinčevega sirupa. Zdravilo se bo ekspediralo v beli steklenici, barva mu je rdečkasta, okus sladak. To je dobro zdravilo! Tretji se poda k specialistu, ki mu morda napiše steklenico znanega sirolina. Sirolin je razstopina 5 gr tiokola v oranžnem sirupu. Ker se izdeluje v velikem kot specialiteta, je okus vedno enak, steklenica je lična, opremljena s pisano vinjeto. To pa je izvrstno zdravilo! In bolnik, ki se je. nezadovoljen z blagajno, morda na svoje stroške podal k specialista bo prav gotovo zabavljal čez blagaj-nlčnega zdravnika, češ da mu je predpisal slabo zdravilo in hvali! specialista, od katerega je dobil izborno sredstvo. In vendar je bilo v vsaki steklenici po 5 gr tiokola in zgolj tiokol je tisti, ki učinkuje in ki more bolniku pomagati. Malin-čev in oranžni sirup sta nepotrebni primesi, ki vplivata le na okus. Zato pa je sirolin morda dvakrat dražji, kakor enakovredna razstopina tiokola. Ljudem, ki imajo preveč denarja, se taka zdravila seveda lahko ordinira. Zdravniki imajo za to prakso poseben izraz: »Praxis ele-gans« — elegantna praksa! 2c ta Izraz nam pove. da se ne gre za bistvo ordinacije, temveč
IZ KOVINARSKE ORGANIZACIJE.
Delavstvo strojne tovarne »Smev« In »Pa-romliua« v Bclovaru se nahaja 13. teden v stavki, da si izboljša svoj gmotni položaj. Podjetnik skuša na vse načine privabiti stavkokaze, ter pošilja svoje agitatorje tudi v Slovenijo. Njegovemu povabilu so se doscdaj odzvali samo sledeči stavkokazi: Tuhanij Rudolf, železostrugar; Klapka Josip, železostrugar (baraniska begunca); C. Grulich, železostrugar; Jurčlčka Miloš, ključavničar; Vanja Anton, mizar; Tiška Josip, ključavničar (Iz Čehoslovaške); \Vieser Franc (lz Feldbacha); Grivec Josip (iz Gradca Nem. Avstrija); Vogler Josip, ključavničar (iz Maribora) in Horvat Adolf, livar (iz Ljubljane). — Delavstvo naj ne sprejema dela v Bclovaru, dokler ne objavimo konec stavke.
V	mehanični delavnici O. Cromy na Vrhniki je podjetnik odpovedal službo glavnemu delavskemu zaupniku brez utemeljitve. Ko smo ga opozorili na zakon o zaščiti delavcev, glasom katerega se delavskega zaupnika ne sme brez tehtnega vzroka odpustiti, je Izjavil, da mu nikdo ne more ukazati, katerega delavca sme odpustiti in katerega ne. Sefe ko je uvidel da so delavci složni tudi v vprašanju zaupnikov Je odpoved preklical. Delavstvo, stoj organizirano na straži, kajti samo tedaj bodeš deležno svojih pravic, pa, če so ti tudi zajamčene v zakonu!
ŽIVILSKA STROKA.
I. širša centralna seja »Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem ozemlju v Ljubljani« sc bo vršila v nedeljo, dne 10. septembra t. I. ob 8. uri dopoldne v društveni pisarni, Šelcnburgova ulica štev. 6/II. desno v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsedstva.
2. Poročilo tajništva.
3. Poročilo blagajniškega stanja.
4. Poročilo kontrole.
5. Organizacija in pekret živilske stroke v Sloveniji.
6. Tarifna politika.
7. Ujcdinjenje.
8. Raznoterosti.
Seje ss imajo udeležiti vsi centralni odborniki.
Blagajniški pregledniki, ki so nastanjeni izven Ljubljane, nai pridejo en dan prej, v svrho kontroliranja blagajniških knjig.
Predsedstvo.
Razno. .
S(avka mizarskih pomočnikov v
Ljubljani. Šesti teden že poteka, od kar so posegli mizarski pomočniki po svojem zadnjem orožju, za izboljšanje svojega bednega položaja. Njihovo moč in organizacijo skušajo delodajalci zlomiti in raz-škropnti za vsako ceno. toda vedo naj da ie v slogi moč. Vsi napadi in naskoki na
'organizacijo so. bili do 'danes Urez tfs'p'eh‘a in bodo tudi nadalje, o tern so lahko prepričani. Vemo dobro, da našim gospodom delodajalcem ni prav, da stoje delavnice prazne da pa temu odpomorejo. jim svetujemo da vzamejo edino razpoložljivo sredstvo in to da ugodijo delavskim zahtevam. Pokažite belo zastavo pa bo vse rešeno. Druge poti ni.
Naše čitateije posebno opozarjamo na današnji podlistek od gosp. dr. De-meter Bleiweis-Trsteniškega. Snov katero obravnava .ie za delavstvo tako važna. da bi se jo morali naučiti na pamet. Kakor pri vsem tako je tudi pri boleznih največji nasprotnik človeštva — nevednost. Ker je cela razprava pisana v lahko razumljivem tonu, kakor kaka povest bo vsak naš čitatelj lahko razumel. Zaupniki nai do dobra razlože članom, če jim ie še vseeno kaj nerazumljivega in naj skrbe. da bodo Stale tudi delavske žene. Na podlistek opozorite tudi nečlane!
Objave in zalivale.
Podpisani, se najtopleje zahvaljujem delavkam tobačne tovarne v Ljubljani, za nabrano svoto 1263 K v času moje dolgotrajne bolezni — Ferdinand Sturm, delavec tobačne tovarne v Ljubljani.
Podpisani Anton Nedl, se najiskreneje zahvaljujem vsem sodrugom zidarjem in tesarjem v Mariboru za nabranih 1701 K v času moje hude boiczni. Obenem izrekam tudi zahvalo stavbenemu mojstru gospodu Nasenbeinu in vsem njegovim zidarjem in tesarjem za dano mi Dod-poro. — Anton Nedl, Maribor.
Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani
opozarja delavstvo, da sprejme delo v tovarni vagonov v Brodu na Savi le takrat, kadar so pogodbo'10	s podietie“ posebno pismeno
Mestno poglavarstvo v Brodu je objavilo namreč z dopisom št. 6433/22 z dne 1. avgusta 192 da tovarna delavcev, ki jih posredujejo posredovalnice za delo, ali pa jih zvabi podjetje potom oglasov v Brod, v delo običajno ne sprejme, niti jim ne povrne potnih stroškov.
. ^"a<v delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani posluje od 22. avgusta 1922 dalje v provizorični zgradbi na vogalu Dunajskec este in ceste na južno železnico.
narii ?n°««™,il?aV j ^er ,se nahajajo tukajšnji mlinarji in sorodni delavci v mezdnem gibanju opozarjamo delavstvo tozadevno, da ne Se
no ne Veš'02006 Z" ^eIom’ d°Ber se stvar ugod-
zgolj za njegovo opremo. Mislim, da bo na tem primeru vsak, ki ima oči, da vidi in možgane, da misli, lahko izpoznal, koliko je vredna trditev, da predpisujejo blagajnični zdravniki slaba zdravila. V resnici se pri blagajni predpisujejo zgolj učinkovita zdravila, ki so v posameznem slučaju . res potrebna, toda brez nepotrebnih in dragih primesi!
Da zadosti potrebi stedenja, na drugi strani pa zadovolji svoje bolnike, je Okrožni urad za zavarovanje delavcev iz Nemčije naročil in že Prejel najobičajneša zdravila, kakor aspirin, anti-pirin, piramidon, kodein, morfij, veronal, guajakol itd., potem antikataralične in odvajalne pastile ter pastile proti angini v obliki takozvanih komprimiranih tablet. Te tablete bodo člani v kratkem dobivali v vseh javnih lekarnah, pa tudi pri zdravnikih na deželi, ki imajo hišno lekarno. Z uvedbo teh tablet, ki so omotane v lične in praktične kartonske ovoje, je dvojno doseženo. Na eni strani se prihranijo nepotrebni izdatki, ker odpade lekarniško delo. Na drugi strani so pa te tablete trajno vporabljive. Vsakdo ve, kako hitro se pokvarijo mnoga zdravila, posebno v tekoči obliki. Neštetokrat se n. pr. pripeti, da predpiše zdravnik bolniku zaradi vre-cice ali glavobola aspirin, antipirin ali kako drugo slično sredstvo v tekoči obliki. Bolnik vzame par žic, na kar mu odleže. Steklenica z nc-porabljenim zdravilom ostane car dni na omari. Kmalu na Je opaziti, da postaja tekočina kalna, cez 2 ali 3 ledne bo plesnjiva, na kar jo zavarovanec slednjič vrže proč. Velike vrednote gredo tako v izgubo. Čcsto drugače je pa pri kompri-rniranlli tabletah. Bolnik vzame n. pr. zaradi glavobola 3 do 4 tablete piramidona, na kar mu oaleze. Ostale tablete si shrani v kartonu. Ako sc ga čez mesece ali leta vnovič loti glavobol
kakof T-	rporabiI	z “im vplivom
zaniman^a Pisatelj teh vrstic je leta 1907 iz n?k *	.stvari	napravil	kot	ladijski zdrav-
nik z izseljeniško ladjo potovanje iz Trsta v Se-Amenko in nazaj. Za to potovanje si je dal pri tvrdki Burrough, Welcome &. Co. v Lon-.	.	J*. takrat edina proizvajala komprimi-
, , tablete, napraviti ročno lekarno najobičajnejših zdravil. Dosti tablet se je porabilo na potovanju, mnogo v poznejših letih, nekaj pa jih je ostalo do danes. In te tablete imajo danes isti okus in isti zanesljivi učinek, kakor pred MV1?1	da	se	v	obliki komprimira-
■ able‘ ne i° Proizvajati vsa zdravila, vsaj najobičncjša in najpotrebnejša. Z uvedbo teh tablet je Okrožni urad vnovič dokazal, da ima vedno pred očmi dobrobit svojih zavarovancem, da pa skusa dobrobit doseči v najpraktičnejši obliki m se Pri tem izogibati vsem nepotrebnim stroškom. Kajti kar se prištedi pri zdravljenju posameznika, bo prišlo v obliki preventivnih in socialnih mer celoti v prid.
Svoja današnja izvajanja naj končam s te-mi-le besedami: Šele kadar bo delavstvo spre-gieaalo, uvidelo, da mora samo sodelovati pri steaenju, spoznalo, da je važnejša skrb za celoto Kakor potratno zadovoljevanje posameznikov in prišlo do prepričanja, da je glavna in najvažnejša naloga boj proti delavskim kugam, ki kakor tuberkuloza, alicoholizem in spolne bolezni razjedajo mozeg našega naroda, jemjjejo celim gene-racijam zdravje in pridobitno zmožnost, Šele tedaj bo imelo v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev zavod, na katerega bo lahko ponosno m od katerega bo imelo resnične koristi.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 5. septembra 1922.
Dosi sta se ameriško javno mnenje kakor tudi oficielna politika Zedinjenih držav izrekle proti vmeiavanju Amerike v evrcpske razmere, je zadnje čase vendar opažati pojave, ki go> vore proti temu. Oglasili so se nekateri politiki, med njimi zlasti bivši kandidat za predsedniško mesto Cnox, ki meni, da se razmere v Evropi brez sodelovanja Amerike ne bodo mogle kom solidirati. Kakšno stališče zavzema Amerika pri sedaj otvorjenem zasedanju zveze narodov, se še ne more reči. lzvojeval sc bo pač v Ameriki sami boj glede /ega vprašanja. Za sedaj se more trditi, da je javno mnenja v Ameriki z večine zato, da se Amerika ne vmešava aktivno v evropske komedije.
Mala Azija je postala trd oreh svetovni po* Ittiki. Je to ozemlje, kjer se križajo interesne sfere velesil. Grki ne dajo mira in vedno napa* dajo. Imajo pa smolo pri tem in dobivajo jih po grbi. Ljudstvo na Grškem očitno kaže nevo* ijo nad neprestanim vojevanjem in ojačevanjem. Ker pripisuje poglavitno krivdo kralja Konstant tirm, prireja proti njemu borne demonstracije. Anglija, ki se za Malo Azijo zelo zanima, si beli glavo, kako naj nastopa, da iz spora med Turčijo in Griko izbije tvojo korist. Ker vidi, da »o Torki bolj žilavi nego Grki in zato njej nevarnejši, zahteva, da se Mala Azija Torkom ne trna prepustili brez posebnih jamstev. Kaka Jmmtm zahteva Anglija si človek lahko misli •
Drog trdi oreh za evropsko diplomacijo Je vprašanje Palestine. Židje postajajo bolj in bolj sOni ter zahtevajo Palestino zase, dasi živi v tej deželi tedaj ogromna večina dragih ljudstev. O tem vprašanju bo razpravljala zveza narodov na tvojem tedanjem zasedanju. Ker pa si vele> sile od tega zasedanja ne nadejajo preveč uspe* ha, nameravajo prirediti v Benetkah posebno mednarodno konferenco, ki naj reii to kočljivo vprašanje. Sploh to konference tedaj v modi in ljudje to te tako navadili nanje, da bi brez njih težko izhaJalL
Svet zveze narodov je razpravljal o poro* čOu japonskega zastopnika o položaju mesta Gdanskega. Zanimivo pri temu je, da se morajo evropske države zatekati po nasvete k diploma* tom drugega kontingenta, ki te ga boje. Zna* čflno pa Je tudi dejttvo, da te stališče iolte rase v svetovni politiki vedno bolj utrjuje in da rtrah pred rmeno nevarnostjo le ni tako prazen. To seveda pod pogoji, v, katerih živimo tedaj. Ko pa prodre socialistična misel v vte tloje in vse ljudi, te vsa ljudstva pobratijo te nevarno* stl ve bo m Ms na tam.
Danes je začelo zasedanje zveze narodov z aktivnim delom. Zasedanje Je otvoril delegat Brazilije. Predsednika izvolijo danes popoldne. Izvolili pa to že nekatere komisije, v katerih te bo vMo podrobno delo, tako n. pr. komisijo za mednarodni promet. Ker to prometne raz* mere v Evropi ret ne boi ugodne, je želeti delu komisije uspeha. Največ posla bo dalo zaseda* n Ja zveze narodov vprašanje Avstrije. Državniki in Izvedenci tl bodo belili glave, kako pomagati iej onemogli žrtvi svetovne vojne. Kakor je omenjeno, te bo zveza narodov nadalje bevOa z vprašanjem Palestine. Mala antanta, od katere pride v eksekutivni odbor zveze narodov dr. Bana afi pa dr. Ninčič nastopi zoper vzprejem Madžarske v zvezo narodov, Vsekakor bodo razpravljanja no tem zasedanju ne*le zanimiva, temveč važna za nadeljni razvoj politike v Ev* ropi.
Konferenca državnikov mele antante v Pragi je pokazala popolno soglasje med drža* vami meh antante. Glede vstopa Poljske v malo antanto se govori z ene strani, da vstopi v najkrajšem Času, z druge pa, da je njen pri* slop izključen. Sioer igra Poljska nekam ne* rodno vlogo, vendar bi njen vstop ne škodil
Glede 'Avstrijskega vprašanja ]e Izdelala konferenca načrt o sanaciji avstrijskih gospo* darskih razmer, ki ga predloži zvezi narodov.
V Poljski politiki opažamo zadnje čase po* mirljtvejšo smer, tako v pravcu proti mali ant tanti, kakor na drugo stran, to je napram balti* škim državam. Zunanji ministri Poljske in bal* tiških držav so se sestali v Revalu, kjer razprav* Ijajo o vprašanju razorožitvene komisije, ki se bo vršila na predlog sovjetske Rusije v Moskvi. Če bo imela konferenca uspeh, bo to velik ko* rak naprej v konsolidiranje evropskega severo* vzhoda.
Ker so dospela pogajanja med Anglijo in Francijo na mrtvo točko, poseže vmes Belgija, ki bo posredovala, seveda ne na svojo škodo, ker mešetarji, kakor je ztuuio, nikoli ne odhajajo praznih rok.
V, Italiji je pričakovati, da se v kratkem razpišejo volitve. Ljudstvo stoji pod dojmom silnega fašistovskega nasilja. Socialistični obSn* skl svet v Milanu je bil pod pritiskom fašistov razpuščen. Nestrpno se pričakuje, kako izpadejo nove volitve. — Italijanski industrijski krogi se razburjajo radi carinske unije z Avstrijo, ki jo odločno odklanjajo. — Ne dnevni red te Je zo* pet pojavilo vprašanje repallske pogodbe, o kat teri pravijo, da jo vlada v kratkem ratificira (odobri). To bi bil tudi že skrajni čas, ako ho* čemo priti do normalnega stanjal
Dati se je avstrijski zvezni kancler dr. Set* pel mnogo trudil in prepotoval pol Evrope, se mu vendar ni posrečilo ustaviti plaza, ki preti porušiti avstrijsko gospodarstvo. V. vladi se je pojavila kriza. Kdo bo še naprej vodil preluk* njani državni čolnič po razburkanem političnem in gospodarskem morju? Draginja ne raste po dnevih, temveč po urah. Ljudstvu te obetajo novi davki, da se vzdrži vsaj državna uprava. Vrhu vsega je še izbruhnila stavka tiskarjev, tako da ne izhajajo niti listi.
Na Čehoslovaškem se je po zaslugi modre politike finančnega ministra dvignil tečaj čeho* slovaške krone, kar pa ima za žalostim posledi* co, da se Je pojavila kriza v čehoslovaškl indu* striJL Kapitalistični podjetniki tudi hočejo det
lovstvu znUatl mezde, Haf delavstva oS draglnjskih razmerah pač ne more biti prav. Nekatera podjetja, zlasti v tekstilni in steklar* ski industriji odpuščajo v velikem številu svoje delavce. Grozi brezposelnost, nova šibe za Če* hosloveško republiko in z njo za vso Srednjo Evropo.
Ko preneha vročina, je zopet opažati, da se vzbuja politično življenje. — Ministri sc vra* čajo v Beograd, poslanci vladnih strank raču* najo, koliko se bo še dalo »zarediti«, opozicio* nalni poslanci pa študirajo ognjevite govore, ki jih bodo imeli v nerodni skupščini. Različni od* sekl in odbori narodne skupščine spuščajo v ča* sopisje vesti, da marljivo »delajo*. Predvsem imamo pred durmi nove volitve. Ker pe vlada precejšna neorientiranost v političnem življenju sploh in ker si posamezne stranke niso čisto na jasnem glede svoje moči, je umevna negotovost, s katero pričakuje volitve politična Javnost. Upajmo, da ljudstvo samo pokaže nove pote naši politiki.
Državni proračun to Jedva tkrpeU in žo to nezadovoljni z njim celo oni, ki so ga sestavili. Različna ministrstva zahtevajo novih kreditov, med njimi Je seveda najsilnejši vojni minister, ki bo t tvojimi zahtevami tudi prodrl, dočim Bo uredništvo bi delavstvo še naprej stradalo za blagor očetnjave.
V imenu Strok- komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik;
Ivo Meznarič.
oprelema taranUme vlogre vsak delavnik od & doUnt in |n> obrestuj« po (Satih
Mr 47»
Rentni davek plač« društvo iz svolega. Obrest! M kapitaltiirajo
KUetno. Veije in »talne vloge se obrestujejo po dogovora. »aoJUa daje svo|la zadrulnikom proti vknjUbl, na osebni kredit peotl poroitvu ali ustavi vrednostnih papirjev. Menice a« eskoznptnjejo po banini obrestni man.
®SF Edini, m delavski denarni zavod.
v*
Nalbollie in naivarnelSe naložite svoje prihranke v
Poštni predal št. 13.
Telef. Int. št 178.
Pošt ček. rac. št 10.532.
Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana
Obrestuje hranilne vloge po vloge proti Vj letni odpovedi po
5°lo
6%
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potoni položnic v centrali v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, TTnmnilr, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., Crna IL
Hranilni kapital K 4,000.000.
Vlaoahno prihranke la v lastno hranilnicoI