Načrtov ne bodo dosegli
Pretekli ponedeljek in torek so zasedali zbori skupščine občine Velenje. Osrednja točka torkove seje zbora združenega dela je bilo poročilo o rezultatih gospodarjenja v občini Velenje v devetih mesecih letošnjega leta. Glede na enako lansko obdobje smo v občini Velenje letos dosegli zadovoljive poslovne rezultate, saj beležimo porast ekonomičnosti za eno indeksno točko. Dosegli smo za 34 odstotkov višji celotni prihodek, porabljena sredstva pa so večja za 33 odstotkov. Dohodek se je v primerjavi z lanskim letom povišal za 39 odstotkov, s tem da se je število zaposlenih povečalo samo za en odstotek. Izguba delovnih organizacij v občini Velenje je sicer mnogo nižja od lanske, saj znaša 385.770 tisoč dinarjev, vendar pa je ta mnogo bolj zaskrbljujoča, saj izvira v glavnem iz poslovanja TGO Gorenje in
OK ZSMS
Delovna jesen
Občinska konferenca ZSMS Velenje pripravlja konferenco na temo Mladi in prosti čas. V vse osnovne organizacije so poslali vprašalnik, z odgovori pa želijo ugotoviti, kakšne so potrebe in želje mladincev v naši občini po organiziranih dejavnostih v prostem času. Odgovori bodo vodilo pri iskanju možnosti in celovitem reševanju te problematike. Odgovori in problemska konferenca pa bodo tudi osnova za ustrezno ureditev Doma borcev in mladine.
Sicer pa se mladi sedaj prizadevno pripravljajo na volitve in evidentirajo ustrezne kandidate za delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Zavedajo se, da bodo le najboljši mladinci lahko uspešno zastopali njihove interese ter s svojo * dejavnostjo pripomogli k razreševanju gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj v naši skupnosti.
Tudi Center za mladinske delovne akcije v teh dneh že načrtuje aktivnosti v prihodnjem letu. Na podlagi lanskih slabih izkušenj, ko m bilo dovolj brigadirjev, so že pričeli z evidentiranjem ter načrtovanjem udeležbe na mladinskih delovnih akcijah v prihodnjem letu. Posebno skrb bodo posvetili oblikovanju obeh stalnih brigad, ki naj bi postali jedro brigadirskih aktivnosti in v katerih naj bi bili najboljši brigadirji občine.
Občinska konferenca bo poleg tega pripravila še razgovor s študenti, na katerem bodo spregovorili o nekaterih aktualnih problemih, s katerimi se le-ti srečujejo. Poseben poudarek pa bodo namenili štipendiranju in zaposlovanju.
' B. Z.
Rdeče dvorane — tozd Turizem in rekreacija, medtem ko je imel lansko leto v izgubi največji delež sozd REK. Osebni dohodki zaostajajo v naši občini 8 odstotkov za rastjo dohodka. Na področju zunanjetrgovinske menjave še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj uvoz relativno še vedno hitreje rase kot izvoz.
Rezultati, ki jih ob letošnjem tri-četrtletju izkazujejo delovne organizacije sd, razen izvoza,, ugodni tako, da lahko podobne rezultate pričakujemo tudi- ob zaključku letošnjega leta. Zal pa, kot kaže, načrtov za leto 1981 kljub vsemu ne bomo dosegli, predvsem zaradi precejšnjih motenj v proizvodnji v TGO Gorenje.
Na seji je bilo podanih tudi več sklepov in stališč izvršnega sveta, ki naj bi jih glede na devetmesečno poslovanje sprejeli. Vendar pa so delegati menili, da je potrebno o tem temeljito razpravljati v delegatski bazi, zato bodo o tem znova spregovorili na prihodnji seji. •Predloge sklepov in stališč so delegati prejeli namreč šele na seji.
Delegati so razpravljali o osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981—1985 v prihodnjem letu. Podanih je bilo več pripomb in predlogov. Resolucija je še vedno v razpravi, do 28. decembra, ko se bodo zbori skupščine sestali na
sejo, pa mora biti pripravljen predlog resolucije.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so potrdili še dve manjši spremembi zazidalnih načrtov v šmartnem ob Paki in Podgori, sprejeli pa so tudi sklep o porazdelitvi stroškov urejanja stavbnega zemljišča na investitorje stanovanjskega objekta A2 z lokali v soseski šalek II.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so na zadnji seji opozorili, da ni dovolj?da so delovne organizacije podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb
krajevnih skupnosti y občini. Po tem sporazumu so bile namreč dolžne prispevati po 0,40 od bruto osebnih dohodkov na zaposlenega, tega pa veliko delovnih organizacij ni storilo.
Delegatom je bilo poleg tega posredovanih še več obvestil, med drugim poročilo o sprejemanju siednjeročnih planov, poročilo o gibanju cen in delu sveta skupnosti za cene v letošnjem letu z usmeritvami za leto 1982, pregled investicij, poročilo o stanovanjski izgradnji v letošnjem letu in o uresničevanju referendumskih programov ter še nekatere druge informacije.
Letos že četrtič
Po poteh Štirinajste
V počastitev dneva republike organizira osnovna organizacija sindikata Postaje milice Velenje v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, tradicionalni pohod po poteh Štirinajste divizije. Na letošnjem že četrtem športno tekmovalnem srečanju bo sodelovalo 21 ekip postaj milic s področja UNZ Celje. Patrolni pohod poteka po poteh, kjer se je med vojno gi-
bala Štirinajsta divizija. Udeleženci morajo pokazati znanja in veščine, ki krepijo našo borbeno pripravljenost. Namen pohoda je tudi obujanje tradicij NOV, na ta način pa se poklonijo tudi spominu vseh tistih, ki so za svobodo darovali svoja življenja.
Start pohoda bo na Dobrni, cilj pa v občini Velenje.
Več kot 6000 ljubiteljev belega športa iz Šaleške doline in sosednjih občin se je zbralo v ponedeljek v Rdeči dvorani v Titovem Velenju na prireditvi »Pomagajmo,« S tako velikim obiskom so dokazali, da si zelo želijo, da bi reprezentanti — smučarji in smučarke, tudi letos z uspehom zastopali barve državne reprezentance.
Na posnetku Bojan Križaj, Boris Strel in Jože Kuralt med pogovorom z Daretom Miličem.
Več o prireditvi na 8. strani, (sv)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII	Številka 46 (608)	Titovo Velenje, 19. novembra 1981	Cena 7 din	YU ISSN 0350-5561
Titovo Velenje
V. medrepubliški turnir Bratstva in enotnosti 1981
Šahovska zveza Slovenije bo organizirala skupno s Šaleškim šahovskim društvom od 20. do 23. novembra v Titovem Velenju V. me-dreubliški turnir »Bratstva in enotr nosti« republiških in pokrajinskih šahovskih reprezentanc.
Turnirje posvečen 40-letnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije. 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in poimenovanju Velenja v Titovo Velenje.
Pokroviteljstvo nad turnirjem sta prevzeli Skupščina občine Velenje in Občinska konferenca SZDL Velenje. Turnir bo v delavskem klubu v Titovem Velenju in bo potekal vsak
dan od 14.30 do 22. ure. Na njem bodo sodelovale 10-članske reprezentance vseh republik in pokrajin v naslednji sestavi: 6 najboljših članov iz vsake republike in pokrajine. 2 članici in 2 mladinca v starosti do 20 let.
Zmagovalno moštvo bo prejelo prehodni pokal Šahovske zveze Jugoslavije. v trajno last pa pokal pokrovitelja turnirja. Drugo in tretje uvrščeni moštvi pa bosta dobili pokal pokrovitelja.
Ljubitelje šaha Šaleške doline vabimo, da si ogledajo turnirja in tako počastijo to pomembno prireditev bratstva in enotnosti, ki je vsako leto v drugi republiki.
Ta teden v središču pozornosti
Odpraviti
neproduktivno delo
Pionirji so ocenili svoje delo
Pretekli ponedeljek je bila v dvorani skupščine občine Velenje pbčinska pionirska konferenca, katere so se udeležili delegati vseh pionirskih odredov ter njihovi mentorji in pa predstavniki občinskega in republiškega sveta zveze pionirjev.
Pionirji naše občine so na konferenci ocenili opravljeno delo v preteklem šolskem letu. Z opravljenim delom so bili zadovoljni, sprejeli pa so tudi program dela za letos.
Akcijo za zmanjševanje družbene režije, ki mora postati trajna naloga prav vseh, je treba v Šaleški dolini zastaviti širše — za odpravo neproduktivnega dela v vseh okoljih. Tako so menili člani komiteja občinske konference ZKS Velenje, ko so na zadnji seji obranavali program zmanjševanja administracije. Dejstvo namreč je, da samo z zmanjševanjem administracije oziroma zgolj družbene režije vseh željenih ciljev ne bomo dosegli.
Aktivnosti za zmanjšanje družbene režije bodo torej v občini Velenje prerasle v dolgoročno akcijo za odpravo neproduktivnega dela v vseh okoljih. Upoštevaje stanje pa bodo ustrezne samoupravne institucije samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela, delovnih skupnosti skupnih služb, zbori občinske skupščine in skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje, pa morda še kdo, sprejeli konkretne ukrepe oziroma naloge.
Načrte kadrovskih potreb bo treba znova pregledati, zlasti pa ugotoviti, če bo objektivno mogoče doseči pričakovana razmerja v kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Za vse novozaposlene morajo v prihodnje tozdi in ozdi zagotoviti vsaj minimalne življenjske in kulturne razmere. Pomemben prispevek v prizadevanjih za boljše gospodarjenje je tudi zapo-slovanjerazpoložljivih delavcev na delih in nalogah, za katere so usposobljeni. Dopolnilno izobraževanje strokovnih kadrov bi prav tako pomembno vplivalo na položaj posameznih delovnih okolij. Bolj produktivno mora biti poslej tudi usmerjanje mladine v poklice. Zato bo treba znova oceniti primernost števila oddelkov oziroma učencev v elektro usmeritvi (kjer se kažejo viški kadrov) in v prihodnje razvijati tiste usmeritve, ki bodo pogojene z dejanskimi dolgoročnimi potrebami združenega dela Šaleške doline, pa tudi širše. Delavska univerza pa bi morala pri sesta-
vi programov izobraževanja upoštevati predvsem izobraževalne potrebe in interese združenega dela, ne pa posameznikov itd. Gotovo je tudi, da bo treba dosledno odpravljati pogodbeno in nadurno delo. Nalog pa je, seveda, še več.
Sleherno okolje se bo moralo v vsesplošna prizadevanja za odpravo neproduktivnega dela vključiti z lastnimi aktivnostmi, s programi, ki bodo odraz lastnega položaja in potreb. Poglavitni namen vseh teh aktivnosti pa mora biti, da bodo na delih in opravilih resnično tisti delavci, ki bodo lahko uspešno opravljali naloge. Tako bo mogoče tudi zagotoviti kar največjo delovno angažiranost zaposlenih.
Med dolgoročne naloge sodijo gotovo tudi predlogi za vnovično presojo primernosti zbiranja raznoraznih statističnih in drugih podatkov (iste podatke, denimo, zbira več institucij), pa za poenotenje informacijskih sistemov. Posebej kaže omeniti tudi potrebo po pospešeni posodobitvi dela v posameznih administrativnih in drugih službah, s čimer bi se prav tako uspešno vključili v stabilizacijska prizadevanja.
Naloge za odpravo neproduktivnega dela so, vsaj okvirno, znane. Znana so tudi pota za podrobno opredelitev nalog ter za določitev odgovornih nosilcev in rokov za uresničitev nalog. Torej ni treba ustanavljati novih organov, komisij itd. Vseh slabosti v zvezi z neproduktivnim delom ne bo mogoče odpraviti samo z aktivnostmi v tozdih, ozdih in delovnih skupnostih, pa tudi ne samO v občini. Zato 6o treba, upoštevaje zbrane ugotovitve in kazalce, predlagati potrebne spremembe in predlagati zmanjšanje nepotrebnih opravil.
Ob dolgoročnih aktivnostih pa seveda ne gre pozabiti na vse tiste ukrepe, ki lahko že v kratkem času vplivajo na boljši gospodar- j ski položaj posameznega j okolja.
M. L.
----------,
I Izobraževanje, obveščanje, delegatska razmerja... I
Komite OKZK Velenje
Sovjetski gost med pogovorom s predsednikom in sekretarjem občinskega sveta ZSS Francem Trebšetom in Janezom Puklom.
Titovo Velenje
Obisk sovjetskega
Na zadnji seji so člani komiteja občinske konference ZKS Velenje najprej obravnavali program idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah ZK in občinski organizaciji ZK v novi sezoni. Poudarili so, da je v osnovnih organizacijah ZK čedalje več zahtev za organizirano idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje komunistov, kar nedvomno zahteva sedanji družbenopolitični trenutek in naloge, ki so pred zvezo komunistov. Dogovorjeno je bilo, da bo komisija za idejno delo,
znanost, kulturo in prosveto pri občinski konferenci ZKS Velenje dopolnila program idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, storila pa bo tudi vse, da bi tovrstne programe izdelale vse večje osnovne organizacije ZK v Šaleški dolini. Sicer si bodo prizadevali, da bi za tovrstno družbenopolitično izobraževanje spodbudili prav vse člane ZK.
Komite občinske konference ZK Velenje je na seji. ki je bila 12. novembra, obranval še program informativno propagan-
dne dejavnosti v občinski organizaciji ZKS v predkongresnem obdobju. Člane pa so seznanili z aktivnostmi pri organiziranju skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Ugotovljeno je bilo. da so 1. novembra začele z delom skupne službe sisov gospodarskih dejavnosti, v teku pa so tudi priprave na ustanovitev skupnih služb sisov družbenih dejavnosti. Za zdaj delujejo samostojno še skupne službe samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. in to skupaj z občinsko gasilsko zvezo, občinske zdravstvene skupnosti in občinske skupnosti za zaposlovanje. Prizadevanja za .smotrnejše organiziranje
skupnih služb samoupravnih skupnosti so torej vidna, čeprav je še zmeraj čutiti odpore v hotenjih. da bi strokovne službe opravljale naloge, ki bi jih morale.
Vso pozornost bo zato treba nameniti vsebini dela strokovnih služb, ki bodo morale predvsem pospeševati uresničevanje delegatskih razmerij. To poudarjeno vlogo skupnih služb pa bo treba vnesli v listine o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti.
Na dnevnem redu paje bila še informacija o aktivnostih za zmanjševanje administracije v občini Velenje.
I I I
I
I
gosta
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Modna konfekcija Elkroj
Na podlagi sodelovanja med jugoslovanskimi in sovjetskimi sidnikati je te dni na obisku v naši republiki profesor visoke sindikalne šole iz Moskve in vodja katedre za filozofijo Jevgenij Ivanov Asimovič, ki ga je sprejel tudi predsednik republiškega sveta zveze sindikata Slovenije Vinko Hafner.	» Med štiridnevnim obiskom bo sovjetski gost obiskal tudi nekatere delovne organizacije
združenega dela oziroma občinske sindikalne svete. V ponedeljek, prvi dan obiska je imel Jevgenij Ivanov Simovič pogovore tudi na občinskem svetu zveze sindikatov v Titovem Velenju, kjer se je zlasti zanimal za delovanje sindikatov v občini. Popoldne paje na občinskem svetu predaval o dejavnosti sovjetskih sindikatov po zadnjem kongresu KP SZ in o pripravah na kongres sovjetskih sindikatov.
Kljub težavam uspešni Ohrabrujoči
rezultati
Nazarski gozdarji se že vrsto let srečujejo z velikimi težavami katerih odprava največkrat ni v njihovi moči, na uresničevanje njihovih delovnih načrtov pa seveda neugodno vplivajo. Težav jim sicer tudi sedaj ne manjka, vseeno pa so z rezultati gospodarjenja po devetih mesecih v veliki meri zadovoljni. Ob dokaj slabih rezultatih gospodarjenja ob polovici
Ena izmed dejavnosti Komunalnega centra Velenje je tudi vzdrževanje zelenic, gred in poti.
Vekos Velenje
Naložbe v drugo leto
Med tiste delovne organizacije, ki so v letošnjih devetih mesecih uspešno gospodarile, spada tudi Vekos Velenje. Čeprav so se v tem obdobju srečevali z nekaterimi težavami, pa so kljub temu z doseženim nadvse zadovoljni. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da so si delavci Vekosa bolj kot doslej prizadevali uspešneje izvajati dela na redni komunalni in stanovanjski oskrbi, vzdrževanju in obnovah cest, objektov in naprav, zelenih površin in tako naprej.
Manj učinkoviti so bili pri izvajanju investicijskih programov, zlasti zaradi izpada dogovorjenih virov sredstev, delno pa zaradi objektivnih slabosti. Težave so se pojavljale tudi pri vodooskrbi, čeprav niso dosegle tako kritične meje kot v prvem polletju. Na področju javne snage je več težav z odvozom smeti, predvsem zaradi neprimernih strojnih zmogljivosti. Plan porabe toplotne enrgije so v prvem polletju presegli za 13 odstotkov, medtem ko se je poraba v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšala zaradi ugodnejših vremenskih razmer. Preclj kritično je tudi pri pogrebni dejavnosti, kajti majhno število storitev ne zagotavlja dovolj denarja potrebnega za normalno in organizirano pogrebno dejavnost, obnove in investicijsko vzdrževanje pokopaliških objektov.
To je le nekaj težav, s katerimi se srečujejo v tem 323-članskem kolektivu, vendar kot smo že uvodoma zapisali, so z doseženimi rezultati gospodarjenja zadovoljni. O tem meni direktor te delovne organizacije, Jože Mraz naslednje: ,,Rezultati gospodarjenja v devetih mesecih, v vseh treh dejavnostih,
ki so združene v novo delovno organizacijo Vekos, so ugodni. Skupaj smo dosegli 280 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 89 milijonov dinarjev dohodka in 13,189.000 dinarjev ostanka čistega dohodka. Kazalci, s katerimi izražamo produktivnost gospodarjenja, so pozitivni predvsem v ustvarjenem dohodku na zaposlenega delavca in ustvarjeni akumulaciji v primerjavi s čistim dohodkom. Nekoliko slabši pa je, kot smo planirali, ustvarjeni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi. Vzrok je v hitrejši rasti cen materialov in tujih storitev. Del prihodka, približno 26 odstotkov, smo dosegli tudi od
tržnih dejavnosti. Rezultati gospodarjenja v investicijski dejavnosti niso tako spodbudni kot v redni dejavnosti, saj vrsto planiranih investicijskih nalog nismo izpeljali, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. To se predvsem nanaša na izgradnjo objektov in naprav individualne komunalne porabe, za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo in obstoječa stanovanjska naselja. Ker se leto počasi že izteka, bomo te naloge prenesli kot obveznost prihodnjega leta, ko bomo največ pozornosti posvetili izgradnji vodovoda Ljubija—Šoštanj in pa polaganju toplovoda skozi staro Velenje."
B. Mugerle
leta so namreč s precejšnjo mero pesimizma napovedovali možnost izpolnitve letnega načrta. Tako je bilo takrat, ob ocenjevanju svojih dosežkov v tretjem četrtletju pa z zadovoljstvom ugotavljajo. da se je stanje močno izboljšalo. V zadnjih treh mesecih so zelo povečali fizični obseg proizvodnje in prodaje, kar je seveda ugodno vplivalo na "finančni uspeh celotne delovne organizacije. Pri nekaterih najpomembnejših kazalcih uspešnosti gospodarjenja so devetmesečne načrte presegli, pri nekaterih pa le za malenkost zaostali, karje glede na polletne zaostanke resnično uspeh.
Letni načrt oddaje lesa so v družbeni proizvodnji dosegli 75.3 in v zasebni proizvodnji 73,3 odstotno. Letni načrt celotnega prihodka fo dosegli z 78.8. dohodka 79.0 im čistega dohodka z 82,6 odstotki. Temu primerno seje izboljšala tudi amortizacija, večji pa je tudi ostanek dohodka za poslovni sklad. V zadnjem četrtletju predvidevajo, da se bo akumu-iacija nekoliko zmanjšala zaradi nekaterih izplačil, ki so v tem času običajna. Med drugim gre za doplačila kmetom kooperantom za les, pa za višje cene goriva, ki v transportni dejavnosti nedvomno pomeni znatno postavko, in še za kaj.
Ne glede na to predvidevajo, da bodo ob doseženem letnem obsegu proizvodnje, poslovno leto zagotovo uspešno zaključili. Poudarjajo. da bodo fizični obseg proizvodnje zagotovo dosegli, če jim bo vreme še naprej naklonjeno.
Uspešno so uresničili tudi delovne načrte v transportni in gradbeni dejavnosti, zaradi visokih cen reprodukcijskih materialov in rezervnih delov, paje sorazmerno manjša njuna finančna uspešnost. Cen svojim storitvam namreč v tem času niso uspeli primerno povečati.
V gozdni dejavnosti so se seveda tudi v tem obdobju srečevali z velikimi težavami, ki jih poleg pomanjkanja delovne sile. povzroča tudi veliko pomanjkanje rezervnih delov iz uvoza. Prej niso imeli deviznih sredstev, zdaj. koso jih uspeli pridobiti, pa je uvoz začasno ustavljen. Nakup prepo-irebnih rezervnih delov torej ni možen in vse kaže. da deviznih sredstev letos ne bodo mogli vnovčiti.	j p
V Modni konfekciji Elkroj so tudi tokrat uspešno gospodarili. Dosegli so boljše poslovne rezultate kot v lanskem devetmesečnem obdobju in boljše, kot v letošnjem polletju. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so naredili za 8 odstotkov več izdelkov. ustvarili pa za 20 odstotkov več dohodka. Ne glede na takšno uspešnost pa niso dosegli toliko dohodka, kot so načrtovali. Ven-darob tem velja poudariti dejstvo, da je zaostanek majhen in zato predvidevajo, da ga bodo do konca poslovnega leta uspeli nadoknaditi.
Med vzroki, ki jih navajajo za omenjen zaostanek, je tudi izvoz. V tretjem četrtletju so namreč delali pretežno za izvoz, na tujem tržišču ustvarjen dohodek pa je bistveno nižji od dohodka, ki ga pridobijo na domačem trgu. Vseeno velja poudariti, da so izvoz v primerjavi z devetimi meseci lanskega leta. povečali kar za 116 odstotkov.
V Elkroju so trdno odločeni, da bodo z zavzetim delom do konca letošnjega leta. dosegli načrtovani dohodek. Jasno paje. da bo moral vsak zaposleni vestno opraviti vsa dela in naloge, za katere je zadolžen. Predvsem so ohrabrujoči oktobrski rezultati. V tem mesecu so namreč dosegli rekorden obseg prodaje, zlasti na domačem tržišču, saj sy za svoje izdelke iztržili več kot 100.000.000 dinarjev. Že danes je jasno, da bodo letni načrt dohodka celo presegli, če bodo uspeli v novembru in decembru skupaj prodati za toliko dinarjev izdelkov.
Letošnji dosežki pa jih navdajajo tudi z optimizmom. Poleg povečanja proizvodnje so namreč posodobili in razširili tudi skladišča in proizvod no opremo. Zato so prepričani, da bodo v letu 1982 povečali fizični obseg proizvodnje za vsaj 10 odstotkov in celotni presežek izvozili na konvertibilno tržišče.
J. P.
Komunala
Še premalo soli
Neuspešen delovnik
Prizorov, kakršen je bil posnet pred dnevi v Šoštanju, ne manjka na deloviščih, še posebej v gradbeništvu ne. Delavci namreč pogosto v odsotnosti odgovornih kar obstanejo. V času, ko je nastal posnetek (pri gradnji cevovoda — kolektorja v Šoštanju), ni bil čas malice ali kako drugače organiziran odmor. Posnetek je bil narejen v manj kot sekundi, počitek pa je bil gotovo mnogo daljši.
J. MIKLAVC
Zima že vztrajno trka na vrata, zato seje potrebno nanjo čim bolj pripraviti. To velja tudi za velenjsko komunalo, ki je že pričela kopičiti zaloge soli. Trenutno jo imajo na zalogi 250 ton, to pa ni dovolj, saj jo potrebujejo kar 550 ton.
»NAŠ C AS« glasilo SZDL izuJrja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 157: j-.-izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (Odgovorni urednik). Bogdan Mugerle. Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 zdne, 8. februarja 1974 ne plačuje templjnega davka od prometa proizvodov.
Številka 46 (6L6) - 19. .novembra 1981	V središču pozornosti	r£3
		
TGO Gorenje
Vso pozornost pripravam na volitve
V	tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so pristopili k pripravam na pomladanske volitve z vso resnostjo. Določili so nekaj strokovnih sodelavcev, ki so delovali v osnovnih organizacijah kot mentorji pri evidentiranju možnih kandidatov. K delu so aktivno pristopili tudi koordinacijski odbori in delo je hitro in uspešno steklo tako, da so s prvo fazo priprav na volitve, evidentiranjem možnih kandidatov, že zaključili.
Skupno so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje evidentirali 1570 kandidatov, od tega 922 za samoupravne interesne skupnosti, 151 za zbor združenega dela skupščine občine Velenje, za ostale samoupravne organe in razne komisije v sami delovni organizaciji pa 778 kandidatov. Od skupnega števila evidentiranih jih je 330 članov zveze komunistov, 705 pa je žensk.
V	teh dneh v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje koordinacijski odbori pregledujejo opravljeno delo, intenziv-nmo pa se pripravljajo na kandidacijske konference, ki bodo predvidoma še v tem meseca.
Vzporedno s pripravami na pomladanske volitve pa so v Gorenju posvetili tudi veliko pozornosti obravnavi pomanjkljivosti, ki jih bleležimo v dosedanjem delegatskem delovanju. Temu vprašanju je konferenca osnovnih organizacij sindikata posvetila tudi posebno sejo. Opozorili so na številne pomanjkljivosti, ki bi jih morali v prihodnje izkoreniniti. „Na osnovi izkušenj naših delegatov, smo na konferenci osnovnih organizacij sindikata v Gorenju pripravili več konkretnih predlogov za boljše in uspešnejše delegatsko odločanje," je poudaril predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v TGO Gorenje Jože Meh. ,.Menimo, da bi morala biti gradiva, ki jih obravnavajo delegati na sejah skupščin, bolj vsebinska. Vsebovati bi morala več predlogov, ki naj bi bili dokumentirani. Jasno bi moralo biti opredeljeno, koliko sredstev bomo morali nameniti za določen predlog in seveda tudi, kaj bomo s tem pridobili. Takšnih predlogov pa bi moralo biti več, tako da bi imeli delegati možnost variantnega odločanja. Druga prav tako pomembna stvar na katero so pozorili naši delegati pa je
učinkovitejša organizacija strokovnih služb v delovnih organizacijah, katere naj bi na strokovnem področju pomagale delegatom pri njihovem delu. Hkrati pa bi te službe morale zagotoviti koordinacijo dela v delovni organizaciji tako, da bi delegati Gorenja enotneje . nastopali kot doslej."
In kakp ocenjujejo v Gorenju delo njihovih delegatov? ,,Na splošno lahko trdim," pravi Jože Meh, ,,da so bili naši delegati aktivni, seveda pa ne vsi in ne na vseh področjih. Kot dobro lahko ocenim delovanje v zboru združenega dela in v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih, drugje pa naših delegatov skorajda ni bilo čutiti. Zainteresiranost delegatov je dokaj različna in ravno tem vprašanjem smo posvetili v fazi evidentiranja resnično vso pozornost. Prizadevamo si, da bi našo delovno organizacijo v prihodnjem mandatnem obdobju zastopali delegati, ki se bodo resnično zavzemali za kar najboljše možne predloge in ki bodo pripravljeni za uspešno delo žrtvovati tudi nekaj svojega prostega časa."
M. Z.
Zasedanje zborov SO Mozirje
Beton - nadomestek za hrano?
Delegati družbeno-političnega zbora in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Mozirje so zasedali prejšnji četrtek in petek. Oba zbora sta imela na dnevnem redu vrsto skupnih točk. Med drugim tudi analizo zagotavljanja pravne pomoči v občini Mozirje, saj z njenim obsegom nikakor ne morejo biti zadovoljni. Sprejeli so oceno priprav na vojaško mobilizacijo in analizo popolnjenosti vseh struktur oboroženih sil ter civilnega prebivalstva. Potrdili so tudi predloge komisije za volitve in imenovanja. Anko Sivec so imenovali za načelnico oddelka za notranje zadeve, Anko Ziher za direktorico uprave za družbene prihodke, med drugim pa so ponovno imenovali občinsko volilno komisijo. Družbeno-politični zbor je poleg tega razpravljal še o poročilu komisije za zmanjševanje družbene režije v občini Mozirje ter sprejel dodatne napotke, saj je jasno, da akcija v Gornji Savinjski dolini ni zaživela.
V petek so delegati zbora krajevnih skupnosti sprejeli predlog družbenega dogovora ,o skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanjem lovišč v karavanškem lovsko-gojitvenem
območju. Ob tem so potrdili tudi samoupravne sporazume o dodelitvi lovišč Gornje Savinjske doline v upravljanje lovskim družinam. Precej časa so namenili tudi predlogu dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov v SR Sloveniji.
Dogovor morajo na pobudo zveze kmetijskih zemljiških skupnosti sprejeti skupščine občin naše republike. Temelj za določitev morajo biti katastrski razredi. Za prvega naj bi veljala odškodnina 100 dinarjev za kvadratni meter in potem do četrtega po 20 dinarjev manj. Za 5. in 6. razred naj bi bila odškodnina 30 ter za 7. in 8. katastrski razred 20 dinarjev. Udeleženke od teh meril ne smejo odstopati za več kot 20 odstotkov, pač glede na njihove razvojne potrebe. Poudariti velja, da se poenotenja meril kmetijska zemljiška skupnost ni lotila na pamet. Upravičenost takšne akcije potrjuje že nekaj številk. Vseh kmetijskih površin je v Sloveniji 889.000 hektarov, od tega 645.000 obdelovalnih. Njiv je samo 258.000 hektarov, ali 13,9 arov orne zemlje na prebivalca. To pa je podatek, ki
našo republiko uvrSča na rep evropske lestvice. Res je, da smo pozidali le slabe 4 odstotke celotne površine naše republike, res pa je tudi, da je zidava zgoščena v ravninskih predelih z najboljšimi kmetijskimi zemljišči. Vse večji pomen pridelovanja hrane terja posebno skrb za orne površine. Z drugimi besedami to pomeni, da morajo republika in občine za kmetijsko proizvodnjo trajno nameniti vsaj 650.000 hektarov kmetijskih zemljišč.
Če želimo to doseči in si zagotoviti zadostne količine hrane, bomo morali v naslednjem srednjeročnem obdobju opraviti veliko zahtevnih del. Za posege na področju pridobivanja novih kmetijskih zemljišč bomo morali v tem obdobju nameniti 1.800 milijonov dinarjev, zato je poenotenje osnov In meril za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda nujno. Nove odškodnine naj bi v večji meri kot doslej spodbudile investitorje, da bi gradnje načrtovali na manjvrednih kmetijskih in gozdnih površinah. Dosledno uresničevanje teh določil bo vsekakor nujno, beton bi bil namreč kaj slab nadomestek za zdravo domačo hrano.	J. P.
Zveza združenj borcev NOV
C
Komite za družbene dejavnosti
_ 1
Dispanzer za borce in vojaške invalide I Največ pozornosti I
| zdravstveni skupnosti |
V želji, da bi bila zdravstvena skrbza borce in vojaške vojne invalide kar najboljša, so v velenjski občini pred dvema letoma ustanovili dispanzer za borce in vojaške vojne invalide. V tem času beiežijo v dispanzerju lepe uspehe, predvsem pa ugotavljajo, da so borci in vojaški . vojni invalidi z zdravstveno nego, ki jim jo nudijo v dispanzerju zelo zadovoljni. O delu dispanzerja so na zadnji seji razpravljali tudi člani
predsedstva zveze združenj borcev NOV Velenje,
Od 1. septembra 1979, ko so ustanovili dispanzer, so v njem opravili preko 1700 sistematskih pregledov. Kar pri 40 odstotkih pregledanih so ugotovili boleziti srca in ožilja, pri 15 odstotkih bolezni hrbtenice, 1,1 odstotkih bolezni kosti in gibal, sledile so bolezni dihal, sladkorna bolezen, bolezni prebavil in rakasta obolenja. Samo 25 odstotkov pregledanih je bilo
zdravih. Iz analize, ki so jo napravili, ugotavljajo, da zdravstveno stanje borcev in vojaških vojnih invalidov ni zadovoljivo, zato je potrebno posvetiti zdravstveni negi teh ljudi resnično vso pozornost. Pri tem je nadvse pomembno, da bolezen kar najhitreje odkrijejo, saj bo lahktj le pravočasno zdravljenje uspešno.
Dispanzer za borce in vojaške vojne invalide tesno sodeluje z občinskim odborom zveze združenj borcev NOV
Občinska pionirska konferenca
Več sodelovanja odraslih
Delegati pionirjev vseh pionirskih odredov naše občine so se zbrali v ponedeljek, 16. novembra na občinski pionirski konferenci, katere pa so se poleg njih udeležili še nihovi mentorji ter predstavniki občinskega in republiškega sveta zveze pionirjev. . Na konferenci so pregledali opravljeno delo ter si zastavili nove naloge. Pionirje pa je pozdravil tudi predsednik sveta zveze pionirjev občine Velenje Stane Žula. Med drugim je dejal: »Povsod, na vseh zborih, kjer govorimo o mladih, o vašem delu in življenju, moramo razvijati, oblikovati in tudi negovati samoupravo. Kajti naša želja je in dolžnost nas obvezuje, da v pionirski in mladinski organiza-
ciji pridobite čim več samoupravnih sposobnosti, oa pridobite zadostno mero samokritičnosti in kritičnosti do dela, da boste znali spoštovati delo in tiste, ki dobro in marljivo delajo. Radi bi, da bi se že sedaj naučili in navadili upoštevati, da le delo rodi sadove.«
Stane Žula je pohvalil delo pionirjev, ki se vključujejo v številne interesne dejavnosti, saj v občini skorajda ni pionirja, ki ne bi sodeloval vsaj v eni. Prav tako je pohvalil njihovo uspešno sodelovanje na številnih občinskih pa tudi republiških akcijah. Uspešno je bilo v preteklem letu delovanje na kulturnem področju, kamor je bilo vključenih kar 3500 mladih. Zadovoljiva je bila
Na pionirsko konferenco so se zbrali delegati vseh pionirskih odredov velenjske občine
povezava s krajevnimi skupnostmi in tudi z delovnimi organizacijami, ki imajo patronat nad posameznimi šolami. Kulturne programe so ob različnih priložnostih pripravljali tudi društvom. upokojencev in varovancem v domu za varstvo odraslih. Pohvalno pa je seveda tudi delo, ki ga mladi opravljajo na področju ohranjanja tradicij narodno osvobodilne vojne, saj s ponosom čuvajo in negujejo obeležja težkih bojev in spomenike padlih borcev. Pripravljajo pa tudi srečanja z borci.
Predsednik sveta zveze pionirjev občine Velenje Stane Žula je čestital pionirjem za opravljeno delo, ob tem pa je opozoril še na to, da odrasli nismo izpolnili vseh nalog, ki smo si jih zastavili na tem področju. Lansko leto je bilo namreč dogovorjeno, da je potrebno organiziranost pionirskih odredov izpopolniti, da morajo delati v vseh odredih sveti zveze pionirjev. Dogovorjeno je bilo tudi, da je potrebno šole bolj povezati z delovnimi organizacijami. Z njihovo pomočjo naj bi na šolah organizirali več tehničnih krožkov. Žal pa ob letu ugotavljajo, da je bilo premalo uresničenega. Prav tako tudi še niso zaživeli pionirski hišni sveti ter organizacije in društva po krajevnih skupnostih, kjer naj bi bili včlanjeni pionirji.
Potrebnega bo še veliko dela, predvsem pa pripravljenosti starejših, da bomo pritegnili k delu najmanjše, ki s svojim delom dokazujejo, da so pripravljeni sodelovati in aktivno delati resnično na vseh področjih. Če jih bomo znali v aktivnosti pritegniti že v času, ko obiskujejo osnovno šolo, se bodo prav gotovo tudi kasneje radi vključevali v različne aktivnosti na področju samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja.
M. Z.
Velenje, to sodelovanje pa bodo v prihodnje še poglobili.
Člani predsedstva občinskega odbora zveze združenj borcev NOV pa so na zadnji seji podali tudi nekaj konkretnih predlogov, da bi bilo delo dispanzerja še učinkovitejše. Tako bi bilo potrebnega več sodelovanja med dispanzerjem in tistimi zdravniki, pri katerih se zdravijo borci in vojaški vojni invalidi. Vsi se namreč ne zdravijo v dispanzerju. V letošnjem letuje bila to sploh zelo velika težava, saj v dispanzerju niso imeli zaposlene administratorke, ki bi po sistematskem pregledu napisala poročilo o zdrav-' stvenem stanju pregledanega, katerega bi poslali lečečemu zdravniku. Člani predsedstva pa so tudi menili, da bi morala biti v dispanzerju zaposlena še patronažna sestra, ki bi stalno obiskovala bolne borce in vojaške vojne invalide ter o njihovem zdravstvenem stanju tudi poročala v dispanzerju in prav tako na občinski zvezi združenj borcev. Pogosto se dogaja, da so ti ljudje osamljeni in da na njihovo uspešno zdravljenje ugodno vplivajo že obiski. Prav tako pa so se člani predsedstva zavzemali za ustreznejše zobozdravstveno varstvo za člane zveze borcev in vojaških vojnih invalidov.
Na zadnji seji občinskega	povedano in konkretno
I komiteja za družbene deja-	opredel jeno, kaj bodo storili g
vnosti Velenje, ki je bila	in kako bodo ukrepali ■
pretekli četrtek, so člani in	izvajalci sami. da se bo stanje J vabljeni obravnavali troje v zdravstveni skupnosti
I
pomembnih vprašanj. Naj- bolišalo.	. b
več pozornosti so posvetili V nadaljevanju seje sol analizi poslovanju občinske člani komiteja poslušali še zdravstvene skupnosti za obširno poročilo o proble
I obdobje januar—september tega leta.
Ko je predstavnik OZS podal obrazložitev k analizi devetmesečnega poslovanja skupnosti, je med drugim
poudaril, da je občinska je zapisano in bilo poveda-
I
I
I
I I
I
■j" "
matiki usmerjenega izobraževanja v občini Velenje. V razpravi so menili, da je poročilo, ki ga je podal Drago Šulek, dobro in vestno pripravljeno. Z vsem, kar
zdravstvena skupnost v izredno težavnem položaju, saj se njen primanjkljaj iz meseca v mesec povečuje. Vzrokov za tako stanje je seveda več. in tudi ne kaže, da bodo ti kaj kmalu rešljivi. Zatorej bo nujno potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje trenutnega stanja. tako pri izvajalcih, kot pri uporabnikih.
O nekaterih predlaganih ukrepih, ki jih je pripravil izvršilni odbor zdravstvene skupnosti, je tekla tudi beseda na četrtkovi seji komiteja. Večina razpravljalcev si je bila enotna, daje v predlaganih ukrepih premalo
no. so se v celoti strinjali. Kljub temu pa so menili, da bi bilo poročilo še popolnejše, če bi ga dopolnili z opisom interesnih dejavnosti učencev v usmerjenem izobraževanju ter kakšne bodo bodoče kadrovske potrebe izvajalcev. O tem, kakor tudi o prejšnjem vprašanju, bodo spregovorili delegati na eni izmed prihodnjih sej občinske skupščine.
Člani komiteja so sprejeli z nekaj manjšimi dopolnili tudi pravilnik o organizaciji I in delu komiteja za družbene | dejavnosti občine Velenje.
I
I
I
I
i I
"J
Novoletne prireditve in obdaritve otrok v Šaleški dolini
Za vse enaka družbena pozornost
Predsedstvo občinske konte-rence socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje je na zadnji seji soglašalo s programom novoletnih prireditev in obdaritev otrok, ki ga je pripravil odbor za novoletno praznovanje otrok pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Za izvedbo programa novoletnih prireditev in obdaritev otrok naj bi temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti prispevale po 100 dinarjev na zaposlenega. To je prav gotovo najprimernejši način, da bi bili vsi otroci deležni družbene pozornosti v pričakovanju novega, 1982. leta.
Po programu, ki gaje pripravil odbor za novoletno praznovanje otrok, bodo posamično obdarjeni otroci, rojeni od 1975 do 1978. leta ter učenci prvih štirih razredov osnovnih šol.
Učenci od 5. do 8. razreda bodo prejeli kolektivne darilo, uporabno za pionirsko interesno dejavnost na šoli. Vrtci pa bodo prav tako dobili kolektivno darilo — igrače. Otroci delavcev iz drugih republik, zaposlenih v občini Velenje, bodo tudi obdarjeni. Za delavce iz sosednjih občin, ki so zaposleni v Šaleški dolini, pa bodo nakazali denar organizatorjem novoletnega praznovanja v teh občinah.
Pred novoletnimi prazniki 1982 se bodo zvrstile v občini Velenie naslednje prireditve: 23., 24. in 25. decembra bo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju osrednja prireditev in obdaritev. z območia Titovega Velenja. Dedek Mraz pa bo obiskal otroke tudi v drugih 17 krajevnih skupnostih Šaleške doline. Ob obisku dedka Mraza bodo lutkovne oziroma druge pred-
stave. Dramska skupina gimnazije Velenje pripravlja za drugo polovico meseca decembra igrico »Kako živi Pepelka da-nesx<. Kino Titovo Velenje pa bo v začetku januarja vrtel film »Petrov zmaj«. V novoletno slavie se vkliučuieio še lutkovni skupini vzgojnovarstvenih zavodov Titovo Velenje in Šoštanj, Amatersko gledališče Velenje, Glasbena šola Fran Korun-Ko-željski, Kino klub Gorenje in Kino Titovo Velenje.
- V dneh pred novim letom bo dedek Mraz. kot je že običaj obiskal učence prvih štirih razredov osnovnih šol ter malčke v vzgojno varstvenih zavodih ter jim izročil darila. Sicer pa bodo v dneh. pred novim letom 1982 poskrbeli za praznični videz središča Titovega Velenja, pa Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
V središču pozornosti
Številka 46 (608) - 19. novembra 1981
Okrogla miza Našega časa in Radia Titovo Velenje o izvozu • Okrogla miza Našega časa in Radia Titovo Velenje o izvozu • Okrogla miza Našega časa in
V torek, 10. novembra sta pripravili, uredništvi Našega časa in Radia Titovo Velenje s sodelovanjem savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje »okroglo mizo o izvozu«. Govorili smo o izvoznih prizadevanjih delovnih kolektivov iz občin Velenje in Mozirje, ■letošnjih izvoznih gibanjih, načrtih za vključevanje v mednarodno blagovno menjavo v letu 1982 ter o vprašanjih, ki zavirajo prizadevanje delovnih kolektivov za še večji izvoz, zlasti na konvertibilna področja.
Pogovora o izvozu so se udeležili: Erika VER-ŠEC, članica izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Anton VRHOVNI K, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, Miro TRA VNER, sekretar Savinjsko šaleške gospodarske zbornice, Gregor VERBUČiz DO Gorenje-Promet Servis, Janez Bas le iz GIP Vegrad, Viljem JELEN iz DO REK — Elektrostrojna oprema, Marjan GABERSEK iz Mod-"nega salona in Sonja JAMNIKAR iz Rudarskega šolskega centra. Pogovor sta vodita in pripravila gradivo za objavo Marijan Lipovšek in Stane Vovk.
Izvozni trenutek občin Velenje
in Mozirje
• Naprej nas zanimajo izvozna prizadevanja gospodarstva Šaleške in Gornje Savinjske doline ter sedanji izvozni trenutek obeh občin?
Erika VERŠEC: Velenje je verjetno ena redkih občin, ki ima aktivno zunanjetrgovinsko bilanco, se pravi, da gospodarstvo več izvaža kot uvaža. Kljub temu. da je v uvozu močno prisotna ener-
getika(pridobivanjepremoga. proizvodnja električne energije). kije absolutni uvoznik, in to s precejšnjim deležem uvoza 'opreme in rezervnih delov, paje bilanca izravnana oziroma pokrita z velikim izvoznikom— TGO Gorenje Velenje.
V	zadnjih letih so močno prisotna prizadevanja, da bi za izvoz spodbudili tudi vse druge organizacije združenega dela. Predvsem v lanskem letu so si začele delovne organizacije. ki pa so relativno majhne in niso imele programov oziroma izdelkov, ki bi jih lahko hitro vključevale v mednarodno blagovno menjavo. zastavljati zelo ambiciozne programe izvoza. Predvidevanja pa so bila realizirana v manjši meri. Vzrokov za to je več. Mislim, daje osnovni vzrok v tem. da je težko v sorazmerno kratkem času preusmeriti proizvodnjo na tuja tržišča, posebej še konvertibilna, in zagotoviti, da bi bil izvoz tudi ekonomsko smiseln. Sprejeti ukrepi za spodbujanje izvoza pa so bili bolj na papirju, kot da bi tudi dejansko spodbujali izvoz. Pri tem imam v mislih zlasti še težave pri uvozu manjših delov opreme in strojev, ki jih je praktično nemogoče uvoziti, pa čeprav je bil izvoz vezan na nakup rezervnih delov oziroma reprodukcijskih materialov na tujem. Preusmerjanje programov pa terja razumljivo tudi investicijska vlaganja, vendar pa gospodarstvo v kratkem času ni bilosposobno uresničiti potrebnih naložb.
V	obdobju januar-septem-ber 1981 seje. v primerjavi z istim obdobjem lasnkega leta. povečal izvoz, za 12 %. uvoz pa za 36 %. Zaskrbljujoče je. da se razmerje mod izvozom in uvozom slabša na škodo izvoza. in to zadnji dve leti. Vzrok za to je večji uvoz za potrebe Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. ki ni bil nadomeščen s povečanim izvozom. Največji oziroma absolutni delež v strukturi izvoza ima TGO Gorenje, in to z več kot 96 %. Vegrad z 2%. izvaažajo pa še Tovarna usnja Šoštanj. REK Velenje. Modni salon. Veplas. RŠC. Upoštevaje strukturo izvoza je mogoče ugotavljati, da so še- precejšnje možnosti za povečanje izvoza, če bi bila proizvodnja v vseh organizacijah združenega dela bolj izvozno naravnana. Seveda pa bi morali takšno izvozno usmeritev spodbujati z ekonomskimi merami, uveljaviti pa bi morali tudi manj zapleten sistem pri prodaji na tuje. prav tako pa tudi pri pridobivanju uvoznih dovoljenj. Ra-zumljivoje še. da proizvodnje čez noč ni mogoče prestrukturirati in preusmeriti na tuja tržišča.
Omenim naj še. da je gospodarstvo občine Velenje prodalo na tuje v prvih devetih mesecih letos za 2 milijardi 240 milijonov din izdelkov uvozilo pa je za 2 milijardi 50 milijonov din opreme, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Delovne organizacije so sicer za letos predvidele znatno večji izvoz, kot ga dosegajo.
Anton VRHOVNIK:Tudiv občini Mozirje se zavedamo težkega zunanjetrgovinskega položaja, v katerem se je znašla vsa naša skupnost. Naša zunanjetrgovinska bilanca. če jo lahko sploh pojmujemo na ravni občine, je pozitivna. Pokritje izvoza, z uvozom se veča iz meseca v mesec, zahvaljujoč tudi dejstvu. da smo za letos predvideli — v primerjavi z letom 1980 —za 160 % vegi izvoz, in to v glavnem na konvertibilno področje.
Ob ocenjevanju 9-meseč-nega gospodarjenja ugotavljamo. da izvoz iz mozirske občine na konvertibilno področje za okrog 10 % zaostaja za planskimi predvidevanji,, prodaja na klirinško področje pa je večja od načrtovane. Letos smo si zastavili nalogo, da bi se začele vključevati v mednarodno blagovno menjavo tudi manjše delovne" organizacije, ki doslej niso neposredno izvažale, pri čemer so prišli najdlje v tozdu Kemija Mozirje Celjske Cinkarne in v tozdu Kovinarstvo Železarne Ravne na Koroškem. Razmišljamo pa še o tem. kako bi vključili tudi obrtništvo v'izvozna prizadevanja gospodarstva Gornje Savinjske doline.
Izvoz je. kot sem že omenil, v občini Mozirje večji od uvoza (ob koncu septembra beležimo za 48 % večji izvoz od uvoza), nisfrio pa in ne moremo biti zadovoljni s strukturo izdelkov, kijih naše delovne organizacije prodajajo na tuje. Še vedno gre v druge države približno polovico surovin in reprodukcijskih materialov, drugo polovico pa predstavljajo izdelki, v katere je vgrajeno več dela in znanja. Smatramo, da bi morali v prizadevanjih za večji izvoz in prestrukturiranje proizvodnje za izvoz nameniti večjo pozornost tipično izvoznim dejavnostim in tistim delovnim organizacijam, ki lahko dalj časa. kolikor toliko konkurenčno, nastopajo na evropskem in svetovnem tržišču.,
V prvih devetih mesecih letos je gospodarstvo občine Mozirje prodalo na tuje za 181 milijonov dinarjev izdelkov, uvozilo pa za 122 milijonov dinarjev surovin in reprodukcijskih materialov. V celotnem prihodku je izvoz udeležen s približno 4 do 5 %. Srečo imamo, da nimamo ti-
pično uvozno usmerjenih delovnih organizacij. izjemaje.le tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje TGO Gorenje. Največji izvoznik iz Gornje Sav injske doline je tozd Mali gospodinjski aparati TGO Gorenje, kije v prvih devetih mesecih letos prodal na tuje za 67 milijonov dinarjev izdelkov. sledijo pa Lesna industrija Gorenje-Glin Nazarje (51 milijonov din). Zgornje-savinjska kmetijska zadruga Mozirje (36 milijonov din). Proizvodnja modne konfekcije Elkroj Mozirje (22 milijonov din). Montažna gradnja Smreka . Gornji grad (3.710.000 din) itd.
Pričakovati je mogoče, da bodo delovni kolektivi uspeli do konca leta nadoknaditi 10 % zaostanek izvoza za načrt. ki je bil ugotovljen ob koncu meseca septembra, in tako dosegli za letos načrtovano prodajo na tuje.
aktivnosti za njihovo uveljavitev. Pripraviti bomo morali strokovne podlage analize in predloge, da bi lahko aktivno sodelovali pri končnem oblikovanju dokumentov. Izvo-zno-uvozne bilance morajo biti zato kar najbolj strokovno sestavljene, in sicer tudi za posamezne države in skupine držav. Potrebni bodo novi dogovori o skladnejšem de-1 o va n j u zu n a nj e t rgo v i nsk e mreže, pa okrepljena prizadevanja za izvajanja investicijskih del v inozemstvu itd.
Dogovoriti pa se bomo. nadalje, morali še o tem. kako v večji meri vključiti v izvoz tudi drobno gospodarstvo. Predvsem organizacije združenega dela bi morale dati' drobnemu gospodarstvu oziroma obrtnikom usmeritve o tem. kako se naj .vključujejo v izvoz. Ker bodo v letu 1982 dovoljene naložbe predvsem v proizvodnjo za izvoz, izjema

Blizu 34 milijonov dinarjev za dodatno spodbujanje izvoza
v letošnjem Letu prispevala okrog 28 milijonov dinarjev, občina Mozirje pa 5,720.000 dinarjev.
V Šaleški dolini bodo potreben denar prispevale samoupravne interesne skupnosti in občinski proračun, v Gornji Savinjski dolini pa samoupravne
interesne skupnosti (dve tretjini mi družbenih dejavnosti, tretjino pa sisi materialne proizvodnje).
Anton Vrhovnik, Gregor Verbuč
Miro TRAVNER: Kljub
sorazmerno majhnim deležem v strukturi celotnega izvoza v občinah Velenje in Mozirje manjše delovne organizacije s prodajo na tuje dosegajo pomemben delež, v celotnem prihodku. Pri tem mislim na velike izvozne napore velenjskega Modnega salona. Tovarne usnja Šoštanj itd. Gotovo paje. da bo treba izvozna prizadevanja okrepiti. istočasno pa si prizadevati, da se bo bistveno povečal delež izvoza v celotnem prihodku. Doseči moramo, da bo vse več organizacij združenega dela nosilo »breme« naše izvozne usmeritve.
Na sestankih, ki smo jih opravili s predstavniki delovnih organizacij skupaj z občinskima izvršnima svetoma, smo — med drugim — opozorili na prenekatero težavo, ki zavira hitrejše vključevanje delovnih kolektivov v mednarodno delitev dela. Ko smo ocenjevali zaostajanje izvoza za načrti smo ugotovili, daje poglavitni razlog za to oskrba z reprodukcijskimi materiali in'sestavnimi deli ter kasnitve dobav opreme iz uvoza, izključno namenjene za proizvodnjo za izvoz. Tudi uresničevanje nekaterih kooperacij-skih pogodb kasni zaradi težav pri uvozu opreme itd. Z vsemi mnenji in predlogi, izrečenimi na posvetovanjih, smo seznanili pristojne organe v republiki z namenom, da bi pospešili odpravo slabosti oziroma uveljavljanja potrebnih sprememb. Zavzeli pa smo se. med drugim, tudi za racionalizacijo administrira-nja pri izvozno-uvoznih poslih.
Opozoril bi še. da sta zdaj v razpravi dya dokumenta, ki zadevata ekonomske odnose Slovenije s tujino. V vseh organizacijah združenega dela in v obeh družbeno-političnih skupnostih se bomo morali opredeliti do predlaganih izhodišč in izdelati program
bo le odprava ozkih grl in najnujnejša modernizacija, bo treba angažirati ves razpoložljivi denar za naložbe v izvozne programe. Sicer pa se bodo morale organizacije združenega dela pripraviti tudi na vključevanje v uresničevanje izvoznih programov v SRS. Prednosti, ki jih imajo, bodo morale v prihodnje izkoristiti v večji meri.
Načrti in dosežki delovnih kolektivov pri vključe? vanju v
mednarodno
blagovno
menjavo
• Znani so podatki o . vključevanju gospodarstva velenjske in mozirske občine v izvoz. Kakšna pa so izvozna prizadevanja, dosežki in načrti posameznih delovnih kolektivov?
Gregor VERBUČ: Delež, ki ga ima.Gorenje v zunanjetrgovinski menjavi Slovenije in Jugoslavije, je dejansko rezultat dolgoročne izvozne usmeritve kolektiva. Ta usmeritev se začne v razvoju in se nadaljuje v proizvodnji, konča pa se v zunanjetrgovinskih službah. Med delavci v TGO Gorenje je. kot je mogoče ugotavljati.
vse bolj prisotno spoznanje, da sta nemoteno delo in proizvodnja v veliki meri odvisna prev od izvoza!
Na izvoz je treba misliti, kot sem poudaril, že pri razvoju posameznega programa oziroma izdelka. Pri tem pa so opazne, in to povsod, slabosti. Izdelke razvijamo za domače tržišče, potem pa jih šele s spremembami prilagajamo zahtevam tujih tržišč. Te spremembe pa so drage, terjajo pa tudi svoj čas za uveljavitev.
Tistim, ki več izvažajo, se zmanjšuje dohodek, saj so cene. ki jih dosegamo v izvozu, nižje od domačihž Tudi na račun razlike med uradnim in realnim tečajem dinarja. Izvozne stimulacije, ki so povrhu vsega dinarske, pa le delno pokrivajo tečajno razliko.
Delovna organizacija Gorenje Promet Servis opravlja izvozno uvozno dejavnost za vse članice sozda Gorenje. Posebno pozornost namenjamo TGO Gorenje, ki je v izvozu sozda Gorenje udeležena z okrog 90 %, istočasno pa je TGO Gorenje tudi največji uvoznik. Ugotavljamo. da je veljavni odstotek koriščenja deviznih pravic za TGO Gorenje premajhen; zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov in sestavnih delov iz uvoza je letos manjši tudi izvoz. Če bi zagotovili normalno delo v posameznih tovarnah, bi dosegli načrtovano proizvodnjo in izvoz izdelkov, ki so že bili na tekočih trakovih. Izpad pa bo slej ko prej pri proizvodih, kijih niso pravočasno osvojili in so se pojavili na tržišču šele sredi leta oziroma jih še zdaj ni. Tako je mogoče realno pričakovati, da bo dosežen letošnji izvozni načrt z nekaj več kot 90 odstotki.
Po srednjem dnevnem tečaju je TGO Gorenje izvozila v obdobju januar-september 1981 za 2,1 milijarde dinarjev izdelkov, vrednost izvoza sozda Gorenje v tem obdobju pa je znašala 2,5 milijarde dinarjev. Računamo pa, da bo ob koncu leta 1981 vrednost izvoza TGO Gorenje presegla 3 milijarde dinarjev, sozd Gorenja pa bo letos izvozil za okrog 3,5 milijarde dinarjev izdelkov.
V Gorenju si prizadevamo, da bi kar največ reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, kijih moramo uvažati, nadomestili z domačimi. Pri tem pa so težave, tako okrog rokov kot kakovosti. Dejstvo je. da je v svetu uveljavljeno tedensko načrtovanje, pri nas pa mesečno. Zaradi zadostne ponudbe izdelkov kupci niso pripravljeni dolgo čakati na pošiljke izdelkov, ne zadovoljijo pa se tudi s kakršnokoli kakovostjo.
Poudaril bi še, da izvaža Gorenje izdelke v več kot 50 držav, praktično na vse celine. Na zahodna, konvertibilna tržišča gre prek 90 % vseh izdelkov. Smatram, da se je Gorenje že približalo zgornji meji izvoza. Zadnja leta smo^ bili navajeni, da je TGO Gorenje povečevala izvoz za 50 in več odstotkov letno; v prihodnje se bo povečanje gibalo med 5 in 10 % letno. Toda tudi to povečanje bo vrednostno precejšnje. »Rezerve« za povečanje izvoza so v drugih organizacijah združenega dela. ki bi jim Gorenje Promet Servis lahko pomagalo pri uveljavljanju na tujih tržiščih. O tem bi se bilo potrebno čimprej dogovoriti.
In še to: administriranja pri izvozu in uvozu je gotovo
Radia Titovo Velenje o izvozu • Okrogla miza Našega časa in Radia Titovo Velenje o izvozu 9 Okrogla miza Našega časa in Radia Titovo Velenje o izvozu
delovno okolje, za slehernega delavca
Sonja Jamnikar, Janez Basle, Vili Jelen
preveč. V izvozu v delovni organizaciji Gorenje Promet Servis je polovica vseh delavcev zaposlena z deviznimi obračuni, pa s prijavo poslov in z drugimi 'administrativnimi deli. To je dodatna obremenitev za delovne organizacije in bi bilo treba videti, katere postopke bi bilo vendarle mogoče poenostaviti.
Janez BASLE: Vegrad je izvoznik že več kol 10 let. Za izvoz smo se odločili, da bi si pridobili izkušnje in spoznali nove tehnologije in jih začeli uveljavljati ludi doma. Rezultat teh prizadevanj so tovarne za industrijsko gradnjo objektov, ki smo jih zgradili v Titovem Velenju. V zadnjih getih seje naš interes za izvoz močno povečal, pa ne samo za delo. pač pa tudi za dohodek. Prav dohodek je zadnji dve leti poglavitni namen našega nastopanja na zunanjih tržiščih. Sicer smo spoznali. da bo naš nadaljnji razvoj v dokajšnji meri odvisen prav od uveljavljanja na inozemskih tržiščih. Takšno usmeritev smo zapisali ludi v razvojni načrt. Pri tem pa moram povedati, da pridobivanje investicijskih del na tujem ni enostavno. Ko je posel sklenjen, je treba tako-rekoč v trenutku, angažirati velike zmogljivosti. Uspešnost nastopa na tujih tržiščih pa je odvisna tudi od spoznanja vseh delavcev, da morajo bili sposobni izvajati dela tako doma kot na tujem.
V Vegradu smo se. zaradi omejevanja domačih naložb, odločili;za hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. kot smo jo sprva načrtovati. Računamo, da bi morali prihodnje leto zaposliti na tujih tržiščih že najmanj petino vseh zmogljivosti. Letos so bili v izvoz že vključeni.vsi tozdi. dela pa smo izvajali v Zvezni republiki Nemčiji in Nemški demokratični republiki. z njimi smo začeli tudi v Iraku, predtem pa smo v Avstrijo izvozili kompletne objekte, tudi naš beton. Računamo. da bo dosežena za letos načrtovana vrednost izvoza, to je 188 milfjonov dinarjev; družbeno priznan izvoz pa bo znašal 45 milijonov dinarjev (to je dobiček in stroški, povezani z izvozom).
Prizadevamo si. da bi bili za načrtovano povečanje izvoza kar najbolje organizirani. Pristopili smo tudi k dohodkovnemu povezovanju, ki je potrebno, da bi spodbudili vse tozde in delovno organizacijo kot celoto za nastop na zunanjih tržiščih. Te dni pa smo pozvali vse delovne organizacije v občini Velenje, ki imajo na voljo ustrezne strokovnjake, da jih odstopijo Vegradu za vključitev v izvozne aktivnosti. Ugotovili smo. da sami v Vegradu
vseh del. ki so potrebna za nastop na inozemskih tržiščih, v potrebnih rokih ne bi mogli opraviti. Omenim naj. da smo poslali letos ponudbe za dela v tujini v skupni vrednosti 13 milijard dinarjev. Ponudbe pa je treba, razumljivo, strokovno obdelati, pripraviti idejne rešitve in jih ovrednotiti. V ponudbe vgrajujejo naše sisteme — Vemont, Dom 101, Velak z raznimi inačicami, s čimer smo konkurenčni. Za vse to pa so potrebna, razumljivo, obširna pripravljalna dela.
Doslej je nastopal Vegrad na zunanjih tržiščih kot pod-izvajalec, zadnje čase pa že nastopamo bolj kompleksno, z našimi stroji, dokumentacijo in materiali. Ob tem pa se srečujemo z vprašanjem, kakšna je dejanska vrednost našega izvoza. Kompleksna dela so pogojena z velikim rizikom in je gotovo uspeh, če delo v prvi fazi opravimo brez velikih dobičkov. »Nagrajeni« pa smo po tem. kolikšen je dobiček in kolikšni so bili stroški. Lani smo, na primer, prevzeli kompleksno delo v Nemški demokratični republiki. Tako bo tudi. kot pričakujemo, v deželah v razvoju. Izvažati želimo naše znanje in tehnologijo, delo. stroje in deloma tudi materiale. Možnosti za tak kompleksen nastop vidimo v Iraku. Libiji. Alžiru. pa še kje.
VILI JELEN: Pri naši programski usmerjenosti gre za dve vrsti dejavnosti. Prva je namenjena nadomeščanju uvoza, predvsem uvoza rudarske in investicijske opreme. drugi del programa pa zajema izvajanje inštalacij in montažo kompleksnih objektov. S tema dvema programoma resnično različno nastopamo. Danes lahko ugotavljamo. da pri programu nadomeščanja uvoza še ni zaživel zaradi omejitev pri uvozit opreme. V zvezi z izvozom na konvertibilno področje naj povem, da smo načrtovali da bo letos dosegel vrednost milijon mark. kaže pa. da bomo izvozili izdelke v vrednosti okrog 250.000 mark. Razlog za to so nekvalitetni reprodukcijski mate-' riali. kar se odraža potem v končnem izdelku in takšnega sev eda ne moremo prodati na zahtevnem zahodnem tržišču.
Investicijsko opremo in montažo trenutno izvajamo v Nemški demokratični republiki. kjer predvidevamo, da bomo uresničili za približno 30 milijonov dinarjev tega izvoza. Toliko smo tudi načrtovali'. v praksi pa se srečujemo s precejšnjimi težavami. Na zahodnem trgu bi morali namreč kupiti manjši del reprodukcijskih materialov, kot so specialni ležaji. mikro
stikala ipd., vendar jih ne moremo dobiti. Zato tudi ne moremo uresničiti izvoza do določenega roka. Uvoz v bistvu predstavlja 3 do 5 odstotkov vrednosti vsega izvoza. Po sporazumu so nam zagotovili, da bomo imeli pravico do 10 odstotnega deleža deviz za uvoz teh materialov iz konvertibilnega področja, vendar do danes nismo dobili na podlagi tega sporazuma niti dinarja'.,
V nadaljevanju bi rad spregovoril o tem. kako se lahko delovna organizacija sploh poskuša vključiti v izvozno dejavnost. Sama raziskava trga oziroma navezovanje konkretnih stikov in nudenje ponudb v drugi fazi je možno samo s pomočjo potovanj strokovnih ljudi k bodočim investitorjem. Danes pa ob upoštevanju predpisov in zakona o deviznem poslovanju ne moremo poslati niti delavca na delo v tujino, kaj šele. da bi poslali v tujino strokovnjaka ali strokovne službe, ki bi se lahko pogovarjali o možnostih izvoza naših izdelkov na konvertibilno področja
Sonja JAMNIKAR: Rudarski šolski center ima med svojimi proizvodnimi programi tudi izvozno usmerjene izdelke. Gre za programe serijskih proizvodov, stanovanjska strežna okna pural so že bila močno zastopana v izvozu.*pa za program pohištvenega okovja, v zadnjem času je veliko zanimanje za izvoz orodij, izvajamo montažna dela; največ pa si v izvozu obetamo od programa prehrane. Ta širok spekter proizvodnih programov, ki so sposobni za izvoz in ki smo jih tako tudi opredelili. Da
zahteva svojstveno strategijo izvoza. Doslej smo se posluževali predvsem uslug izvoz-no-uvoznin podjetij. Vendar pa ugotavljamo, da so ti izvozni »kanali«, vsaj kar zadeva RŠC. neučinkoviti. Vsak proizvod, ki ga želimo plasirati na tržišče, zahteva poznavanje izdelka, tako po tehnološko-tehnični strani kot po ekonomski plati. Tako se dogaja, da izvozniku ponudimo naš proizvodni program. ker pa le-ta rtima izdelane strategije, obleži naša ponudba v predalih toliko časa. dokler za posamezni izdelek ne povprašujejo kupci iz tujine. Potem pa smo prisiljeni takorekoč v enem samem dnevu izdelati kalkulacije. Vprašanje pa je. v kolikšni meri se je mogoče v naglici poglobiti v vse elemente. ki lahko vplivajo na uspešnost posla.
V zadnjem času sklepamo nekatere pogodbe, za katere smo računali, da jih bomo podpisali že na začetku leta in jih zdaj že uresničevali. Na to je vplivalo, med drugim, tudi nepoznavanje tujih tržišč. Premalo smo se zavedali. daje potrebno za kompletni program prehrane ali investicijske dejavnosti časovno daljše dogovarjanje. Zato je tudi letošnji izvozni načrt prenapet. Sicer pa na izvoz vplivajo še uvozne omejitv^.
Naša stanovanjska strešna okna so že bila močno zasto-para#v izvozu. Tako bi bilo tudiletos. če bi uspeli uvoziti nekatere dele. Tako pa se poraja vprašanje, ali bomo izvozili za nekaj več kot 20 milijonov dinarjev teh oken. ali ne.
Zavzemamo se. da bi organizirali kar najbolj učinkovito zunanjetrgovinsko mrežo, morda tudi na našem območju. Zavedamo se. da bo mogoče le ob kar najboljšem tehničnem poznavanju izdelkov in njihovi solidni predstavitvi na tržišču povečati izvoz.
Omejevanje uvoza pa nas sili v pospešeno osvajanje proizvodnje izdelkov oziroma sestavnih delov, ki jih zdaj dobivamo na osnovi kooperacijskih pogodb.
Marjan GABERŠEK: Danes veliko govorimo o izvozu in o spodbujanju izvoza. Vprašanje pa je, kaj v sedanjem trenutku dejansko spodbuja izvoz. Smatram, da spodbuja izvoz tudi visoka zavest delavcev v organjzaci-
Miro Travner, Erika Veršec, Marjan GaberSek
jah združenega dela. tudi z odrekanjem - na račun osebnih dohodkov. Če želimo doseči evropsko produktivnost. moramo več in bolje delati. Tisti, ki veliko izvažajo. pa se s tem odrekajo tudi delu dohodka. Za vse to pa je potrebna resnično visoka zavest.
Izvoz postaja dejanska potreba. Tekstilna industrija je to potrebo dobro spoznala. Letos smo si z vzpostavitvijo reprodukcijskih verig zagotovili normalno oskrbo z reprodukcijskimi materiali. Seveda pa težav kljub temu ne manjka.
Za Modni salon, kot končnega proizvajalca, je domači reprodukcijski material predrag. Z izvozom svojega dela smo na tujih tržiščih konkurenčni. ko pa skušamo zraven dela prodajati še reprodukcijski material, kupljen doma. pa naenkrat nismo več konkurenčni.
V tej zvezi bi rad povedal naslednjo anekdoto: nas. konfekcionarje. so vprašali, zakaj imajo zaposleni nizke osebne dohodke. Pa je nekdo odvrnil, da imamo prave, nekateri drugi pa imajo previsoke osebne dohodke. Mislim. daje v tem precej resnice. zlasti še. če se primerjamo / evropsko produktivnostjo.
Sicer menim, da se bomo morali za leto 1982 čimprej dogovoriti, s kolikšnim odstotkom deviznih sredstev bo razpolagala posamezna delovna organizacija, da bomo lahko temu primerno sestavljali načrte. Zdaj je praksa povsem drugačna, saj iz meseca v mesec ne vemo. s kolikšnim deležem ustvarjenih lastnih deviznih sredstev bomo lahko razpolagali. V planskih dokumentih pa bi morali opredeliti izvoz v razmerju s celotnim prihodkom. da bi dobili jasnejšo sliko o izvoznih prizadevanjih posameznih kolektivov.
Lani je vrednost izvoza iz Modnega salona prvič presegla milijon dolarjev, zahvaljujoč bolj organiziranemu prodoru na zahodnoevropsko tržišče. Letos bomo izvoz na zahodna tržišča povečali, saj naj bi tam prodali za 12 milijonov dinarjev, prav toliko pa naj bi iztržili s prodajo na klirinško področje. Tako bomo. kljub večji angažiranosti proizvodnih zmogljivosti. dejansko vrednostno izvozili manj kot v letu 1980. Pomembno pa je. da bomo občutno povečali izvoz na zahodnoevropsko tržišče.
Predvidevanja za
izvoz v -letu 1982
• Slišali smo podatke o letošnjem izvozu in napovedi o izvoznih dosežkih leta 1981. Zanimajo pa nas še predvidevanja organizacij združenega dela za vključevanje v mednarodno blagovno menjavo v letu 1982?
Gregor VERBUČ: Po prvih predvidevanjih nitj bi Gorenje v prihodnjem letu povečalo izvoz, v primerjavi z letom 1981. za "okrog 20%. Seveda pa bomo morali tudi izvozne načrte podrediti možnostim uvoza reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. pa tudi naložbenim možnostim za program novih proizvodov. Sprejeti so načrti za osvajanje proizvodnje novih izdelkov, storiti bo treba zdaj vse, da bodo prišli novi izdelki pravi čas na tržišče.
Janez BASLE: Za leto 1982 načrtujemo zlasti večjo uveljavitev Vegrada v deželah v razvoju, in to s sodelovanjem s partnerji, s katerimi že zdaj dobro sodelujemo. V primerjavi z letom 1981 bomo izvoz občutno povečali. Računamo, da bi morali z izvozom iztržiti okrog 500 milijonov dinarjev, seveda ob predpostavki, da bomo uspeli pridobiti potrebne strokovne delavce, deloma pa tudi denar. ki je potreben za uresničitev naših načrtov. Uresničitev zastavljenih ciljev pa bo terjala resnično velike napore prav vseh zaposlenih.
Vili JELEN: V Elektro-strojni opremi si za leto 1982 zastavljemo enak načrt izvoza. kot smo si ga za letošnje leto. Njegova uresničitev pa je odvisna predvsem od oskrbe z reprodukcijskimi materiali.
Sonja JAMNIKAR: Prihodnje leto bi morali na Rudarskem šolskem centru ustvariti za okrog 100 milijonov dinarjev izvoza, da bi zadovoljili lastnim uvoznim potrebam (ki znašajo okrog 15 milijonov dinarjev) in zagotovili potrebno devizno participacijo našim d.obavite-ljem Storiti bomo morali zato resnično vse, kar je rtiogoče. da dosežemo načrtovano vrednost izvoza in s tem zagotovimo nemoteno oskrbo naših temeljnih organizacij združenega dela z uvoženimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli in s tistimi domačimi reprodukcijskimi materiali, za katere zahtevajo dobavitelji devizno participacijo.
Marjan GABERŠEK: V
Modnem salonu naj bi v letu 1982 dosegli z' izvozom že petino celotnega prihodka. To je velika naloga, saj bo treba izvoz, v primerjavi z letom 1981. povečati za več kot 100 odstotkov. Vendar pa izhaja načrtovano povečanje izvoza iz. trdnih osnov, pa tudi na resnično velikem • odrekanju vseh zaposlenih, da gredo izvozne pošiljke pravi čas iz tovarne in da so kvalitetno izdelane. Velikokrat .je treba delati tudi ob prostih sobotah, pa tudi ob nedeljah. Gre za dejansko odrekanje vseh- za to, da bi kar največ naših izdelkov prodali na tuje!
\
Naši kraji in ljudje
Številka 46 (608) - 19. novembra 1981
Krajevna skupnost Skorno - Florjan
Mladi vestno izpolnjujejo zaupano nalogo
Krajevna skupnost Florjan praznuje 14. novembra svoj krajevni praznik. 14. november so si izbrali za praznik v spomin na leto 1944. ko je v Skornem padlo za svobodo 19 borcev Sercerjeve brigade.
Prav te dni mineva 37 let. ko so v Skorn.em partizani bojevali neenak, vendar pravičen boj za obrambo osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini.
Žal so na teh obronkih ugašala mlada življenja, zato da mi.danes živimo drugačno svobodno in lepše življenje, kot so ga živeli tisti, ki so ostali za vedno na braniku domovine.
Mnogokrat prelahko in prehitro pozabljamo junaška dejanja. Umreti v borbi zato, da bo naslednji rod živel v miru in svobodi, gospodar na svoji zemlji. jc prav gotovo junaštvo brez primere. Zatoje prav. da obujamo spomine na te najtežje čase
naše zgodovine. Takrat, leta 1944. ko so divjali po naši domovini ogorčeni boji za vsako ped zemlje: ko je fašistični zavojevalec za vsako ceno hotel zlomiti naš odpor, smo bili zelo skromni.
Največkrat smo bili zadovoljni, če smo imeli v nahrbtniku skorjo kruha in pest suhih hrušk; zdelo se nam je. da imamo celo bogastvo.
Danes je drugače! Tedanja skromnost in tovarištvo bledita, kot bledijo napisane in nenapisane strani zgodovine naše polpreteklosti.
NARODNOOSVOBODILNI BOJ. zmago nad okupatorjem, pridobitve ljudske revolucije, spoznanje, da nismo Slovenci le narod hlapcev in ponižancev. da smo enakovredni in celo boljši od tistih, ki šo nas takrat podcenjevali. nam morajo biti in ostati trajno zagotovilo, da bomo znali tudi v bodoče braniti te svetle pridobitve.
Nikoli naj naš narod ne pozabi
Ribiška družina Paka
Vrata so odprta vsem
Ribiška družina Paka i/ Šoštanja samostojno deluje že več kot 25 let. Upravlja in gospodari z vodami paškega ribiškega okoliša, od izvira reke Pake do njenega izliva v Savinjo, z vsemi njenimi pritoki in z jezerom, ki je nastalo zaradi odkopavanja premoga na področju Družmirja in Šoštanja. Vodotoki, ki tvorijo reko Pako so razdeljeni v revirje in gojitvene potoke, v katere vlagajo zarod potočne postrvi. Iz. teh gojitvenih potokov člani družine odlavljajo dveletne mladice, jih vlagajo v salmonid-ne revirje in tako bogatijo vode z ribami za športni in rekreacijski ribolovni turizem. Dolžina vodotokov paškega ribiškega okoliša dosega 76 kilometrov in zahtevne naloge seveda terjajo aktivno delovanje gospodarske komisije in vseh članov družine. Šoštanjski ribiči si prizadevajo, da bi z vključevanjem novih članov v družino, njeno dejavnost še okrepili.
Obseg gojitev, vlaganj in odlovne zmogljivosti v posameznih revirjih so določene z letnim in srednjeročnim ribiško-gojitvenim načrtom. Pritoki Pake so hudourniškega značaja. Zato visoke vode in poleg tega še vse vrsle odplak povzročajo veliko škode. Pogoji za vodni živelj pa se bodo nedvomno močno izboljšali z. izgradnjo čistilne naprave s kolektorjem. Z 4opuščanjem mlinov in žag smo zanemarili jezove, ki so jih visoke vode porušile. Tako so ribe prikrajšane za naravna zaklonišča, k temu pa so svoje prispevale še regulacije potokov. Poleg tega na uspešen razplod in
Pisma bralcev
ponižanja po zaporih, taboriščih in visoke cene. ki je bila plačana s krvjo najboljših sinov in hčera naše domovine za svobodo za našo lepo slovensko deželo in besedo.
Preživeli v NOV in vsi tisti srečni, ki so rojeni v svobodi, lahko le malo nudimo v zameno za to. kar danes imamo tistim tovarišem, ki so žrtvovali svoja življenja.
Zato je prav. da se ob praznovanjih. kot je krajevni praznik Florjana, kije posvečen spominu na padle tovariše Sercerjeve brigade v Skornem. spomnimo tudi prehojene poti. vseh uspehov in neuspehov na tej prehojeni poti. kakor tudi danih obljub, ki nas obvezujejo.
Družbeno politične organizacije KS Florjan-Skorno so ob krajevnem prazniku položile venec v spominskem obeležju v Skornem. katero je bilo postavljeno in posvečeno prav tem dogodkom in padlim partizanom Sercerjeve brigade.
Skrb za spominsko obeležje v Skornem je bila zaupana mladini krajevne skupnosti in mladini delovne organizacije ESO. ki vestno izpolnjujejo sprejeto nalogo. ter tako gojijo tradicijo narodnoosvobodilnega boja.
Vse družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Florjan-Skorno želijo krajanom obilo uspeha pri nadaljnjem delu in ustvarjanju.
J. Povše
naravni prirastek rib vplivajo tudi krivolovci in uničevalci drstišč. Dej-i stvo je, da bi s strožjim kaznovanjem v veliki meri obogatili naše vode. Družina gospodari tudi z. jezerom, ki je z odkopavanjem premoga nastalo na področju Družmirja in Šoštanja. Vanj se steka in iz njega odteka potok Velunje v katerega družina vlaga bele in mesojede ribe za katere velja poseben ribolovni režim.
S prizadevnim delom člani ribiške
družine Paka skrbijo za čistočo voda in za čisto naravno okolje ob vodah,v celoti. Obrežja vodotokov in jezera z ribiškim domom in poligonom* so nedvomno zelo priljubljeno rekreacijsko središče za vse krajane in številne tujce.
Seveda to ni vsa dejavnost šoštanjskih ribičev. Zavzeto vzgajajo mlade ribiče, z najrazličnejšimi akcijami, s tekmovanji v ribolovu in športnih disciplinah v okviru družine, med družinami, pa tudi na republiški, zvezni in mednarodni ravni, se člani izpopolnjujejo v znanju, veščinah in disciplini, krepijo tovarištvo in se vključujejo v delovanje družbeno-po-litičnih organizacij ter v sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V družini so vsekakor veseli vsakega novega člana, od pionirjev in mladincev, do članov, ki imajo veselje in smisel za to področje udejstvovanja. Prav tako poudarjajo, da so vrata ribiškega doma na stežaj odprta vsem ljubiteljem lepega, naravnega okolja.
Miloš Volk
V spomin na padle borce Sercerjeve brigade so predstavniki krajevne skupnosti Skorno Florjan položili k spomeniku venec
Kulturni center »Ivan Napotnik" Velenje
Razstava Karla Pečka
V petek, ob 18, uri bodo v razstavnem prostoru Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje odprli zanimivo razstavo paste-lov akademskega slikarja Karla Pečka.
Pečko se.ie rodil leta 1920 v Vuhredu. Diplomiral je na Akademiji za likovno t metnost v Ljubljani leta 1954. Frvotno je bil likovni pedagog na osnovni šoli v Slovenj Gradcu, od leta 1962 dalje pa je direktor Umetnostnega paviljona in Zavoda za kulturo v Slovenj Gradcu. Veliko je razstavljal, samostojno in skupinsko ter se udeležil slikarskih kolonij. Za svoje delo je prejel Bernekerjevo plaketo, nagrado občine Slovenj Gradec in Prešernovo nagrado okraja Maribor.
Na razstavi v Velenju se bo Pečko predstavil s ciklusom
Uršlje gore, v kateri je našel poveličevalni simbol za čustveno odo domači koroški zemlji (M. Tršar). Uršlja gora je stopila v Pečkov slikarski svet kot vodilni motiv in se kdaj pa kdaj pojavlja v prvem planu, drugič pa spet kot spremljevalka človeških figur.
Ob razstavi v Titovem Velenju je izšel tudi katalog, v katerem je uvodno besedo zapisala Milena Zlatar iz Slovenj Gradca, ki bo tudi govorila na razstavi. Ob otvoritvi, ki bo tokrat ob 18. uri, bo koncert izvedel mladinski pevski zbor osnovne šole Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca, ki ga vodi Jože Leskovar. Zbor je dobitnik številnih priznanj, med drugim tudi srebrne plakete na letošnjem Mladinskem festivalu v Celju.
Martin Krpan za najzvestejše bralce
Ob zaključku razstave Levstikovih knjižnih del, ki jo je ob 150-letnici rojstva tega velikega pesnika, pripovednika, kritika, prevajalca, urednika in publicista priredil Kulturni center ,,Ivan Napotnik" v knjižnici v Titovem Velenju, bo Marjan Bačko iz Maribora še enkrat predstavil Levstikovega Martina Krpana. Z njim je na predzadnjem petkovem večeru navdušil mlado in
s leti o, vendar dokaj maloštevilno občinstvo. Ta izjemna predstava je namenjena kot nagrada najzvestejšim bralcem šolskih in javnih knjižnic v občini, ki jih bodo povabile njihove knjižničarke. Tako bo prva predstava ob 16. uri v avli doma kulture Šoštanj, za bralce knjižnic v Šoštanju in šmartnem ob Paki ter ob 16. uri v knjižnici v Titovem Velenju za bralce velenjskih knjižnic.
w
Se enkrat: Odnos do kupca
Izredno neprijetno je delavkam in delavcem kolektiva blagovnice Standard, da seje tako neprijeten pripetljaj zgodil v naši blagovnici, saj se zavedamo, da je naša skrb zadovoljiti kupca. Zato se opravičujemo tov. IVfik za neljubi dogodek, ki ga je dne. 6. 11. 1981 doživela v naši blagovnici.
Vsi zaposleni se bomo trudili, da se kaj podobnega ne bo ponovilo.
ERA BLAGOVNICA STANDARD
Vstop mladih nezaželjen
Kot vsako leto sem tudi letos obiskal vzorčni sejem sozd Gorenja, kajti razvoj velike organizacije, ki ima družinske člane po vsej Jugoslaviji in celo onkraj meja domovine, me kot rojenega Velenjčana zanima.
S sinom sva prišla le do robotov, ko je tovarišica po zvočniku zaprosila, naj pričenom zapuščati razstavni prostor. Zato sva se odločila, da bova obisk ponovila v ponedeljek. da si bova lahko ogledala vse razstavljene proizvode bolj podrobno. Ze takrat meje presenetil odnos enega od redarjev. Ko sva prišla do televizorjev, je s hitrimi koraki prišel k nama in skušal nagnati sina iz dvorane. Pojasnil sem mu. daje z mano. Težav sicer nisva imela več. toda po izrazu lica sem videl, da mu ni vseeno. V dvorani je bilo le nekaj mladih, ki so si ogledovali predmete zabavne elektronike.	v
Ko sva se v popedeljek odpravljala na ogled, sem dovolil, da se nama pridružita dva sinova sošolca, učenca 8. razreda osnovne šole. Ogled te razstave jim je lahko kažipot k njihovi poklicni opredelitvijo prihodu v dvorano se»je prizor ponovil . Spet je isti redar želel, da fantje zapuste prostor. Kljub pojasnilu, da bom vesčassfanti. se s porazom ni strinjal, kajti skozi stisnjene zobe je povedal, da ima izkušnjestemi DOLGOPRSTNEZI.Pri tem je z roko pokazal na skupino, kije bila ob meni. Opozorili smo ga. da nikogar ne sme dolžiti dejanj, ki niso dokazana. To je žalitev za mlade ob deistvu, da so bili takrat v dvorani predstavniki številnih partnerjev Gorenja, ki so prišli sklepat pogodbe. Ti ljudje, ki so bili le kratek čas v Titovem Velenju, so lahko videli, kako ta mladina sklonjenih glav. a s ponosom v srcu. polaga cvetje k spomeniku trikratnega HEROJA JUGOSLAVIJE, Izkušenj. kijih ima morda ta redar z mladimi, mu ne oporekam, vendar menim, da na pamet ne sme soditi mladih.
Predlagam, {la ga organizacija, ki ga je postavila na to mesto, opozori, da s svojimi postopki blati njen ugled; mladim pa v javnih občilih pove. kdaj je ob takšnih priložnostih zaželjen njihov obisk, ko jih bodo v hali sprejeli demonstratorji. da jim ne bo treba samo preko hišnega TV sprejemnika spoznavati Gorenja.
Ivan Ppv?c Titovo Velenje
P. s.: S prikazanim razvojem SOZD Gorenja sem bil zelo zadovoljen m jim želim še veliko delovnih uspehov in koristnih inovacij.
Med stanovalci Vošnjakove vile v Šoštanju
Leiena kopalnica za 13 stanovanj
Ko je dobil zdravstveni dom v Šoštanju nove prostore, so staro Vošnjakovo vilo preuredili v solidarnostna stanovanja, ki so jih vse do letošnjega leta ogrevali z mazutom. Ker je takšno ogrevanje zelo drago, so bila stanovanja normalno ogrevana le nekaj ur na dan. ponoči paje hišnica peč ugasnila.
Letos so v Šoštanju na centralno ogrevanje priključili vse tiste, ki so doslej stanovanja ogrevali na kakšen drug način. Tudi privatna stanovanja so si lahko uredila ogrevanje, seveda na lastne stroške. V omenjeni hiši stanuje 13 strank: delavcev, socialnih podpirancev. upokojencev in starejših ljudi, ki v večini niso premožni. Medtem ko povsod drugod že nekaj časa uživajo toploto centralnega ogrevanja. r stari Vošnjakovi vili ni mogoče ogrevati stanovanj ne na star. niti na nov način.
Bolehnost starejših in otrok je povzročila negodovanje, pa tudi prizadevanja, da bi ta problem čimprej rešili. Stanovalci, ki so socialni podpiranci. nimajo niti za najnujnejše življenjske potrebe, kaj šele za dodatno ogrevanje z električno energijo. Stanovalci so povprašali na TEŠ. če tam vedo. kdaj bo ta problem rešen, potem na Toplovod. Tam so povedali, da so svoja dela opravili; nato na krajevno skupnost, kjer pravijo, da se nimajo, kam pritožiti in na DOM v Velenju kjer so zopet znati poiskati »drugega« krivca.
Naj bo kakorkoli že. »krivca« bo treba poiskati in napako čimprej popraviti, že zaradi dobrih medčloveških odnosov.
Nada Koblar
Pismo z naslovom ,,Prijetno ogrevanje za vse" nas je spodbudilo, da smo obiskali stanovalce te hiše v Šoštanju. Hiša, ki je bila nekoč Vošnjakova vila, nato zdravstveni dom, prav gotovo ni najbolj funkcionalna kot stanovanjski objekt. Toda v sili je bilo pžj potrebno izkoristiti tudi takšno možnost in jo preurediti v solidarnostni stanovanjski objekt. Kot je že iz pisma razvidno, živi v njej trinajst strank. Mnoge med njimi z majhnimi otroki in s skromnimi dohodki. Kljub ne najboljšim življenjskim razmeram, so bili stanovalci doslej vendarle zadovoljni z bivanjem v tej zgradbi. Zapletlo se je pravzaprav šele s sedanjim mrazom, saj so ostali brez ogrevanja.
Ko smo stopili v velik hodnik, v njem ni bilo prav nič topleje kot zunaj. Po stopnicah navzdol je prišla Piroška Košar, ki je tudi hišnica v tej zgradbi. Kmalu sta se nam pridružila še Rozika Jan-čič in Dragutin Milosav|jevič, pozneje pa tudi drugi stanovalci. „ Vsi so bili ogorčeni zaradi neurejenega ogrevanja in velike brezbrižnosti do njih.
Povedali so nam, da vsak mesec plačujejo poleg stanarine tudi prispevek za ogrevanje. Od marca letos, ko so jim ukinili ogrevanje na mazut, je hiša hladna. Stanovalcem pa je prekipelo prav zadnje dni, ko je zunaj nastopil zelo hud mraz. Pred časom so tudi do njihove hiše napeljali mestni toplovod, ki ga pa doslej
še niso priklopih. To pa je tudi glavni vzrok nezadovoljstva, saj je v stari neprimerni hiši z visokimi in hladnimi stenami resnično nevzdržno živeti, še posebno, če se zavedaiflo, da tu stanujejo v glavnem starejši bolehni ljudje in otroci. V teh mrzlih dneh si pomagajo, kot vedo in znajo. Večina si je kupila električne pečice, nekateri so celo poskušali s kurjenjem v pečeh, vendar to ni bilo mogoče zaradi neustreznih dimnikov. Takšno ogrevanje seveda še dodatno zmanjšuje že tako skromne družinske proračune.
Družina Piroške Košar ima štiri člane. Takole je pripovedovala!
,,Do marca smo kurili z mazutom, ko ga je zmanjkalo, nam novega niso dali. Na Domu so nam dejali,, da je ogrevanje z mazutom predrago in da bomo dobili mestno centralno ogrevanje. Res, čez poletje je bilo vse narejeno in vseskozi so nam obljubljali, da nas bodo priključili na mestni vod. Tega do danes (petek, 13. novembra — op. p.) še niso storili. Za stanovanje plačujem skupno s kurjavo 1480 dinarjev. Znano je, da v naši občini plačujemo ogrevanje skozi vse leto, torej tudi v neogrevanih mesecih, zato je še toliko bolj nerazumljiv njihov sedanji mačehovski odnos do nas. Naši izdatki za elektriko so se zaradi tega zelo povečali."
,,Na Domu so nam znova obljubili," je dejal Dragutin
Milosavljevič, ,,da bo predstavnik Doma prišel v četrtek (dan pred našim obiskom), da bomo skupaj odšli na Toplovod in se pogovorili, kdaj bodo začeli ogrevati zgradbo, pa so nas spet potegnili za nos. Sicer pa je predstavnika Doma ob uradnih urah v Šoštanju nemogoče dobiti, saj ga takrat skoraj nikoli ni v pisarni.
Mi že še lahko potrpimo v tem mrazu toda otroci in starejši bolehni ne morejo več. Res je sicer, da nekateri (menda tuji) stanovalci že nekaj časa ne plačujejo stanarine, toda ali moramo zato trpeti vsi?!"
,,Zapišite tudi to," je dodala Rozika Jančič, ,,da moramo plačevati skoraj tako visoko stanarino kot v sodobnih stanovanjih, živimo pa v neustreznih higienskih razmerah. Kopalnica je le ena za vseh trinajst strank, stranišče pa imamo po dve, tri stranke skupaj. Lahko si mislite, kako je, ko moramo v vrsti čakati, da se umijemo . . ."
,,Bajto zelo slabo vzdržujejo, še žarnic za hodnike nam ne dajo," je še povedal Dragutin Milosavljevič.
Dragutin Milosavljevič
Zapisali smo mnenie treh stanovalcev. Enako so govorili tudi drugi, ki so slučajno prišli mimo. Ne morejo razumeti, da jim že nekaj tednov obljubljajo, da bodo prišli . . . Nekaj pa jih je tudi povedalo, da se ogrejejo šele v službi, otroci pa v šoli!
Tudi nam se zdi nerazumljivo, zakaj morajo stanovalci te hiše zmrzovati. Prav bi bilo, da bi ,,kdo" odgovoril na to; pa tudi, če so jim medtem morda že uredili ogrevanje.
te*"': jš.*—
Rozika Jančič in Piroška Košar

Številka 46 [608) - 19. novembra 1981
Vaš obveščevalec
i\57
Koledar
Preklic
Četrtek, 19. novembra — ELIZABETA
Petek, 20. novembra — SREČKO
Sobota, 21. novembra — MARIJA
Nedelja, 22. novembra — CILKA
Ponedeljek, 23. novembra —
KLEMEN
Torek, 24. novembra — JA-
N.F.Z
Sreda, 25. novembra — KATARINA
PREKLICUJEM NERESNIČNE BESEDE, ki sem jih izrekla v pismih zoper Terezijo Meh, Marijo Lampret, Justijo Zaljuberšek, Danico in Milana Strmčnik ter Terezijo Končnik. Opravičujem se jim saj sem s tem škodovala njihovemu dobremu imenu. MAGDA LAMPRET.
Dežurstva
Mali oglasi
PRODAM DIANO letnik 1978, prevoženih 50.000 km. Telefon 881-328 zvečer.
UGODNO PRODAM 5500 litrsko cisterno za gorilno olje. Terezija Gmajner, Partizanska 14, ŠOŠTANJ.
IZGUBILA SEM SlROK USNJEN PAS, beš barve.ssivomod-rim robom. Najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Naslov v uredništvu.
PRODAM KAVČ, TRI FOTELJE IN KLUBSKO MIZICO. Telefon 851-586.
PRODAM PRALNI STROJ. Jožica Potočnik, Rudniška 37, Pesje. (Pri Novem jašku) UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJENE KUHINJSKE ELEMENTE za mini kuhinjo. Vzamem tudi kredit. Rotovnik, Kidričeva 55, Titovo Velenje.
DIANO-6 LETNIK 1977, registriran do novembra 1982, prodam. Telefon 850-948.
IŠČEM SOBO NA OBMOČJU VELENJA ALI ŠOŠTANJA. Ponudbe pod šifro „REDNA PLAČNICA" pošljite na upravo Našega časa.
UGODNO PRODAM LADO 1500 SL, letnik 1977. Telefon popoldne 851-748. Naslov tudi v uredništvu.
LADO SL, september 1977, prevoženih 41.000 km, prodam. Avto je garažiran in dobro ohranjen. Cena 138.000 din. Informacije po . telefonu 852-501. od 15. ure dalje. Cesta 1/27. Titovo Velenje.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Petek, 20. novembra — dr. Pu-
stavrh (dnevni), dr. Žičkar (nočni) Sobota, 21. novembra — dr. Prenc (dežurni), dr. Vrečkova (pom. dež.)
Nedelja, 22. novembra — dr. Prenc (dežurni), dr. Vrečkova (pom. dež.)
Ponedeljek, 23. novembra — dr. Grošelj (dnevni), dr. Pustavrh (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Sobota, 21. novembra — dr. Martina Erdelji, Prešernova 22 b, Titovo Velenje
Nedelja, 22. novembra — dr. Martina Erdelji, Prešernova 22 b. Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 20. novembra do četrtka 26. novembra — Franc Blatnik dipl. vet. Prešernova 22/e, Titovo Velenje, tel. 852-253.
gorenje

GORENJE PROMET SERVIS
Komisija za delovna razmerja TOZD Servis in maloprodaja po sklepu delavskega sveta
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTOR MALOPRODAJE
Za opravljanje del direktorja maloprodaje je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri;
—	najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah;
—	da je moralno-politično neoporečen.	** Delavec bo imenovan za dobo štirih let.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Gorenje, Kadrovska operativa, 63320 Titovo Velenje. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa do 31. 12. 1981.
Kino
REDNI KINO VELENJE
Četrtek in petek, 19.. 20. 1 L, ob 18. in 20. uri: SILVIJA V KRALJESTVU STRASTI — nemška sexi komedija V glavni vlogi: Korin Kartie
Petek, 20. 11., ob 10. uri: ZMAJEVA IGRA SMRTI -hongkongški karate, v gl. vlogi: Bruce Lee
Sobota in nedelja, 21.. 22. 11.. ob 18. in 20. uri: ZMAJEVA IGRA SMRTI — hongkongški karate
TERMOELEKTRARNE Šoštanj razpisujejo javni NATEČAJ
za odprodajo gradbenih objektov (bivše lesne volne) v Šoštanju. Natečaj bo 26. 11. 1981 v komerciali TEŠ ob 10. uri.
1.	Lesena nadstrešnica — delno obita s štaketnimi stenami, kritina opečni zaklopniki v tlorisni izmeri 5,80 x 20,00 m.
Izklicna cena	9.500,00 din
2.	Lesena nadstrešnica — delno obita z lesenim opažem, kritina opečni zarezniki, tlorisna velikost 8,00 x 24 m.
Izklicna cena	22.500,00 din
3.	Lesena nadstrešnica, delno obzidana z opečnimi	y zidaki, delno opažena z lesenimi deskami,
kritina delno zarezniki delno dvojni bobrovec, tlorisna velikost 9,00 x 26,00 m.
Izklicna cena	35.000,00 din
4.	Lesena garaža, kritina opečni zarezniki, tlorisna velikost 3,50 x 7,00 m.
r Izklicna cena	3.000,00 din
Pravico do udeležbe imajo vse pravne osebe. V primeru, da se pravne osebe ne udeležijo natečaja, se lahko natečaja udeležijo občani.
Pogoji:
—	Uro pred pričetkom mora vsak udeleženec plačati na blagajni TEŠ 10-odstotno varščino.
—	Na izklicno ceno se pribije DPP, ki mora biti plačan vzporedno s kupnino.
—	Rok za odstranitev objektov je 20. 12. 1981. V primeru ne-odstranitve objekta bo prodajalec odstranil na račun kupca objekt.
— Rok plačila kupnine je 3 dni po natečaju (nastanek DUR)
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Ponedeljek, 23. 11.. ob 18. in 20. uri: LOVEC — ameriški, v gl. vlogi: Steve Mc Queen
Če napeljujete v svoje stanovanje
CENTRALNO OGREVANJI
prodajalno
v Titovem Velenju, Celjska 19
NUDIMO VAM:
-	lamelne jeklene radiatorje,
-	izolacijske plašče PURLEN-ALU,
-	kotle za centralno ogrevanje in
-	ventile za radiatorje ARMAL (ročna nastavitev oziroma nastavitev s termostatom)
MOŽNOST NAKUPA NA POTROŠNIŠKO POSOJILO!
(za kotle za centralno ogrevanje je 40% polog!)
Torek in sreda. 24.. 25. I L, ob 18. in 20. uri: ORKA-KIT MORILEC — ameriška grozljivka, v gl. vlogi: Richard Harris
Četrtek. 26.1 L, ob 18. in 20. uri: LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU — ameriški ljubezenski. V gl. vlogi: Robby Benson
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 19. 11.. ob 20. uri: KRATEK STIK - angleški ljubezenski, v gl. vlogi: Art Garfun-kel
Ponedeljek, 23. 11., ob 20. uri: FILMSKO GLEDALIŠČE — LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU — ameriški ljubezenski
Četrtek, 26. 1 L, ob 20. uri: SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL -domači film v glavni vlogi: Slavko Štimac
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 21. 11., ob 19,30: ŽAN DAR IZ SAINT TROPEZA
—	francoska komedija. V glavni vlogi: Louis de Funes
Nedelja, 22. 11., ob 17,30 in 19.30: SILVIJA V. KRALJESTVU STRASTI — nemška sexi komedija
Ponedeljek, 23. 11.. ob 19,30: ZMAJEVA IGRA SMRTI -hongkongški karate
Sreda, 25. 11., ob 19,30: VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEXU — ameriška komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 20. 11., ob 19. uri: ŽANDAR IZ SAINT TROPEZA
—	francoska komedija
Torek. 24. 11., ob 19. uri: ZMAJEVA IGRA SMRTI -hongkongški karate
gorenje«
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje Delavski svet TOZD Embalažnica, n. sol. o., Titovo Velenje
razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD EMBALAŽNICA
Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
-	da je moralno in politično neoporečen
-	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti
— da ima srednjo ali višjo izobrazbo
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih - odgovornih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: GORENJE TGO, Kadrovski sektor, 63320 Titovo Velenje, z oznako ,.Razpis del in nalog vodje TOZD Embalažnica." O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
VZGOJNO-IZOBRAZEVALNI ZAVOD VELENJE
*
Vodnikova 3,
63320 TITOVO VELENJE
Razpis prostih del in nalog
Razpisna komisija sveta šole Osnovne šole bratov Mravljak, Vrnjačke Banje 10, Titovo Velenje
razpisuje:
prosta dela in naloge ravnatelja Osnovne šole bratov Mravljak
Kandidat mora izpolnjevati splošne z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Titovo Velenje določene pogoje in je:
—	učitelj, ki izpolnjuje pogoje 96. člena zakona o osnovni šoli,
—	vzgojitelj, ki ima višjo izobrazbo vzgojiteljske smeri,
—	šolski svetovalni delavec ali drugi strokovni delavec v vzgojnoizobraževalnem delu, ki ima ustrezno visoko ali višjo izobrazbo.
Poleg omenjenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:	'	«
da ima opravljen strokovni izpit
—	da ima aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije, do samoupravljanja, do pridobitev NOB, do krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, do politike neuvrščenosti ter interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe,
—	da ima strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v osnovni šoli.
Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti kOverti na naslov Osnovna šola bratov Mravljak, Vrnjačke Banje 10, Titovo Velenje — z oznako „za razpisno komisijo".
Rok za prijavo kandidatov je 20 dni od dneva objave razpisa. O sklepu sveta šole pa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD VZDRŽEVANJE
t
Komisija za medsebojna delovna razmerja tozd Vzdrževanje OBJAVLJA
prosta dela in naloge
KV PLESKAR
Zahtevani pogoji:
-	končana šola slikopleskarske smeri;
-	6-mesečna praksa v slikopleskarski-antikorozijski stroki.
Prijave pošljite v .15 dneh od dneva objave na naslov: TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, kadrovska služba, Ivo Lole Ribarja 18, 63325 ŠOŠTANJ.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni od dneva objave.
ZAHVALA '
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
Pavla Lorgerja
3.5.1900-11.11.1981
se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč in darovano cvetje, vsem govornikom, pevcem, godbi, RLV. društvu upokojencev, duhovščini in vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pepca, sestra Marta, hčerka Vida z družino in vsi, ki so ga imeli radi.
t
Nevarna sečnja
Podrto drevo zaustavilo vlak
Bil je že mrak. skorajda tema. ko smo se pred tednom dni vračali z »zelenim« vlakom iz Ljubljane. Prijetna vožnja se je naenkrat končala. Vlak seje ustavil v so-
teski v Penku. Oh progi so namreč s svetilkami mahali ljudje. Radovedni smo izstopih z vlaka in v pramenu luči zagledali podrto drevo. Kratek'pogovor z domačini
Drevo je z višine padlo proti tirom in se zapičilo v zemljo
tega območja je vse pojasnil:
»V gozdu nad progo smo podirali. Na naše presenečenje je eno od dreves padlo na nasprotno stran. Ustrašili smo se, saj smo vedeli, da v tem času pripelje vlak. Hitro smo stekli vsak na svoj konec, daleč vstran od drevesa, ki je viselo nad progo, da bi zaustavili vlak in preprečili nesrečo.«
Ljudje so pravilno ukrepali in gotovo preprečili najhujše. saj je na tem območju velik ovinek in strojevodja na tem območju vozi vlak s približno 70 km na uro. gotovo ne bi mogel pravočasno ustaviti.
S skupnimi močmi osebja vlaka, domačinov, pa tudi potnikov smo nato v dobrih dvajsetih minutah odstranili prepreko na tirih in se odpeljali naprej proti Titovem Velenju. Veseli smo bili. da seje tako izteklo, saj bi bilo
»Progo smo takoj zavarovali »v obeh smereh«, je dejala domačinka, ki je ustavila vlak. S skupnimi močmi smo odstranili prepreko.
lahko tudi drugače — vlak bi trčil v drevo, verjetno pri tem iztiril, nastala bi velika materialna škoda, zgodilo pa bi se lahko še kaj hujšega.
Zato moramo ob tem dogodku opozoriti, daje treba
ob takem delu pomisliti na vse nepredvidene okoliščine.
V strmini, kakršna je na" tem območju Penka. bi se-kači vendarle morali predvideti tudi možnost, da jih
lahko drevo prevara in pade v nasprotno stran.
Zato še enkrat: Kaj bi bilo, če ljudje vlaka ne bi pravočasno ustavili!?
bz, sv
				
Medobčinska revija pevskih zborov	IS			5lP||i|lllS
Šoštanjski in Gorenjski zbor na republiško revijo
V domu kulture v Titovem Velenju je bilo preteklo soboto srečanje odraslih pevskih zborov iz vseh občin celjskega območja. Nastopilo je kar dvajset zborov oziroma 800 pevcev, ki so se potegovali za nastop na republiški NAŠI PESMI 82, aprila prihodnje leto v Mariboru.
Na tem srečanju so nastopili tudi trije zbori iz Šaleške doline, in to
mešani pevski zbor DPD Svoooua Šoštanj, mešani pevski zbor Gorenje in moški pevski zbor Kajuh Titovo Velenje. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali glasbeni pedagogi Branko Rajšter iz Maribora, Klavdio Koloini iz Nove Gorice in Matevž Fabjan iz Kranja, je odločila, da bo na republiškem srečanju s celjskega območja nastopilo šest zborov. Med šestimi sta tudi MPZ Gorenje in DPD Svoboda Šoštanj.
V ponedeljek v Rdeči dvorani
Lep smučarski večer
Rdeča dvorana je doživela gotovo rekordni obisk. Toliko obiskovalcev, kot se jih je zbralo na ponedeljkovi prireditvi »POMAGAJMO«. gotovo še ni bilo v njej. 5500 vstopnic so ljubitelji smučanja dobesedno razgrabili in glede na to. da so v dvorano spustili tudi veliko tistih, ki so pač ostali brez vstopnic, je bilo v dvorani verjetno precej več kot šest tisoč gledalcev.
»Tudi ta obisk je dokaz,« je dejal med prireditvijo Tone Vo-grinec, direktor jugoslovanske alpske reprezentance, koliko je ljubiteljev smučanja pri nas in da je sleherni ljubitelj tudi zares pripravljen pomagati našim najboljšim smučarjem in smučarkam. od katerih zahtevamo vsako leto več. Prej smo bili vsi skupaj zadovoljni, če je bil Bojan Križaj med prvimi dvajsetimi, nato med petnajstimi, sedaj pa pričakujemo uvrstitev tudi do desetega ali petega mesta, pa tudi zmage. Vse to zahteva od nas več dela in seveda tudi denarja.« je dejal Tone Vo-grinec in se v imenu vseh smučarjev in smučark zahvalil obisko-
valcem iz Šaleške doline in drugih občin, ki so prišli v ponedeljek v Rdečo dvorano.
Med skoraj dveinpolumim programom so se predstavili vsi naši smučarji in smučarke, spregovorili so o svojih željah za bližajočo se zimo. Lep »smučarski večer« so obogatili z nastopom, ki sta ga organizirala radio Ljubljana in »Nedeljski«, tudi znani pevci naše zabavne glasbe in druge skupine, ter radijski in televizijski napovedovalci. Vsi so se odrekli honorarjem.
Na koncu so naši smučarji in smučarke ter njihovo vodstvo dokazali, da ne znajo samo smučati. ampak da tudi prijetno pojejo. Od gledalcev so se poslovili s smučarko himno in pesmijo Jugoslavija.
Skratka, preživeli smo lep večer in preostane nam le še. da držimo pesti, da bodo naši smučarji in smučarke tudi to zimo vozili spretno in hitro med številnimi smučarskimi vratci doma in na tujem.
Doslej najslabša uvrstitev
V	nedeljo so nogometaši v drugi zvezni nogometni ligi zahod končali prvi del prvenstva. Jesenski prvak je moštvo banjaluškega Borca, ki je osvojilo 20 točk, na dnu lestvice pa so igralci Rudarja iz Titovega Velenja, ki so zbrali v petnajstih kolih-le devet točk in ljubljanska Svoboda s šestimi točkami. Glede na to. da so Ljubljančani napovedali izstop iz lige. bodo nogometaši Rudarja prezimili v bistvu na samem dnu lestvice.
V	zadnjem jesenskem kolu so nogometaši Rudarja gostovali v Bački Topoli. Srečanje so izgubili z 1:0. čeprav so prikazali zelo borbeno igro in so bili vseskozi enakovreden nasprotnik domačim igralcem. Toda ponovili so staro bolezen — neiznaj-dljivost pred nasprotnikovimi vrati.
Rudar: Stojanovič, Djurič. Buško-vič, Djurovič, Raukovič. Celic. Na-randža. Mišetič, Omladič, Kolenc, Osterc (Zlrdum).
Kdo bo jesenski prvak?
Igralci Šmartnega ob Paki so se v nedeljo dobro oddolžili svojim gledalcem za nepričakovano visok poraz v Trbovljah v II. kolu. ko so z igralci Rudarja izgubili 3:0. V nedeljo, v predzadnjem kolu je v Šmartnem gostovala enajsterica Ilirije. Kljub temu. daje bilo zelo hladno,sta ekipi prikazali dobro igro, domači nogometaši pa so zasluženo zmagali z rezultatom 4:0. Gostje so igrali zelo napadalno in na-začetku kar dvakrat zadeli okvir vrat. toda več kot to jim ni uspelo. Domači so prevzeli pobudo in že v šestnajsti minuti je imel kapetan Prašnikar izredno priložnost, toda z ^ nekaj metrov je zgrešil n;jsprotnikova vrata. Ta spodrsljaj je popravil v 22. minuti, ko je z udarcem z glavo lepo ukanil gostujočega vratarja. V 70. minuti so gostje zadeli lastno mrežo, preostala dva zadetka pa je za Šmartno dosegel Kopušar iz pravilno doso-jenih enajstmetrovk.
Glede na to. da so Mariborčani igrali doma z Muro le neodločeno, zaostajajo Šmarčani za njimi le za točko. Derbi v zadnjem kolu v Mariboru med vijoličastimi in igralci Šmartnega pa bo odločil jesenskega prvaka.
Deseta zaporedna zmaga
Z zmago proti ekipi Djakova so se rokometašice Velenja poslovile od svojih gledalcev, saj v zadnjem kolu gostujejo. Ne glede na izhod zadnjega jesenskega srečanja pa so igralke Velenja s to zmago že osvojile jesenski naslov, ker imajo precej boljšo gol razliko do ekipe Zrinski. ki ima trenutno štiri točke manj in eno srečanje manj odigrano. Igralke iz Titovega Velenja imajo trenutno precej boljšo gol razliko in ob morebitnem porazu v zadnjem kolu v gosteh z Lokomotivo in dveh zmagah ekipe Zrinski. bi ta morala kljub temu 'zadostovali, da bodo jesenske prvakinje.
Tudi v tekmi proti ekipi Djakova niso imeli težkega dela. Resda so v prvem polčasu vodile samo z dvema zadetkoma prednosti, toda kot vedno doslej so se razigrale, ko je bilo potrebno in v drugem polčasu so dudobra napolnile mrežo gostujočih igralk.
Za Velenje so igrale: Bašič. Špoljar
9.	Golič I. Omerovič 8. Frangeš. Podrzavnik 2. Kotnik I. Djordjevič 3. Bovha 3. Jurjovec. Rednak. Meh.
Na koncu popustili
Igralci Šoštanja so v 10. kolu gostovali na Reki in srečanje z domačo ekipo izgubili z rezultatom 29:28. . Šoštanjčani so bili zelo blizu uspeha, saj so bili precejšen del tekme boljši. Tako so ob prvem polčasu vodili s 17:15. v zadnjih minutah srečanja pa so domači rokomelaši najprej izenačili in nato povedli z dvema zadetkoma prednosti. Toda Šoštanjčani so takoj izenačili. Ko je že kazalo, da bodo osvojili vsaj točko pa so nekaj sekund pred koncem prejeli zadetek in neza-služeno ostali praznih rok.
Šoštanj: Zupane. Podgoršek. Ko-rele. Skornšek. 1 Jambrovič. Guček
10.	Potušek 6. Toplak 1. Lesjak. Stvranik 3. Javornik 7. Gradišnik.
V	zadnjem kolu se bodo igralci Šoštanja sestali z Jadranom. Tekma 1)0 v soboto s pričetkom ob 19. uri v Rdeči dvorani.
Za konec zmagale
V	slovenski ligi so odigrali konec tedna zadnje jesensko prvenstveno kolo. Igralke Šmartnega so v derbiju z
dna lestvice v telovadnici osnovne šole v Žalcu premagale ekipo ravenskega Fužinarja z rezultatom 20:16 (10:6). To je bila tretja zmaga Šmar-čank v tem prvenstvu. Tako so v enajstih kolih zbrale šest točk in osvojile deseto mesto. Za njimi sla še ekipi Olimpije in Andraža, jesenski naslov pa so osvojile rokometašice Itasa iz Kočevja 7. 19. točkami.
V	zadnjem kolu so za Šmarčanke igrale: D. Tanjšek. Urankar 5. J. Tanjšek I. Robina. Ribizelj. Resnik, Omladič. Šmerc II. Jordan 2. Bile 1. Tajnik. Klavžar.
Dober nastop
Na letošnjern prvenstvu karateja v katah /a mladinke, ki gaje organiziral Karate klub »Nuklearna« iz Krškega, so velenjske mladinke osvojile tretje mesto pred ekipo iz Ruš in Raven. Najboljša Velenjčanka je bila Komlje-novičeva. ki je zasedla četrto mesto in se s tem uvrstila na državno prvenstvo.
V	Žalcu pa je bilo 14. novembra mladinsko prvenstvo v absolutni kategoriji. Lanskoletni prvak v absolutni
kategoriji je bil Korpnik. iz Titovega Velenja, ki letos služi vojaški rok. Zelo dobro se je odrezal Pejkunovič. ki je osvojil drugo mesto. Prvi je bil Savič (Celje), drugi Pejkunovič. tretji Korošec (oba iz Titovega Velenja), četrti pa Škedelj iz Novega mesta. Vsi štirje bodo zastopali SR Slovenijo na državnem prvenstvu.
Dobra igra
Igralci šoštanjske F.Iektre so se v drugem kolu slovenske košarkarske lise predstavili v precej drugačni luči. kot v prvem, ko so v zagorju visoko izgubili. V soboto so v telovadnici solidarnosti v Šoštanju premagali mariborskega Branika z rezultatom 97:89 (45:43). Na tem srečanju so se odlikovali z borbeno igro. dokazali pa so. da lahko tudi dobro zadevajo, če je treba. Zlasti so se ra/igrali v drugem polčasu, ko so vodili že s petnajstimi točkami razlike. Najuspešnejši pri Šoštanju so bili: IJdrih 29. Kuder 21. Hliš 18 in Breznik 18.
V tretjem kolu Elcklra gostuje v Kranju.
Lokostrelstvo
Kar 66 tekmovalcev
Miličniki so
zapisali
Podlegel poškodbam
Po cesti proti Skalam je 12. novem bra ob 17. uri peljal voznik osebnega avtomobila CF. 141—002 Jože Krk ml. V bližini vpadnika REK mu je. kal je
izjavil, nasproti pripeljal neznan voznik z dolgimi lučmi. Zaradi tega ni videl pešca, ki je šel po desni strani cestišča v smeri proti Skalam. Voznik Krk je zbil pešea nana Kodruna s prednjim delom avtomobila. Vrglo ga je na pokrov motorja, z glavo pa je zadel v steber vetrobranskega stekla.
Taki ie peljal voznik Krk še 30 metrov, nato pa je pešec padel na cestišče in podlegel poškodbam. Voznik Jože Krk pa je peljal še pet metrov naprej, nato pa ustavil svoje vozilo. Glede na zavorno pot. ki jo je potreboval za ustavitev vozila, menijo mi-
ličniki. da je vozil voznik osebnega avtomobila prehitro in so zoper njega vložili kazensko zahtevo.
Vozila brez luči
Po cesti v Podkraju je vozil 12. no-vembra nekaj pred 20. uro voznik osebnega avtomobila CE 153—653 Frane Venek. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal na levi pas v trenutku. ko mu je nasproti pripeljala kolesarka F.mu Potočnik, kije vozila brez luči in je tako Venek ni opazil.
Kolesarkojezbil po cestišču. pri čemer se ie la hudo telesno poškodovala..
Nepravilno je prečkal cesto
14. novembra ob 21.30 uri je Ivan Matjašič prečkal cesto v Pesju v trenutku. ko je po njej pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 145—022 Rafael Rotovnik. Voznik je zbil pešca po cestišču in se je lažje telesno poškodoval. Ker so miličnikiiumili. daje pešee pod vplivom alkohola, so zoper njega odredili odvzem krvi.
Zadnjo soboto je pripravila lokostrelska sekcija Gorenje mednarodni turnir. Zraven domačinov so se zbrali še lokostrelei z Mute. iz Maribora. Kamnika. Postojne. Kranja in Ljubljane. prišli so tudi tekmovalci iz Va-raždina in Zagreba. Nastopili pa so še lokostrelci iz "sovjetske Beloruske republike. ki so se mudili na obisku v Sloveniji. Na turnirju j^tako nastopilo skupaj kar 66 lokostreleev.
Tekmovalci so se pomerili v dvojnem "FITA krogu, na razdalji 25 me-, trov. Izstrelili pa so dvakrat po 30 puščic. Največje zanimanje je vladalo za nastop gostov iz Beloruske SSR. posebej še za nastop Borisa Isačenka. drugouvrščenega z olimpijskega tur-
nirja v Moskvi. Vendar pa pričakovanj ni uresničil. Tako so Matkovič. Marjan in Marko Podržaj. Ploj in Komše premagali Isačenka. Med članicami Ta-mara Jakovljeva ni imela prehudih nasprotnic. med mladinci pa je Lukan iz Kranja premagal Zajceva. V skupne'm seštevku pa so gostje in Beloruske SSR premagali reprezentanco Slovenije.
Omenimo še. daje Dušan Klemen z Mute dosegel \ disciplini. »Compo-und*. to-je \ streljanju z lokom, ki ima vgrajen škripec za napenjanje tetive, dosegel nov državni rekord. Uspešni pa so bili še tekmovalci v instiklivnem slogu, brez merilnih naprav, ki ima v Sloveniji vse več privržencev.
H. JERČIČ
rt \\/0t L
VELEBLAGOVNICA
nama
VELENJE
Na športnem oddelku nudimo veliko izbiro zimske konfekcije, smučarskih čevljev, smuči in vezi.
ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!
i
i
j