:
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo ,,Zarje“ jo v Trstu ulica del Fabbri, št. 2, III.
Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa štev. 64439.
_______________________У
Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje‘ je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
v____________________________У
Katoličani! Ne bodimo maloduš-ni in malenkostni plašljivci. Naše delo bodi tako, da razdvaja duhove. Dosedanje delovanje mnogih katoličanov preprečuje to ločitev duhov. Katoliška ; tvar more napredovati le tam, kjer so duhovi že ločeni. Ne bojmo se napovedati odkrit ooj liberaliž#6g^jMmen tega boja ni, ča bi obdržala duhovščinam ugledni i os vetu jaki svoja stara mesta- Stara -čruštva so že mrtva in pustimo, da mrliči pokopavajo mrliče. Katoličani moramo začeti boj'proti protikrščan-ski liberalni struji, da ohranimo svojo domovino in narod krščanstvu. To je oni veliki cilj, po katerem hrepenimo. Naša krščanska načela morajo zmagati !
Toda ta zmaga je odvisna od nas katoličanov, če bomo in kako bomo delovali. —• Zmagali bomo, če upremo vse svoje sile, da vzgojimo novo generacijo (nov rod). Zato svetujemo, da se povsod osnujejo zlasti mladeniška društva, seveda popolnoma. na verski podlagi. V vseh društvih in zadrugah imej vera prvo mesto in naj se je ne smatra za pastorko. V ta namen pa skrbimo zlasti za versko vzgojo svoje mladine, ker je ona že po naravi dovzetna za to, kar je dobro in plemenito, če bomo tako delovali, ne bodo duhovniki in katoliški posvetuj aki v novih društvih — peto kolo.
•raku ture j'se glasi članek v splj-t-skem „Dan-u“.
*
* *
Pretečeni teden so se vršile na Solnograškem, Zgornje Avstrijskem in Štajerskem vobtve v deželne zbore. Povsod opazujemo, kako se širi in zmaguje krščanska misel. Srce nam je veselja zaigralo, ko smo čuli s kaki i ogromnimi večinami sta pobila svoje liberalne in socialno-demokra-lične protikandidate dr. Korošec in Pišek v zgleni Štajerski. Toda kakor hitro se spomnimo naših razmer, se nam srce krči. Zdi se, kakor da bi nad našim, tako dobrim istrskim ljudstvom ležalo neko prokletstvo. Le počasi in z velikim težavami si pridobiva naša sveta stvar tal. Kaj je krivo temu ? Istrsko ljudstvo samo ni nič krivo na teh razmerah. Med
to ljudstvo so začeli zahajati mladi inteligenti, napojeni liberalnega protiverskega duha, in mu ponujajo kamenje m mesto kruha. Govore o izobrazbi, a njihov prvi in glavni namen je, ljudstvo odtujiti veri, obsovražiti Cerkev. Stari voditelji naroda ali simpatizirajo z mladimi, ali pa si ne upajo nastopiti proti njim in molče k grehu. Kaj pa istrski čuvaji na Sionu, istrska duhovščina, katere sveta in vestna dolžnost bi bila, da opozarja ljudstvo na pretečo nevarnost in da odganja, volkove pd hleva, kateremu preti poguba4? Ce izvzamemo nekatere častne izjeme, moramo z žalostjo konstatirati, da mnogi v tem oziru ne store svoje dolžnosti. Mnogo jih je, kateri se radi ljubega miru udajo nedelavnosti, veliko je pa tudi takih, ki se čutijo presrečne, ako smejo posedati po čitalnicah, narodnih domih, kavarnah; nebeško blaženstvo jim odseva iz obraza, ako so tako srečni, da sede pri jedni mizi z raznimi liberalnimi advokati, učitelji in gofljaei. In če nanese govor na politične razmere v naših krajih, tedaj so navadno ti gospodje najglasnejši v obsojanju mladih duhovskih „reformatorjev“, med tem, ko si ne upajo niti z najrahlejšo besedico obsoditi protiverskega počenjanja nasprotnikov, ako celo ž njimi ne simpatizirajo. Obsoditi moramo ene in druge toda če je greh prvih majhen, je greh drugih vnebovpijoč. — Gospoda istrska duhovščina! čas je da nehate enkrat sanjati o ljubem miru; čas je, da se zavedate svojega poklica in svojih dolžnosti. Ne plašite stopiti na piano in bistro pogledati sovragu v oči. „Duhovi naj se ločijo!" bodi geslo. Ako bodete morali radi tega pretrgati razne starejše vezi, nič ne de. Boljša zamera kot škoda ! — Salus rei publicae suprema lex! 4. 10.
„Omladina“ m resnicač
Dopis iz Istre.
V prvi številki ..Omladine" 1909 je dopis „Dijaški konvikt v Pazinu“ iz katerega odseva enostransko opisovanje razmer v Pazinu, brez-
*) Došel je v zadevi paz. konvikta še en dopis iz Istre, ki ga prihodnjič enkrat priobčimo. Op. ur.
Peto kolo.
Prav za naše, > lasti istrske razmere prikrojen članek je objavil dne 29. pretečenega mesca izvrstni hrvaški časnik „Dan“, ki izhaja v Spij etn. — Ne moremo si kaj, da ne bi tega - članka, ki nosi naslov: „Locumtenen-tes“ podali v prevodu cenjenim čitateljem. Primerjali bodo lahko sami naše razmere s hrvaškimi in našli veliko podobnost med njimi. Mogoče, da se bodo tuci kakemu zakrknjenemu grešniku oči odprle in bo začel premotrivati naše istrsko-tržaške razmere z drugega stališča, kakor dose-daj. „Dan" piše:
;,Hrvatska Matica“ ima po svojih pravilih plemenit namen, uzgajati narod, v prvi vrsti pa narodno inteligenco. Za to književno društvo so se največ zauzemali duhovniki do letošnjega leta. Letos, je pa ta vzvišeni zavod prešel v roke brezverskih po-kretašev in protikatoliških ljudi sploh. Istotako je bilo ustanovljeno zagrebško vseučilišče z velikimi žrtvami katoliške duhovščine, posebno pa jed-nega škofa (Strossmayerja.) Sedaj pa tvorijo na tem vseučilišču pretežno večino in imajo vodilno besedo proti-katoliški dijaki, z njimi v objemu so napredni in liberalni starčevičanci. Po mestih in selih so se snovale nekdaj čitalnice, katere so vstanovljali katoliški duhovniki, a danes so te čitalnice žalibog ognjišče proti krščanske misli. V novejšem času osnovalo se je po deželi veliko^ gospodarskih zadrug in tudi te so prešle v roke versko indiferentnih ljudi. Kakor pri zadrugah, tako se godi tudi pri drugih ustanovah, katere so duhovniki z denarjem in svetom podpirali ali pa celo ustanovili. Tako se je spremenilo v zadnjih letih. Kje so danes ti duhovniki ? AH so spremenili svoje ideje in načela, da se jih odstranjuje od vseh javnih ustanov? Zakaj se ne da mesta v javnih društvih onim krščanskim načelom, katerih predstavitelji in nositelji so bili duhovniki ? Odkod torej ta sprememba ?
Gotovo od strani naše nove inteligence. Mladi ljudje, ki se vračajo napojeni nemškega jezika in češkega liberalnega ali pa Masarykovega pro-
LISTEK
Železni konj.
Spisal I. K.
Lep jesenski večer je bil, in sedel sem zopet poleg našega soseda na stari črni klopi krasnega vrta. Čutil sem se tu pri sosedu vedno tako domačega in starček je bil vselej tako prijazen in dober, da sem ga čislal in ljubil kakor našega strica in imenoval sem gavedno „stric“.
„Sric, povejte mi no kako povestico, povejte mi, prosil sem ga danes, kakor vselej ko smo sedeli o mraku na tej klopi, „povejte mi tisto... no, saj veste, kako vam je bilo, ko ste čakali železnega konja“.
„Da, da stric“, je prigovarjala tudi moja sestra, ki je v tem prišla iz sosedove kuhinje ter sedla na klop onkraj strica.
Vedel sem, da sem zadel ob pravo struno- Ah, ta ljubi striček ! Male dogodbice, ki jih je sam doživel, je rad pripovedoval in jaz sem ga tudi rad poslušal. Ali kakor vselej, tako se tudi takrat ni hotel takoj udati.
„Kaj bom pra\ il, kaj bom pravil“, obotavljal se je in pušil bele valčke v zrak, „saj bi jo moral znati že na pamet, tolikokrat sem ti jo že povedal!“
„Nič ne de, nič ne de stric“, sem rekel smehljaje. Kako bi se pa tudi ne smejal, saj sem dobro vedel, da je to le navadna ceremonija in da prične gotovo pripovedovati.
tikrščanskega duha iz Gradca in Prage v domovino, hočejo zavzeti mesta, ki jih je dosedaj zavzemala duhovščina. Odtod izhajajo napadi na domačo rodoljubno duhovščino. Ne raziskujemo, ali ti mladi inteligenti delajo prav ali neprav, mi samo konstatiramo dejstvo, da se jim je v premnogih krajih m zadrugah posrečilo iztisniti katoliško duhovništvo iz stališča, ki ga je isto dosedaj zavzemalo. Nastane pa vprašanje, kdaj je mogdče koga iztisniti iz mesta, ki ga zavzema ? Kadar ni trdo pričvrščen na nepremagljivo podlago. Ugled duhovništva temelji na idejah; a le ona ideja je čvrsta in nepremagljiva, ki temelji na nespremenljivi resnici. Taka resnica sta le Bog in vera. Naše duhovništvo pa je bilo žalibog dete svojega časa ali liberalizma, otrok onega časa, ko je bila prva in zadnja krepost ter celo merilo kreposti — golo rodoljub je. In tudi delovanje duhovščine v društvih in sploh v javnosti je imelo za temelj le idejo rodoljubja (narodnosti), a ne Boga in vere. Žito je bilo hitro iztisnjeno iz svojega mesta. Zato ni čuda/ da so dosedaj duhovniki povsod le čuvali in greli mesta za svoje naslednike -— čeprav nezakonite — liberalce.
To je žalostna resnica, pa zaman je jadikovanje!
To je zlo, a preti nam še hujše zlo, če bodo duhovščina in katoliški posvetnj a ki zagazili v drugo zmoto. Katera pa je ta? Zgodi se namreč lahko, da pojedinci osredotočijo vse svoje delovanje na to, da se, dasi s težavo vzdrže na čelu v tem ali onem društvu ter s tem mislijo, da je v dotičnem kraju katoliška stvar rešena; drugi zopet sklepajo kompromise z ljudmi protikrščanskega mišljenja, upajoč, da jim ne bodo škodovali pri cerkvenem delovanju; tretji pa zopet se udajo zaradi ljubega miru nedelavnosti in se ne brigajo za nobeno stvar, misleč da je na ta način najbolj poskrbljeno v tistem kraju za krščanstvo.
Toda ne varajmo se! Ravno to nepozitivno delovanje katoličanov je voda na mlin liberalcev in brezvercev. Tak mir jim je najbolj všeč, ker jim omogoča razplesti niti na vse strani.
Med tem je že legel sanjavi mrak na zemljo in hladno je postalo. Stisnil sem se k stricu v kot ter se zavil bolj tesno v plašč. Še enkrat je potegnil krepko iz svoje dolgocevne pipe in beli valčki so* krožili okrog njegove glave ter se razgubljali počasi v tihi zrak.
Slednjič je pričel:
„Neko jutro so prišli trije gospodje v našo samotno vasico. Še prav dobro se spominjam — delal sem ravno pri ograji svojega vrta, ko sem jih zagledal. Ozirali so se okoli, kazali si drug drugemu skrivnostne papirje, merili travnik pri gostilni na široko in dolgo. Eden za drugim smo pridrveli iz hiš, se radovedno postavili ob ograji travnika ter zijali na mestno gosposko. Vsakemu je ležalo na jeziku:
„Kakšno pravico pa imate vi tukaj meriti“, ah nihče ni zinil niti besedice.
Pogledovali smo se, kakor bi se ne bili nikdar videli ter godrnjaje vprašali se, kaj vendar ti tukaj počenjajo. Ali nihče ni vedel odgovora. Samo Jožketov Miha je širokoustil nekaj o „ženirjih“. Vedeli smo zdaj ravno toliko kakor popred, in on najbrže tudi, kajti te besede nismo bili še nikoli slišali. Ali že-nir... Hm, kaka čudna beseda. Tak „ženir“ ti more biti že malo pošten. Ko so gospodje končali merjenje, je pristopil eden njih k nam, ter nas napol slovenski, napol nemški vprašal, kje biva Jakob Zelen, posestnik tega travnika. Kaj se je potem dogodilo, ne vem. Pobrisal sem jo domov od samega struhu, da
ne bi tudi moje njive pri hiši meril kak nepridiprav, kak „ženir“. Pa hvala Bogu, nisem našel nobenega.
Ko sem šel drugo jutro na delo, srečam Jako. Bil je zelo potrt. Počasi je stopal z uklonjeno glavo ter zrl neprenehoma v tla. Še zmenil se ni, ko sem ga vprašal:
„Za božjo voljo Jaka, kaj pa to pomeni da si tako klavern in pobit?“
Vzdihnil je ter stopil naprej proti svoji gostilni. Šele ko sem mu položil roko na ramo, streznil se je nekoliko ter napol glasno vskliknil:	»
„Ah — ali si ti!“
Molčal je, potem pa začel s stresočim glasom :
„France, France, slabi časi se bližajo. Slabi časi. Kako smo bili nekdaj veseli in zadovoljni! Vsaki kmet je obdeloval svojo zemljo, vesel je bil in — prost. Si čul France, prost je bil. Živa duša se ni vtikala v njegov posel v njegovo posestvo, bil. je sam svoj gospodar. Pa kaj bi ti to pravil saj veš sam, kako je bilo. Kaj ne? Da, da slabi časi se bližajo kakor sem rekel, slabo gre bornemu kmetu dandanes, vidiš moj ljubi France. Ali še bi ne bilo takšno gorje, ko . . . ozrl se je plašno okoli, zbulil oči, prekrižal se s tresočo roko, pristopil bližje ter poše-petal mi tiho na uho . . . „ko bi nas pustili vsaj hudiči pri miru!“
Stresel se je, kakor bi se bal, da ga ta hudič takoj ne prime ter je pristavil komaj slišno:
„Vidiš France, po mojem travniku bo drvil sam peklenšček“.
Medtem smo prispeli do gostilne. „Molči, Jaka molči“ dejal sem po dolgem molku, „ne govori mi tako čudno. Ali blodiš, ali se ti meša ?“
Odgovoril ni nič. Le zdaj pa zdaj je uprl teman pogled na svoj travnik ter nekaj nerazločnega mrmral.
„Jaka, beži spat, gotovo si spal premalo. Srečno Jaka !“
Po potu v moj vinograd tolmačil sem si čudno vedenje gostilničarja ter rekel sam pri sebi;
„Revež, napol zmešan'je. Gotovo je napravil kak dolg in ga moral plačati, prišel je trajnik na boben“.
‘Stii kmalu sem imel priložnost spoznati vzrok gostilničarjeve bolesti. Ko hočem zaviti nek večer o mraku v gostilno... kaj vidim ? — Sapa mi zastane. Na travniku poleg gostilne je žarela na visokem kolu rudeča luč. Lasje so se mi vzdigavali, krenil sem po najkrajši poti domov.
Ko stopim v izbo mi pride mali, debel gospod naproti.
„A ta je pa vendar oče, kaj ne ?“ reče nekoliko nevoljno moji Barbi, ki je stala z bledim obrazom in z Miciko v naročju pri mizi.
„Da, gospod, zdaj je pa vendar enkrat tu“, rekla je bolj potihoma ter krepkejše pristavila :
Istrani v Štrpedu pri Buzetu ljudsko čitalnico in ob drugih sličnih prilikah, so govorili, da oni spoštujejo vero ali vsaj da niso proti njej v „Omladini“ pa pravijo : „Mi smo principielno proti sličnim zavodom“ (namreč verskim). Ali ni to postopanje radi kalnega in liberalnega istrskega dijaštva, ki gotovo ni bilo v samostanu vzgojeno, polno bojazljivosti, klečeplaziva in hinavščine pred celim narodom istrskim ? Mislimo da zadostuje to ! Kdor pa hoče proučiti natanko narodni in kulturni program radikalnega dijaštva, naj- čita -članek v „Zori“ po 10 letih „Idealnost in slov. dijaštvo“ str. 24—-27, posebno pa str. 23, kako je v tem oziru na Hrvaškem.	-I vü
Mi pa apeliramo na vse poštene istrske narodnjake, da se vprašanje konvitka vlPazinu, ki je za bodočnost našega "naroda nedogledne važnosti, v narodnem in katoliškem duhu reši a ne po Masarykovih in Kantovih idejah, katere ti izrodki istrskega naroda v Istro zanašajo !
Sirite ZA.FIJO
politične vesti.
AVSTRO-OfiRSKA
Proračunski odsek državnega zbora je razpravljal o proračunu ministrstva za javna dela in domobranskega ministrstva. Ob tej priliki so poslanci interpelirali ministra, ker nekateri rezervisti, ki so bili poklicani v vojake zaradi bosanskih razmer še niso odpoklicani in pa radi odškodnine onim rodbinam, katerih član j e so bili poklicani pod orožje. Sedaj razpravlja odsek o proračunu trgovinskega ministrstva. Minister Weisskirchner je obljubil, da hoče pospešiti dela v tržaški luki, da bo zamogla odgovarjati vsem modernim potrebam. Pozval je mladino, naj bi se v obilnejši meri posvetila mornarništvu, kjer jo čaka lepa prihodnjost. Dasi je proračunski odsek najvažnejši, vendar je obrnjena danes pozornost naše javnosti v prvi vrsti na razprave v aneksijskom odseku, kjer se nadaljuje razprava o Burianovi agrarni banki za Bosno. Medtem ko hočejo vporabiti vladi nasprotne stranke to priliko, da vržejo Bienerthovo ministrstvo, si pa prizadevajo zlasti nemški krščanski socialci vso krivdo zvaliti na skupnega finančnega ministra Bu-riana. Znamenit je bil govor, ki ga je imel v tem odseku zaradi agrarne banke dr. Krek. Udrihal je po Burianu, pa tudi avstrijski vladi ni prizanesel. V zadnji seji bosanskega odseka je zagovarjal vlado Bienerth. Vlada stoji še vedno na stališču, da je ustano /ituv agrarne banke brez dovoljenja bosanskega deželnega zbora, nemogoča. Sicer pa se vrše sedaj pogajanja z avstrijsko banko „Union“ v svrho, da bo pri agrarni banki jednako z ogrskim zastopan tudi avstrijski kapital. Od izida glasovanja v tem odseku je odvisen tudi obstanek Bienerthovega ministrstva. Jugoslovani, Čehi in soc. demokratje se pogajajo, da bi skupno glasovali proti vladi. — Na drugem mestu lista javljamo, da sta zmagala v skupni splošni kuriji na Spodnjem Štajerskem kandidata S. K. S. Z. dr. Korošec in Pišek z velikansko večino. Tudi pri volitvah Predorelskem so zmagali kršč. socialci. Cesar je bil en teden v Budapešti. Sprejemal je razne ogrske polit ke, ki so mu poročali o položaju. Cesar se je vrnil na Dunaj, ne da bi se rešila kriza, ki se bo zavlekla najbrž tja do drugega meseca. Razmere med raznimi strankami na Ogrskem so vedno bolj zapletene. Člani neodvisne Košutove stranke sami med seboj niso jedne misli, mnogi nasprotujejo tudi Wekerlu. Sploh pa dobi človek utis, kakor da se Mažari sami bojijo, da dosežejo to, kar zahtevajo. Hudi so zlasti tudi na prestolonaslednika. Cesar menda še nikdar ni bil tako malo vsprejemljiv za mažarske zahteve, kakor ob tej krizi. To trdnost cesarja pripisujejo vplivu prestolonaslednika.
SESTANEK LAŠKEGA KRALJA IN NEMŠKEGA CESARJA.
Te dni sta se sestala v Brindisi-u nemška in italijanska vladarska dvojica. Italijansko brodo v je sprejme cesarsko jahto „Hohen-zollern“ tri milje od nabrežja. Cesar in cesarica ne prideta na kopno. — Sestanek se je vršil na krovu cesarske jahte, kjer je pri obedu govoril nemški sesar o dobrotah tro-zveze. — Nato je bila revija torpedovk in rušilcev torpedov v čast nemškemu cesarju. Mesto je okrašeno. Nocoj odpluje jahta „Ho-henzollern“ proti Pulju, kjer cesarsko dvojico pozdravi avstro ogrska eskadra. Jutri popoldne se cesarska dvojica odpeljeta s posebnim vlakom na Dunaj.
BALKAN.
Te dni je bilo v Carigradu slovesno opa-sanje meča novemu sultanu. (Turki namreč ne kronajo svojega vladarja, ampak on si opaše meč.) Mladoturki še vedno obešajo 'na javnih prostorih obsojence. Poročila pravijo, da Albanci niso nič kaj preveč prijazni Mla-doturkom. Med Albanci ima odstavljeni sultan Abdul Hamid mnogo osebnih prijateljev. Listi javljajo, da je prišlo do razpora med mladoturškim odborom in vojaštvom. Turški državni zbor sedaj razpravlja o spremembi ustave.
jtOV3C€.
Današnji številki smo priložili položnice vsem onim naročnikom, ki „Zarje“ še dosedaj niso plačali. Prosimo, da se istih čim preje posluži]o sicer smo primorani jim list ustaviti.
n V Rim se je odpeljal včeraj opoldne pre-vzvišeni g. škof. V Padovi se mu pridružijo dunajski romarji. Škofa spremlja č. g. Iv. Tul V Rim se je odpeljal tudi č. g. Adr. Brumen.
n Umrl je v četrtek zjutraj v svojem rojstnem kraju Toplicah na Dolenskem veleč, g, Mihael Šobar, v 65, letu starosti. Pokojnik je bil več let ' kaplan pri sv. Ivanu pri Trstu, potem pa župnik v Sočergi. Pred 4 leti je šel v pokoj in se 'nadejal nekoliko počika. Pa kmalu ga je bolezen priklenila na postelj in zadnja tri leta ni več maševal. — Svojo srčno bolezen je prenašal z veliko odanost j o. Pogreb se vrši danes v soboto. Bog mu daj v miru počivati!
n Imenovanja. Pri tajni seji mestnega sveta je bil imenovan primanjem v mostni bolnišnici dr. H. Sturli, vitez Fran Josipovega reda, in do zadnjega časa asistent telesnega zdravnika cesarjevega. —- V isti seji so bili na lastno prošnjo stalno umirovljeni: učitelj mestne ljudske šole v Rojanu Ivan Vanzetta, voditelj mestne ljudske šole na Proseku Josip Koren in voditeljica mestnega otroškega vrtca v Rojanu vdova Petrovich.
n Slovenska škofa v Ameriki. Dne 27. aprila se je odpeljal g."*mil. škof Trobec iz Amerike v' Evropo, istega dne se je mil. g. škof Stariha odpovedal svoji škofiji.
n Iz goriške škofije. V zadnjem škofijskem listu goriškem čitamo tudi imena pro-synodalnih eksaminatorjev za triletje 1909-1912. Med njimi se nahaja tudi duhovnik naše škofije Dr Jos. A Ujčič, profesor, v centralnem Semenišču. Čestitamo !
Ravnokar je izšel šematizem (status per-senalis) za Goriško nadškofijo 1909. Iz njega je razvidno, da je v centralnem semenišču 74 teologov-goj encev. Od teh spada v goriško nadškofijo 39, v tržaško 22, v poreško 12 in za krško je le 1.
n Iz odborove seje S. K. S. Z. — Pri
zadnji odborovi seji so se sklenile nekatere važne določbe. Ko se je ustanovila S. K. S. Z. za Trst, se je nameravalo da bi se trž. izobr. društvo izlilo v Zvezo in prenehalo ob-
načajnost in podlo podtikanje od strani tega radikalnega dopisnika.
B)V začetku dopisa pravi tako-le : „Denarne neprilike niso dovolile realiziranja te ideje (namreč ustanovitve konvikta) in s časom je stopila v ozadje, ker je odpadel tudi en predpogoj s tem, da so dobili dijaki pri vedno bolj priseljujočih se hrvatskih družinah potrebnih stanovanj“.	;<§! ■ I
Res je sicer, da se je priselilo v Pazin dosti hrvatskih družin, ali s tem dejstvom še ni povedano, kake so te družine. Za nas ni samo važno, da so družine hrvatske, ampak da tudi krščansko živijo, da v tem oziru nafpoverjene jim dijake dobro vplivajo. Ker je pa dosti takih družin, ki v tej točki ne odgovarjajo našim zahtevam, ne dobivajo dijaki v tem oziru potrebnih stanovanj. Dosti težav ima s tem tudi vodstvo pazinske gimnazije, da preskrbi dijakom dobra stanovanja.
Kdor hoče soditi ali je res potreben konvikt v Pazinu ali ne, ta mora najprej poznati javne razmere v tem mestu. Te pa so zelo žalostne v verskem in moralnem oziru. Premožnejši sloji italijanskega prebivalstva so skoro izključno ateistični ali pa versko indiferentni Indiferentizem se je z malimi izjemami razširil v zadnjem času tudi med hrvaško inteligenco, posebno pa med mlado, kakor nam je ravno v dokaz ta dopis v „Omladini“ posebno tam, kjer pravi : „Mi smo principielno proti sličnim
zavodom..... naša mladina ne sme poznati
bojazljivosti, klečeplaziva in hinavščine, kar tako rado preide v mlada srca'pri samostanski vzgoji“. Nižji sloji skoro vsega prebivalstva, posebno pa italijanskega so praktično socijalno demokratičnega mišljenja in to radikalne frakcije. O nemorali niti ne govorim.
Dosti je pa prebivalstva, ki že dolgo let tudi temeljnih krščanskih dolžnosti ne^vrši, kar se najbolj pozna ob nedeljah in praznikih. Tako pridemo, kar se mesta tiče, kmalu tje, če nismo že tam, kakor na Francoskem. Ali ni tudi nemorala to bogato zemljo in'njen narod precej uničila, kar je posledica principa absolutne narodnosti t. j. brez vere in špecijelno brez katoliške vere. Saj nam vsa zgodovina priča, da je nemorala najprva narodova poguba. Toliko zgodovine so mislim tudi radikalci proučili, da ne bodo tega tajili . Sedaj pa vprašamo vse razsodne ljudi, kako se bodo dijaki, če so tudi nekateri v dobrih družinah, v tem pokvarjenem ozračju ohranili nepokvarjeni ? To je za mlade ljudi skoro nemožno, posebno če se pomisli, da ni tudi na gimnaziji bilo vse v redu, kakor je lansko leto pisal, „Pučki Prijatelj“. — Tužna Istra s takimi narodnjaki in stokrat tužna s takimi kulturonosci.	j'
Potem pa se loti dopisnik Salezijancev, katerim očita, da imajo težišče izven našega naroda. Vidi se, da so mu Salezijanci španska vas in da je mogoče prvikrat slišal o njih, ko se jih je predlagalo za konvikt v Pazin. Ali tudi od takrat je imel dovolj časa, da bi proučil to salezijansko težišče pri drugih narodih, kakor v Slovencih, Poljakih, Angležih, Špancih, Američanih. Za poglavarja pravi da imajo sedaj Don Bosca. Ta je, da bodo vedeli, že leta 1885 umrl. Sedaj pa je njihov poglavar Don Mihael Rua.
Nadalje pravi, da so Salezijanci nesposobni za vzgojo. Kako so nesposobni za vzgojo, je razvidno iz tega, da vzgojajo okoli 450.000 mladine. Foerster, eden izmed najglasovitejših modernih pedagogov pravi v svojem delu
Schule und Charakter“ str. 57 o Don Boscu tako-le : „Zadnji čas so vzbudila vzgojevalna načela in vspehi katoliškega vzgojitelja Don Bosča v Turinu pozornost vzgojiteljev vseh struj“.
Sedaj pa čujmo kritiko tega radikalca o naši mladini, ki se bi vzgajala po'katoliških načelih : „Naša mladina, ki je poklicana, da za nekaj let pride med narod in deluje za njegovo nacijonalno in gospodarsko osamosvojitev, ne sme poznati bojazlivosti, klečeplastva in hinavščine, kar tako rado preide v mlada srca pri samostanski vzgoji“.
O kateri mladini se to more reči, razvidno najbolje iz sledečega : Lani, ko so osnovali
„Le urno, France, gospod te že dolgo čakajo“.
„Le urno, le urno, kam pa neki ? Saj sem že tu!“ pripomnil sem hudomušno. Hipno mi je prišla na misel čudna beseda, ki sem jo slišal od Jošketovega in podal sem gospodu desnico.
V moji razburjenosti sem mu jo moral malce bolj močno stisniti, ker izvil jo je nenadoma iz moje ter vtaknil obe roke v hlačne žepe.
„Torej vi ste France Logar, kaj ne“, začel je z mirnim glasom, „vi ste posestnik te hiše?“
France, France, bodi jako previden, dejal mi je notranji glas, z „ženirjem“ imaš za opraviti. Zato sem odločno odgovoril:
„Prvič se imenujem Logačnik in ne Logar in drugič sem tudi posestnik skednja, hleva, kurnika, dvorišča, vrta pri cesti, njive pri cerkvi, senožeti v dolu, gozda v hribu — ne samo te hiše.
Smehljaje je popravil:	' H
„Da, da Logačnik, Logačnik. Torej, kakor gotovo že veste, se izdeluje železniška zveza z Ljubljano in...“	*3l§j
„Hudičeva zveza“, prekinil sem ga jezno. To meni nič mari. Delajte sami, kakor hočete, ali da vam povem, da nobenemu ne trkne v glavo, da bi se dotaknil moje zemlje. Zapomnite si to dobro. Kaj bom mari
dopustil, da mi bodeta hirala žena in otrok, ker ne bota imela miru ne po noči ne po dnevu, temveč bila v večnem strahu? Naj Ji gledam, kako mi crkneta krava in konj, kako se mi posuši žito na polju in trava na travniku ?“
„Kaj pa porečete šele, ko vam odkritosrčno povem, da je proga namerjena prav skozi vaš hlev ?“
Osupnil sem, kaj takega vendar nisem pričakoval. Težko sem se vrgel na klopo. — Barba je šla ihteč iz sobe. Gledal sem jako poparjen za njo ter še dolgo potem zrl v vrata, ko so se bila že zaprla.
„Oče Logačnik“, mi reče po precej dolgem odmoru gospod, „bodite pametni ter po mislite, kaka dobrota vam bo ta hitra zveza, z mestom. Ne oziraje se na to, da hote za ped zemlje, ki jo zgubite, z dvakrat večjo svoto odškodovani, kakor je res vredna, bodete pa še lahko v dobrih dveh urah v Ljubljani. Te redke priložnosti nima pa vsaka vas“. —
Govoril je še dolgo ali jaz sem ga le j napol poslušal. Slednjič je vzel palico iz ko-i ta. Dolgčas mu je že moralo postati, govoriti tako dolgo brez vidnega uspeha, kakor bi bob v steno metal.
„Torej kakor sem vam že povedal, pri dite jutri zjutraj na odvetniško postajo v trg. Tam se vam bo konečno vse bolj na tanko
razložilo. Srečno!“
„Srečno !“ sem rekel srdito. „Če že mora tako biti, vam pa povem : vrat hleva jaz ne bom odpiral in zapiral. Služabnik hudiča nočem biti nikoli. Srečno!“
Krohotajo je odšel in jaz sem ves ras-kačen stiskal pesti proti odprtim vratom, iz katerih je izginil.
*
* *
Deset mesecev je minulo po tem dogodku in od mojega nekdanjega lesenega hleva ni bilo več duha ne sluha. Pri progi sem si sezidal hlev iz kamenja, kakoršnega vidite zdaj. Dolgo časa sem premišljeval na kateri strani naj bodo okna in vrata. Ali mislil sem si gotovost je vendar gotovost. Lahko skoči hudiček danes ali jutri s proge in kar naravnost skozi okno ali vrata v hlev in pomendra mi krave in vole, kunce in koze. Saj vedel nisem tako prav za prav, kaj bo teklo tam po progi. Eden je pravil, da bode vprežen pred voz železni konj, drugi celo, da sam peklenšček. Zato vidite okna in vrata samo na strani dvorišča. Nekoliko sram mi je praviti to, ali povem vam vseeno, da hote spoznali, kak strah je imel tedaj ubogi kmet pred — železnim konjem — namreč pred železnic
stojim neko jutro na dvorišču zasli-
stojati kot tako, ter da bi Zveza skušala v Trstu doseči namen izobr. društva. Tej nameri so se pa postavile velike težkoče naproti. Zato ostane Zveza le združenje posameznih nepolitičnih katol. organizacij. V sled tega se bo moral na prih. občnem zboru odbor presnovati v tem smislu, da bodo organizacije v odboru Zveze bolj zastopane. Sedež Zveze seveda ostane Trst, toda odborove seje bi se pa lahko vršile tudi zunaj Trsta. Izrazila se je pa želja, naj bi se trž. izobr. društvo poživilo ter agilnejše delovalo. Glede ženskega oddelka S. K. S. Z. se je sklenilo, da se za sedaj osnuje v tržaški Mar. družbi poseben odsek, h kat erem bodo lahko pristopale tudi take, ki niso članice Mar. družbe. Z ozirom na resolucijo, sprejeto na sestanku odposlancev izobr. društva v Dolini, da bi se letos napravil na Zvročku skupen sestanek vseh izobr. društev v večjem obsegu je odbor sklenil, da je v principu za ta predlog, le glede kraja je izrazil svoje pomisleke. Oddaljeno od železniške postaje, pomanjkanje postrežbe itd. Zato se pozivajo odbori, da javijo v tem oziru predsedniku Zveze svoje nove predloge. Istotako prosimo sl. društva, da nam takoj javijo, ako mislijo poslati koga na letošnji občni zbor glavne S. K. S. Z. v Ljubljani, ki. se bo vršil dne 31. maja. t 1. na Koroškem.
nRicmanjska stvar se torej vendarle giblje proti koncu. Slišimo, da se začne cerkev prav kmalu popravljati in da je delo baje že oddano nekemu g. Bekarju iz Rocola. Občinski zastop dolinski je hotel še v zadnjem hipu vso stvar zavleči s tem da je mislil zahtevati od cerkvene oblasti neke pisane garancije glede rabe slovenščine v cerkvi, kar je pa, kakor se nam poroča, ricmanjski vaški načelnik g. Berdon sam preprečil, ki je povdarjal, da so taka vprašanja lokalna zadeva med Ricmanjci in škofom in velja tu samo to, kar se je med škofom in dr. Laginjo pismeno sklenilo. Če je temu res tako, nas to iskreno veseli, ker smo vedno želeli, da se povrnejo v Ricmanje zopet normalne razmere z lepim krščanskim življenjem. Vsa navskrižja, nesporazumlj en j a in sovraštva pa naj bodo potem za vselej pozabljena.
n Morda pomota ? V četrtkovi „Edinosti“ objavlja nek — župni urad na Koperščini svojo zahvalo^,,Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani“-Ne vemo, od kedaj sem je „Edinost“ uradno glasilo župnih uradov. Ali je tu morda kaka pomota ? Upamo, da pride pojasnilo.
n Kje je doslednost in pravičnost ? Zadnjič smo v notici „Pojasnila želimo“ javili, da je občinski zastop v Dolini umaknil ali preklical svojo I zloglasno nezaupnico proti tržaškemu škofu. Kot vzrok je navedel neko „spremembo glede uporabe slovenskega jezika v cerkvi" Izrazili smo željo, naj bi dolinski župan pojasnil slovenski javnosti to „spremembo". No tega ni storil in tudi nikdar ne bo, ker te spremembe ni. Prav nič se ni spremenilo glede rabe slovenskega jezika v cerkvi, sploh ni škof niti v najmanjši stvari spremenil svojega postopanja od dne 30. novembra 1907 dalje do danes, in glej čudo : nezaupnica sklenjena dne 30. novembra 1907 se soglasno prekliče. Kje je tu doslednost in pravičnost občinskega zastopa v Dolini ? Če je bila nezaupnica upravičena takrat, mora biti tudi danes, ker se ni od tedaj prav nič spremenilo, čemu jo torej preklicujete ? Če je pa bila nezaupnica — kakor smo mi takrat jasno dokazali in kakor priča sedaj vaša nemirna vest — samo grdo blatenje škofa in njegove duhovščine, zakaj ste jo sklenili ? Če pa uvidevate sedaj svoje tedanje krivično ravnanje, čemu je ne pošteno prekličete, kakor se spodobi možu poštenjaku, ne’pa da se skrivate za neko „spremembo v rabi slovenskega jezika“, ki je pa ni ? Sicer pa, da se pokaže ta nedoslednost in krivičnost v še lepši luči, postavimo sem tedanjo nezaupnico in sedanji preklic iste. Nezaupnica proti škofu sklenjena dne 30. novembra 190 < 1907^se glasi :	®
„Zastop občine Dolina v Istri zbran dovoljnoštevilno v seji dne 30. novem-braJ1907jprotestu j e najodločneje na postopanju tržaškega škofa i H
šim čudno šumenje in dregetanje, katero je prihajalo vedno bližje in bližje. Zemlja se je začela tresti in ko pogledam na progo — velika črna zverina z dolgim vratom in debelo glavo je drvila mimo našega hleva. Rušila je gost dim z grozovito silo v zrak. Dolg rep je bil razdeljen v več delov. Vsak del je imel štiri čudovite noge .... naravnost rečeno grozno.
„Barba, Barba, za božjo voljo, reši sebe in Miciko“, sem vpil na vse pretege. Kolena so se mi šibe la, da sem komaj stal. Čez nekaj časa prihrumi Barba z Miciko v naročju in z velikim do vrha napolnjenim košem na hrbtu iz hiše ter vpije:
„France, sem že tu, sem že tu. Križ božji, teci no, kaj pa stojiš, kakor bi bil na zemljo prismoljen.
„Bežimo, bežimo“, sem še zavpil, „kaj misliš, da je hudič, vol ali kaj...“
Ko je striček izgovoril zadnjo besedo nam je zadonel hreššeč pisk na uho. Vlak je vozil bliskoma po progi.
„No zdaj gre pa že brzovlak“ rekel je ter povlekel na svoji ugašeni pipi.
„Pozno je že, pojmo spat“.
Poslovil sem se od ljubeznjivega starčka ter sanjal vso noč o strašnih zverinah z dolgim vratom in razdeljenim repom.

njegovih duhovnov proti 1 i-s t u ..E d i n o s t“ in proti slove n-ski narodnosti sploh in mu izreka popolno nezaupanje. Vabi tržaškega škofa, da svoje tozadevne ukaze in navodila prekliče. Ako bo cerkev tako postopala, smo siljeni Boga moliti brez takih duhovnov, ker mi zahtevamo duhovne, ki bodo z nami čutili in bili naše narodnosti".
Zdaj pazi, dragi čitatelj, radi česa .se je takrat protestiralo in radi česa se sedaj protest umakne. Zato postavimo semkaj še sedanji sklep občinskega zastopa, dolinskega :
..K er je r i c m a n j s k a cerkvena [zadeva poravnana in so cerkveni dostojanstveniki dali drž. in dež. poslancu dr. Laginji povoljne obljube glede uporabe slovenskega jezika v c e r k v i, je odpadel glavni povod našemu nezaupanju napram Njegovi ekscelenci milostljivemu gospodu škofu Naglu. Vsled tega se občinski zastop nadeja, da se bodo v bodoče spoštovale pravice našega naroda in da ne bode več nikakega nesporazuma med cerkvenimi oblastnijami in slovenskim narodom tr-žaško-koperske škofije“. Nato predlaga g. Pangerc, da se po njem stavljena in v seji občinskega zastopa dne 30. novembra 1907 soglasno sprejeta nezaupnica umakne. Predlog se soglasno sprejme.
Tu naj sedaj sodi slovenska javnost doslednost občinskega zastopa dolinskega. Kar odprto se upa trditi neresnico, da je bil glavni povod nezaupnice v nekakem zatiranju slovenskega jezika v cerkvi, ko je pa vendar v nezaupnici jasno stalo, da protestirajo proti postopanju tržaškega škofa in njegovih duhovnov proti listu „Edinost" in so tam izrecno vabili škofa, naj svoje ukaze in navodila glede čitanja lista ..Edinost'1 prekliče. — Vidite, občinski očetje dolinski, glavni in edini povod vaše nezaupnice namreč prepoved „Edinosti“ obstoji danes prav tako, kakor dne 30. novembra 1907, tega odloka škof še ni preklical. Pa saj to tudi vi sami dobro, veste, le tega niste vedeli,Vkako bi si pomagali iz zagate, v katero vas je spravila vaša tedanja navdušenost za gnjili tržaški liberalizem in lusega načelnika naglica, v kateri je skušal nai	i2 Trsta preskrbeti zadoščenje pro-
skri uani „Edinosti“. Kako naj imenujemo tako postopanje, če ne skrajno podlost ? To je madež, ki bi si ga izbrisali le s poštenim prekli-canjem, ne pa s tem klavernim zavijanjem resnice. Ta madež vam ostane in bo pomagal da se'bodo ljudstvu odprle oči in se bodo tem prej otresli takega vodstva. — Eno dobro pa ima vendar vsa ta zadeva in to preklicavanje, namreč to, da je občinski zastop dolinski s svojim zadnjim sklepom potrdil škofovo prepoved glede čitanja in podpiranja lista „Edinost“ in je le želeti, da bi se tej prepovedi po vzgledu dolinskega pridružili še vsi drugi občinski za-stopi širom slovenske zemlje, posebno na Krasu in v Istri !
n Nemški profesorij kot agenti. Beželn šolski nadzornik dr. Kauer je imel 3. in 6 t. m. v dvorani društva „Avstrija“ zgodovinske predavanje „Rim“ s slikami. — Vstopnina je bila 2 in 1 K, stojišča pa po 60 v. Čisti dobiček teh predavanj je bil namenjen n e raškim d i j a k o m na vseučiliščih, posebne ■onim, ki se posvetijo filologiji. Da so za ti Priredbi agitirali po gimnaziji vsi profesorji ženici je ob sebi umevno, saj so se hoteli iako le prikupiti svojemu predstojniku in nihče jim tega ne sme šteti v zlo. A kar je počenjal neki dr. Vincenc Seunig( izreci Zevnik) nemški Ljubljančan, to pa sega že čez mejo. Ta junak je hotel doseči s terorizmom česar ni mogel opraviti z papirnatimi vabili, V nekem razredu višje gimnazije, kjer je večina samih Slovencev, ko je videl, da pri prvem predavanju ni bilo skoro nobenega, j	rmAd u1ro rjoveti kot pravi nemšku-
1 i P ® 1 b da če ne pridejo k prihodnjem predavanju	b љ„!ј a,1,, J (ki
cuje grsemo) ,zpra„,al t,, je di:j 'o, ^ zormk predaval in gorje onemu, ki ne bo znal! No gospod Zevnik, koliko je bilo pa procentov od vašega terorizma! Kmalu si boste izmislili, da vam morajo očetje naših slovenskih dijakov pripeljati vse krave in vso živino, kar jo imajo doma, da jih bote poslali v Gradec ali na Dunaj nemškim buršem v žrelo! Vidi se, da vam je zrastla glava Ra ljubljanskem zevniku. — Toraj ne več mostu do Adrije, ampak čez Adrijo ga mislijo zidati!
n Kako je s tožbo proti učitelju Venturiniju v Dolini ? Pod naslovom „Zakon nad vse“ je objavila „Edinost“ minolo nedeljo daljši članek, v katerem slika duhovščino v bregu. Posebno g. kaplana \ olka, kot podle denun-oiante tamošnjega učiteljstva. „Edinost“ pravi, da je g. Venturini eden najboljših učiteljev na Koperščini, ki da nima drugega pogreška, razun tega, da je navajen misliti s svojo glavo, -ato da so se našli ljudje, ki bi v svoji strasti mteli dobiti svojo žrtev v njegovi osebi. Po ječkratnih prejšnjih brezuspešnih ovadbah da 80 vložili pred mesecem potom župnega urada ' DoIinj in škofijskega ordinariata novo tožbo moti temu učitelju in sicer pri deželnem šol-‘ 'em svetu v Trstu. Sedaj pa da pripravijo še novo ovadbo in da nabirajo za njo n Pjse med ljudmi. O g. kaplanu Volku pa šobai? "®c^nost celo, da je podal deželnemu tgi8 ,enm svetu v Trstu nekako kvalifikacijsko nači ° ° VSe*1 učiteljih v Bregu. Ker da je na ta VoiV^tvo brez vsakega varstva, nekam s rei in so zadnja preganjanja gospođa
učitelja Venturinija „duševno deprimirala““, zato, pravi „Edinost“, bo najbolje, da se izvede stroga preiskava proti učitelju Venturiniju in se v slučaju krivde isti kaznuje, če je pa nedolžen, naj se izroče državnemu tajništvu vsi oni, ki so ga po krivem dolžili. —• Proti zadnjemu odstavku nimamo mi prav nič saj je to samo po sebi umevno in tudi edino pravično, da se v slučaju tožbe zadeva preišče in stranka, kateri se je krivda res dokazala, tudi kaznuje. Naš namen je samo : braniti duhovščino v Bregu pred krivičnim očitanjem v „Edinosti“, češ da je začela denuncirati učitelja Venturinija zato, ker si upa ta mož misliti s svojo glavo. Tu trdi „Edinost“ neresnico in blati duhovščino. Zato povejmo tu čisto odprto, da ni začela denuncirati duhovščina, ampak se je prvi lotil tega nečednega posla krajni šolski svet v Dolini pod predsedstvom g. Pangerca! Tam so gospodje skovali podlo obtožbo proti gg. Šoncu in Volku, da ustanavljata „delavska podporna in bralna društva“, v katerih da se ljustvo hujska proti učiteljstvu in to celo po političnih agitatorjih iz Ljubljane. Gospodje v krajnem šolskem svetu dolinskem so svetovali škofijskemu ordinariatu, naj rečena dva gospoda premesti, ,.da se ne bo ljudstvo vznemirjalo“. Tako se je stvar v resnici začela. Sedaj se pa, upaFdenunciant sam očitati denuncianstvo, če toženec reagira. Kdo bo duhovščini zameril, če se brani proti denunciantom ? Če ne sme biti učiteljstvo „vogelfrei“, sme-li biti duhovščina ? In ima li morda učitelj Venturini monopol za mišljenje z lastno glavo, da ne bi smela tudi duhovščina misliti s svojo glavo in ustanavljati slovenskemu ljudstvu izobraževalnih društev, v katerih se pa ne bo nikdar hujskalo proti učiteljstvu, če bo isto s svojo glavo pametno in pošteno mislilo’! Toliko za danes, da se bo znalo, kdo je v Bregu denunciant in se ne bo duhovščina kar tako blatila. V ostalem pa4,.zakon nad vse“ !
n Občni zbor „katoliškega tisk. društva“
se je moral radi preureditve društvene trgovine in knjigovodstva nekoliko odnesti, vršil se bo pa'koj po binkoštih, kar se pravočasni objavi.
n Izidfdeželnozborskih volitev na Štajerskem nas je zelo zanimal, tembolj, ker se je bilo glasom „Straže“ za izvolitev g. Piska nekoliko bati. Vendar — hvala Bogu — izid volitev v splošni skupini je tako sijajen za slov. kmečko zvezo, da si ga nismo mogli pričakovati lepšega. Dr. Korošec je zmagal z ogromno večino, g. Pišek pa je dobil od 10.580 oddanih glasov 6.051, torej nad 57 odstotkov; socialni demokratUSiter 2752, liberalni učitelj Brinar pa 1777 glasov, torej komaj 16 odstot. V nemškem delu Štajerske so nemški nacio-nalci poraženi na vsej črti, izvoljeni so trije krščanski sociale! in štirje socialni demokrat j e. — Krščanski možje, voditelji zdravega ljudskega gibanja na Štajerskem so pač lahko zadovoljni in ponosni na lepe uspehe krščanske misli na Štajerskem.	1 *
n Dunajski župan s svojimi svetovavci v Trstu. Minoli petek zvečer se je pripeljal dunajski župan dr. Lueger s posebnim vlakom državne železnice v Trst. Spremljalo ga je 200 mestnih svetovavcev s tremi dunajskimi podžupani. Sto svetovavcev z županom se je nastanilo v hotelu „Volpich“, ki je bil na čast odličnim gostom okrašen, drugi pa na parniku „Brünn ob pomolu Sanita. Naslednjega dne so se dunajski visoki gostje odpeljali na rečenem parniku v San Pelagio blizo Rovinja v Istri, kjer je dalo dunajsko mesto sezidati zelo veliko in moderno urejeno kopelj za dunajske otroke. To kopališče je bilo v soboto v navzočnosti dunajskih mestnih svetovavcev, najvojvodinje Marije Jožefe in cesarskega namestnika slovesno blagoslovljeno. Kakor poroča dunajska „Reishspost“, ima kopališče lastno cerkev z lepo kupolo in dvema zvonikoma V cerkvi je prostora za 400 oseb. Oltar so prepeljali iz ene dunajske cerkve. Nov paviljon za bolne otroke sprejme lahko 102 otroka brezplačno, 38 pa proti plačilu. Za to število se je kopelj samo povečala, ker stara kopelj je že sprejela do 150 gojencev. Ves zavod ima svojo lastno električno centralo, in rabijo električen tok pri vsakovrstnih operacijah. Roentgenovi žarki, ki svetijo tudi skozi meso, se uporabljajo tako pridno, kakor nikjer drugje. Načrt za to veliko zgradbo je idelal prof. dr. Monti. Stroške v znesku en milijon in 653 tisoč K je dunajska občina že dovolila. — Po blago-slovljenju se je odpeljal dunajski župan dalje v Dalmacijo, nekateri svetovavci so se vrnili v Trst, drugi pa nadaljujejo svoje potovanje v Bosno, kjer jim prirede velik© slavnosti.
n Pri občinskih volitvah v Pulju so Hrvati postavili v tretjem in petem razredu lastne kandidate, in sicer v petem dr. Matko Laginjo in kot namestnika Josipa Stihovica. V 3. razredu kandidirajo : dr. Zucoona, Kaz. Mikoviloviča, Ivana Ušica, Josipa Ravnica, Greg. Grakaliča in Jos. Zuccona; kot namestnike pa : Ant. Mezuliča, Greg. Mihaljeviča, Ivana Ljubotino in Mih. Buiča. Peti razred je volil od 9. do 12., tretji pa voli od 16. do 20. t. m. V prvem okraju v petem razredu sta zmagala'socialista Lirussi in Bon, v drugem slovanskem okraju je v petem razredu izvoljen Dr. Laginja brez protikandidata.
n Velika železniška nesreča se je pripetila pri postaji Pesnica, ki je prva postaja od Maribora dalje proti Dunaju. Nesreča se je pripetila v torek, dne 11. t. m. ob eni uri po noči. Osebnii vlak štev. 37. ki se odpelje z Dunaja ob štirih in pol popoldne in prihaja v Pesnico ob [12 uri in 2/ minut ponoči, je stal pred postajo Pesnica
pri distančnem znamenju. Za njim je vozil takozvani koroški brzovlak, ki dospe v Maribor ob eni uri in 19 minut po polnoči. Strojevodja tega brzovlaka ni dobil od čuvaja na progi znamenja, naj se ustavi, ker stoji pred distančno pločo osebni vlak štev. 37, in je vozil brez skrbi naprej. V zadnjem hipu je zapazil strojevodja osebnega vlaka, da vozi brzovlak proti zadnjemu vozu njegovega vlaka in je zato potegnil svoj vlak nekoliko naprej proti postaji. Tudi strojevodja brzovlaka je skušal vlak ustaviti, pa žal je bilo vse že prepozno. Brzovlak je zavozil v osebni vlak s tako silo, da je zadnji voz osebnega vlaka kar prerezal in razbil še predzadnji voz. K nesreči se je v istem hipu vnel še plin in oba voza sta bila v trenotku v plamenu. V zadnjem vozu ni bilo nobenega potnika, v predzadnje vozu pa sta spala aka-demični slikar Walter iz Maribora in poročnik Quandest. Slikarja Walterja je brzovlakov stroj vsega zmečkal in ubitega vrgel kakih 10 metrov čez nasip. Poročnik Quandest pa si je pomagal, dasi ranjen skozi razbito streho na prosto. Ranjeni so še inšpektor Höschl, ki se je pe'jal na brzovlakovem stroju, neki Zirngeist iz Ptuja in sprevodnik Krainz iz Maribora, ki je skočil iz voza, ko je videl bližnjo nesrečo Proti Gradcu je bila brzojavna zveza pretrgana, ker so razbiti vozovi podrli tudi par telegra-fičnih drogov. Prva pomoč je prišla iz*Maribora. Do 6. ure zjutraj ni bila proga zopet pripravljena, odtod precejšne zamude vlakov. Škoda se ceni od 80 do sto tisoč Kron. Kdo je kriv nesreče, še ni znano.
n Hrvatsko petje pred papežem. Ko so
bili pred kratkim Hrvatje v avdijenci pri sv, Očetu, so zapele deklice, učenke nekega liceja, ki jih je papež imenoval „studiose“, v hrvatskem jeziku dvoglasno papeževo himno, kar je sv. Očeta zelo veselilo. Res lepo odlikovanje za priproste hrvatske deklice.
n Kapitan se je^ustrelil. Vojna ladja „Pelikan“ je v viharni noči minole sobote obtičala na skalovju blizu Šibenika v Dalmaciji. Tam je morje zelo ozko in v viharju skrajno nevarno. „Pelikan“, ki je sprejel lahko do 2340 ton in imel 196 vojakov, se je precej poškodoval. Poveljnik ladje ni znal v obupu, ko je Videl nesrečo, nič bolj pametnega storiti, in se je ustrelil. Pokopali so ga v Pulju. Ladjo so kmalu potem dvignili iz skalovja.
n Novo postajališče. Danes se otvori novo postajališče na južni železnici in sicer v Ločniku pri Gorici.
n Prevoz živali za cesarsko menežarijo v Schönbrunnu. Pretekli teden je prispel v naše pristanišče Lloydov parnik „Salzburg“, ki je v Egiptu vkrcal mnogo živali, n. pr. noje zebre, nilskega konja in druge razne redke živali. Živali so izkrcali na pomolu Sanita pod i vodstvom nadzornika Schönbmnske me-nežarije ter so jih z južno železnico odpeljali na Dunaj.
n Vlak je povozil na kolodvoru Gornje Ležeče hčerko nekega čuvaja, ki se je s tira umaknila prvemu vlaku, nato jo je pa drugi vlak prijel in povozil. Bila je takoj mrtva.
n Postajališče „Zazid“ se otvori danes na železniški progi Divača-Pula med postajama Podgorje in Rakitovič. Sprejema tudi prtljago.
n Veliko^snega je zapadlo po Koroškem. Pritisnil je tudi mraz, ki preti uničiti črešnje in hruške, ki so letos lepo kazale. $	$
n 25-letnico škofovanja je praznoval 4. t. m . Era. Marijan Markovič, škof banjaluški v Bosni.
n Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se vrši dne 6. junija v Kastvu. .
n Balkanovci na delu. Jutri, v nedeljo, ustanove Balkanovci svojo šesto ljudsko knjižnico v Krepljah na Krasu. Tako sadove rodi zaspanost tistih mož, ki so v prvi vrsti poklicani nuditi ljudstvu pravo prosveto s času primernimi sredstvi. Qui potest capere, capiat !
n Reklamacij proti volivnemu imeniku za občinske volitve v Trstu je^bilo vloženih 1910. Vseh volivcev je nad 41 tisoč. Mestna delegacija, ki ima v prvi instanci odločati o reklamacijah, jih je 323 zavrnila, ker niso bile sestavljene v laščini (!), ugodila 199 reklamacijam za vpis v volivni imenik, 436 za izbris, 221 za poprave. Največ reklamacij je vložil 4. mestni volivni okraj (1145), najmanj 1. okoličanski (15).
n „Banca popolare Goriziana“ se je s svojim ravnateljem imenitno opeharila. Mož je na lastno roko brez pooblastila odborovega špekuliral z bančnim denarjem na borzi in izgubil poldrugi milijon Kron. Odborniki so morali povrniti škodo, da niso trpeli vlagatelji.
n V Krepljah na Krasu se je ustanovilo gospodarsko društvo z namenom pospeševati umetno gnojenje travnikov in polja ter oskrbovati vse kmečke potrebščine svojim udom. Predsednik je Fr. Tavčar.
n Nemški cesar na Dunaju. Včeraj je dospel nemški cesar Viljem II. na Dunaj, kjer so ga sprejeli z izrednimi častni.
n Kmečko zavarovanje. — Dr. Krek je spisal knjižico o kmečkem zavarovanju. V tej knjižici, na prav poljuden način, da ga razume vsakdo, razlaga vladni načrt o kmečkem zavarovanju. Posamezni izvodi te knjižice stanejo po 20 v, če se jih naroči več skupaj, pridejo ceneje. Vsem, ki se za to zanimajo. posebno pa izobraževalnim društvom in „Kmečkim zvezam“, prav toplo priporočamo to knjižico. Knjižica se naroča v „katol. bukvami“ v Ljubljani. Sezite po tej važni knjižici! Poučite se o tem zakonskem načrtu, ki je tolike važnosti za kmečki stan. Prihodnjič nameravamo kaj več spregovooiti o tej knjižici.
Nabrali od 20. feb. do 31. marca 1909 za Marijin dom :
Ana Simonič K 14.30, Rozalija Klun K 8.—, Jožefa Katern K 19.—, Marija Švigel K 23.—, Terezija Zobec K 25.—, Marija Tudor • K 12. —, Elizabeta Jug K 34.72, Ivana Štokelj K 6.30, Terezija Koritnik K 11.—, Jožefa Cerkvenik K 112.—, Uršula Gulič K 6.—, Ivana Galta K 36.—-, Frančišek Guštin K 48.— Skupaj K 355.32.
Dobrotniki po 100 K : M. B.
Ustanovniki po 20 K : Ivana Bavdaž, Jožefa Fabjan, Marija Bitenc
Redni udje po 10 K : Jožefa Koritnik ; po 5 K : Jožefa Delak, Margarita Smerdu; po 4 K : Marija Prunk, Frančiška Kristan, Milka Lovšin, Olga Vilfan, Marija Žejen; po 3 K : Alojzija Mlekuš, Ivana Cerkvenik, Marija Saule, Marija Danjola, Marija Gradišar, Ana Frank, Antonija Kariž, Marija Oblak , po 2 K : Marija Hlebanja, Alojzija Gregorič, Katarina Koren, Ivana Rabič, Marija Jež, Marija Pukshofer, Jerica Peternel, Marija Janežič, Amalija Krt, Marija Pahor, Marija Roseta, Katarina Rovan, Marija Turkart, Ivana Markuža, Terezija Namre, Marija Stok. Frančiška Eržen, Antonija Kravos, Marija Kuret, Antonija Kravos, Cigoj, Hedviga, Uršula Gulič, Frančiška Cotič, Marija Verbajs, Podporniki po 1 K : Frančiška Verk, — Da rovali po 10 K : Baronica Ralli, N. N.; po 6 K : Jožefa Cerkvenik ; po 5 K : Ana Orel, Jakob Bambič ; po 4 K : Baronica Albori ; po 3 K: N. N., po 3.30 K. Ana Boškin ; po 2.40K : Uršula Kordin ; po 2.— K : N. N., Terezija Vičič Ana Kudler, Neimenovana, Neža Botar, Marija Hlebec, Marija Prunk, Marija Gustinčič, Marija Mužina, Marija Vičič ; po 1 K : Marija Samec, Ivan Kalin, N. N., Serafina Manzoni, A. Furlan, Jakob Košmerlj, Brazzanovič Marija, V. Žitnik, C. Bohinec ; po 50 vin. : Frančiška N.rN. N. po 40 vin. : N. N., I. Kovačič, I. Rošič, po 22 vin. N. N. ; Srčna hvala vsem darovalcem.
)z okolice.
o Barkovlje. Preteklo nedeljo, 9. maja, smo imeli v svoji sredi prevzvišenega g. škofa, da ovrši kanonično vizitacijo v tej župniji Devet let je že, od kar je blagopok. škof Šterk opravil zadnjič tukaj to cerkveno opravilo. Sprejem je bil tudi sedaj prav prisrčen, kakor sef spodobi cerkvenemu nadpastirju. V dolgi vrsti smo šli nasproti g. škofu, ki se je pripeljal v spremstvu kapiteljskega dekana monsig. Sincicha in okrajnega dekana monsig. Fabris. Ob prihodu ga je v ljubkih besedah pozdravila učenka-birmanka v imenu vseh birmancev, njihovih starišev, kumov in kumic, ter mu v znak hvaležnosti in ljubezni podarila šopek svežih cvetlic. Med ubranim pritrkovanjem zvonov pomikal se je sprevod do župnišča, kjer se je Prevzvišeni pripravil za cerkveno opravilo. Točno ob 9. uri ga je duhovščina z birmanci in botri spremila v cerkev. Naš cerkveni mešani pevski zbor ga je sprejel pri vhodu v cerkev s primerno pesmijo, ter tudi med škofovo maso jako lepo prepeval. Tudi Prevzvišeni je bil očividno zadovoljen radi obilne vdeležbe vernikov, ter se je v svojem govoru toplo zahvalil za ljubezniv sprejem. Govoril je vernikom v slov. jeziku ter priporočil v naßih časih tako potrebno vestno izpolnovanje krščanskih dolžnosti. Pozdravil je tudi navzoče vernike druge narodnosti v italjanskem jeziku.
Po sv. opravilu je bilo izpraševanje birmancev, ki je šlo gladko od rok, na kar jim je Prevzvišeni podelil zakram. sv. birme. Birmancev je bilo 58. Število ni veliko v primer s župnijo od 3000 duš, a to radi tega, ker gre iz je župnije vsako leto okoli 50 otrok k sv. birmi v bližnje mesto. Cerkvena slavnost se je splošno prav lepo zvršila. Opaziti je samo to, da se pri takih slovesnostih žal preveč opušča in izgublja lepa okoličanska narodna' noša. Prevzv. g. škof je ostal pri nas tudi čez poldne ter se vde-ležil popoldanske službe božje, kjer so naši cerkveni pevci zopet pokazali, da so še zmerom uneti za čast Božjo ter da želijo biti tudi naprej vredni nasledniki nekdajnih slovečih Barkov-Ijanskih pevcev.
Po sv. blagoslovu se je g. škof še enkrat pred cerkvijo poslovil od obilno zbranega ljudstva ter se s svojim spremstvom odpeljal med slovesnim zvonenjem nazaj v mesto. Ves čas je vladal vzoren red, za kar so skrbeli tudi naši stražniki, ki so za to slavnost oblekli svojo paradno obleko in tako tudi poveličali vso slavnost. Dal Bog, da bi naša mladina potrjena v veri v bodoče tudi stanovitna ostala !
o Sv. Ivan. — Naie izobr. društvo priredi prihodnjo nedeljo dne 23. maja v dvorani kons. društva pri cerkvi svojo pomladansko veselico. Na vsporedujje šaloigra : „Za letovišče“. Pri tej veselici pa nastopi tudi prvikrat naš tamburaški zbor. Nekaj komadov bo proizvajal sam. Spremljal pa bo tudi društveni ženski zbor. Vabimo vse prijatelje, zlasti pa one, ki so nam pomagali pri nabavi tamburic, da pridejo [pogledat, kako so se naši fantje naučili. Opozarjamo, da jih uči znani kapelnik Vogrič. Od njegovih učencev smemo že pričakovati nekaj dovršenega. Zelo radi bi pa videli, da bi nas zlasti posetili v obilnem številu bratje iz Skednja in Trsta, pa tudi od drugod. Porabimo vsaj take prilike za izlete, kjer se nam nudi prilika za j modsebojno spoznavanje in navdšenje.

3z 3sire.
i Iz Podgrada v Istri. Gotovo je vsem, ki so bili kedaj v Podgradu, znano, kako velika je bila tu potreba nove cerkve. Saj je sedanja stara cerkvica tako mala, da je prenapolnjena, če pridejo samo šolski otroci noter. Že pol stoletja se je pripravljalo zidanje nove cerkve, ali žal, ostalo je vse le pri besedah. No, sedaj pa upamo, hvala Bogu, da v kratkem vdobimo novo cerkev. 2. svečana t. 1. se je izvolil „stavbeni odbor“, ki je vzel stvar energično v roke in — šlo je . „Stavbeni odbor“ je v kratkem času vse potrebno uredil (načrti in precejšnja svota denarja, a seveda mnogo premajhna, je bila že pripravljena) razpisal in oddal dela in po Veliki noči se je že pričelo z delom. A zadnjo nedeljo, 9. t. m. je bil tisti srečni in za nas veseli dan, da se je slovesno blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev.
Lepo je bilo videti) ko se je ob 10 uri pomikala iz stare cerkvice dolga procesija z zastavo na prostor nove crkve, kjer je bila na prostem v zato skupno pripravljenem šotoru najprvo slovesna sv. maša z asistenco. Sv. mašo je daroval domači g. kapelan. Po sveti maši je imel preč. monsignor Anton Rogač dekan v Hrušici, kratek a prav prisrčen nagovor, nakar / je bilo darovanje za novo cerkev in nazadnje je g. dekan ob azistenci domače in sosednje duhovščine slovesno blagoslovil temeljni kamen, ki je bil na to ob pokanju topičev vložen v zid .za oltarjem. Da so ves prostor, posebno pa temeljni kamen domači fantje in dekleta prav lepo okinčali, se razume: — Vsa slovesnost ktere se je udeležila ogromna množica iz "bližnjih in daljnih vasi, je bila prav lepa in bo ostala vsem gotovo v najboljšem spominu. Bog blagoslovi naše delo ! Zgradbo nove cerkve je prevzela slovenska tvrdka Fran Žigon in Igpac Špacapan iz Renč na Goriškem ki je sezidala že tri nove cerkve na Dolenjskem. Sami seveda vsega ne bomo zmogli, zato bomo kmalu prisiljeni trkati na dobra in usmiljena srca za pomoč. Upamo, da ne brezvspešno !
Tudi v bližnji Hrušici se pridno gibljejo. Sedaj se je ustanovil tam tamburaški zbor. Le vrlo naprej ! O volitvi župana je sedaj vse tiho. Obe stranki sta vložili priziv.
i Iz Dekanov se nam poroča:	Preteklo
soboto 8. t. m. so napravili dijaki škofijskega konvikta v Trstu majnikov izlet in za cilj so si izbrali našo vas. Občudovali smo njih lepo obnašanje bodisi ob prihodu kakor ves dan in ob odhodu od nas. Čudili smo se tudi ginljivemu petju še tako mladih glasov pri sv. maši, ki jo je opravil domači gospod župnik ob 8. uri. ■— Po maši so si dijaki v spremstvu g. župnika in svojih predstojnikov šli ogledat izvir Reke Rižane. Od tod so jo mahnili na Kubed, kjer jih je jako gostoljubno sprejel č. g. Škvarč. Po malem odpo-čitku so se napotili zopet nazaj v Dekane, kjer jim je bilo pripravljeno kosilo. Po ko-slu pa so se zabavali z lepim petjem slovenskih pesmic in tamburanjem. V tem poštenem razvedrilu jim je dan hitro-' minul, nam pa so pustili trajen spomin krščansko vzgojene mladine. Njih vodja veleč, gospod Šonc se je ob slovesu domačemu župniku č. g. A. Slamiču zahvalil za prijaznost in gostoljubnost, kakor tudi posp. nadučitelju za po-set in pri tem povdarjal slogo, ki vlada med tukajšnjim g. župnikom in g. nadučiteljem, saj ni res, da se šola in cerkev morate ločiti, ampak obratno blagor ene je v blagor drugi.
i Veselica v Mačkovljah se je mimo izvršila. Petje je bilo izborno, posebno se moramo zahvaliti boljunskemu zboru. Igro so spretno igrali. Deklamovali so pesem o plesu po Tulovi knjižici „Ples“. Posebno je ugajala deklamacija „Ravbar“. Deklamovali so tudi druge pesmi.
K sklepu je govoril Boljčič iz Boljunca, posebno navduševalno in odkritosrčno pa Štrajn iz Doline. Pozdravil je pismeno zbrane rojake tudi g. Tul. Krasen govor je imel pred igro Pavlič. Pri naših veselicah naj se nikdar ne opuščajo predavanja, skrbi naj se pri vsaki priliki tudi za koristno. Tu je še bolj prilika, ker se zbere večja množica in tudi rada posluša.
Cetkven vestnik.
c Sodalitas Ss. Cordis Jesu. Pravila za tr-žaško-kopersko škofijo so dotiskana in se kmalu razpošljejo č. duhovščini s primernim cirku-larjem na ogled in izjavo.
c Litanije v čast sv. Jožefu je dovolil sv. Oče Pij X. moliti in peti v vsej katoliški cerkvi in podelil za to pobožnost 300 dni odpustka.
c Procesija na sv. Goro, ki sti jo priredili „Slov. kat. društvo“ in društvo „Skalnica“ v Gorici, se je obnesla v nedeljo kljub sla-' bemu vremenu prav dobro. Zbralo se je na sv. Gori okrog 3000 ljudi. Okolu 11. ure je začel priletavati dež in sneg, da se1' program ni mogel popolnoma izvršiti. Razpoloženje mej romarji je bilo izborno.
c Sv. oče Pij X. je sprejel hrvaške romarje. Dejal jim je, da od nekdaj ljubi in blagoslavlja Hrvate, ki so zvesti sinovi cerkve ter podaniki cesarja Franca Jožefa I. Pevcem se je sv. Oče zahvalil s hrvaškim : „Hvala liepa!“ Romarji so se že povrnili na Hrvaško.
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Mačkolj: Za danes prepozno, prihodnjič.
.. Z A R J A
Književnost.
kn Majeva številka „Dom in Sveta“ vsebuje : Lea Fatur: Za Adrijo. Povest iz us-koško-benečanskih bojev (Dalje.) G. Kositnik: Pomlad prihaja. Domači pozdrav. I Stenar: Trpljenje in smrt. Velikonočna misel. A. Medved : V mladost nazaj ! G. Koritnik : Na materinem grobu. Tonej Jelenič: Časopis. G. Koritnik : Pred mano je pot . . . Sred tihih platan . . . Ant. Erjavec: Aleksij Vasiljevič Koljiov. Kritiško biografska črtica. G. Koritnik : V tvojih sem blodil sledeh . . . Dr. I. Robida : O razstrelicah. Prof. A. Plečnik : Siena in to in ono. Ivo Cesnik: Dedova pravljica. Gorska idila. Književnost. To in ono. Slike.
kn Za križ in svobodo. Igra iz življenja naših izobraževalnih društev. Želeli bi, da se ta krasna igra prejkoprej na naših domačih odrih vprizori. Dobi se v Trgovini kat. tisk. društva za ceno 50 stot.
kn „Poslednja volja“. Tako se zove knjižica, ki vsebuje pouk, kako je treba napraviti posljednjo voljo, ali testament, da bo veljaven. Večina našega, tudi izobraženega ljudstva nima čistih pojmov, kaka mora biti posljednju volja. Posledice te nevednosti so čestokrat drage pravde, ki so v največjo nesrečo. Kedor pričakuje kaj od pokojnika in ne vdobi, premišljuje, kako bi našel v pokojnikovi poslednji volji kako hibo, da bi jo razveljavil in pravda je takoj tu. Temu od-pomore pouk v navedeni knjižici. Knjižica je namenjena v prvi vrsti našemu kmečkemu ljudstvu, a vt gne koristiti tudi izobražencem. Sestavil jo je c. kr. dež. sodni svetnik g. M. Primožič v Tolminu, pri katerem se jo vdobi za 30 v, po pošti poslana 35 v — Želeti bi bilo, da bi prišla ta knjižica v vsako hišo, kar je^ glede na nizko ceno prav lahko mogoče. Čisti dobiček je namenjen „Društvu za varstvo zanemerjenih otrok za sodni okraj Tolmin“.
KOLEDARČE K:
Veliki traven — Maj.
15.	Sobota:	Zofija, muč., Hilarij,
opat. Zgod. kol. : Napoleon prehodi s 60.000 mož velikega sv. Bernarda 1. 1800. * Nad v. Ludvig Viktor 1. 1842. Prve splošne volitve v avstr, parlamentu 1. 1907.
16.	Nedelja: (5. povelik.) Janez. (Jezus uči o moči molitve). Nepomuk, muč. — Zgod. kol. : Janez Nepomuk vržen v reko Voltavo 1. 1385.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josip Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZALO G-A
likerjev v sodčkih in butiljkah
ЈД^ОВ pElRHAVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
flOVO POGREBNO PODJETJE
pisarna in proDajalna Via Vinccnzo geilini št. 13.
Telefon 14-08. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-08
Zaloga oprave ulica Massimo d’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo: HENRIK STIBEL in drug.
1
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
I'oclvii-riil
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
г-	n, i»1 i<_'i t delle I ^o.-ile O
Sprejema hranilne vloge od vsa-	Q
kega in jih polmeseč .obrestuje po	J2
Telefon SliO
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Rentni davek plača hranilnica sama
i
Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri nailjone krom. Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po 51 4%.
Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer in od nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11. ure dopoldne in
od 3— 4 in pol ure popoldne.
lV*ac eis tv o .
17.	Pondeljek: Paskal, spor. Maksima, dev. Zgod. kol. : * S. Kucipp.
18.	Torek : Felik, spor. Vincencij, muč. Zgod. kol. : * Napoleon I. cesar leta 1804. * Nikolaj II. ruski car 1. 1868.
19.	S r e d a: Celestin, papež. Ivo, spor. Zgod. kol: * Anton Medved, slov. pesnik. (Mlaj ob 2'47 pop.)
20.	Četrtek:	Kristusov vnebohod-
Bernardin spor. Zgod. kol. : -|- Kolumb leta 1506.
Petek: Valeus, muč. Feliks, spozn. Jelina. Jgod. ko1. : Bitka pri Aspernu leta 1809.
22. Sobota:	Helena, devica. Julija,
devica. Boža. Zgod. kol. : + Rieh. Wagner L 1813.
Vreme:	Heršelj pravi da bo lepo in
prijetno.
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIM!
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. - Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
Slovenec KOHiD MU,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
- V RSTU, ulica delle Posle šlev. 9.
I m a na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni Ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito inhovšično opozarjamo posebno :: •
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg ä K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg ä K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo [po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5|in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„katoliško tiskovno društvo16 v Trstu.
Za prvo sv. obhajilo
priporoča prodajalna
katoliškega tiskovnega društva
v TKSTU
lepe obhajilne podobice.
Dobava cerkvenih oblačil in * * * cerkvenih potrebščin vsake vrste.
T-zrlm"» • TTatn! tioirnxrriA Л mn etxrn v V mat, n
T»«Va? Tj_ TTpmmm n n «torf Pii-.