Edini slovenski dnevnik -: t Zedinjenih državah :-
Velja za vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50
ARODA
The only Slovenian Daily in the United States. :-
list slovenskih delavcev v Ameriki.
jVi Issued every day except Sundays I P —: and Legal Holidays. :-jfj	50.000 Readers.	^
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT,
NO. 249. — ŠTEV. 249.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 23, 1916. — PONEDELJEK, 23. OKTOBRA; 1916.
VOLUME XXIV. i LETNIK XXIV.
Avstrijski ministrski predsednik grof Karol Stuerghk umorjen.
MORILEC PRAVI, DA JE IZVRŠIL SVOJ ČIN POPOLNOMA PRI ZAVESTI. — USTRELIL GA JE BA JE ZATO, KER NI HOTEL MINISTRSKI PREDSED NIK SKLICATI PARLAMENTA. — PROVIZORIČNI MINISTRSKI PREDSEDNIK BO POSTAL PRINC HO HENHOLE. — BARON AEHRENTHAL JE BIL ZA DET V NOGO. — MORILEC JE SIN ZNANEGA SO CIALISTIČNEGA VODITELJA ADLERJA.
Katastrofa na Erie.
Nad petindvajset oseb je ms.-tvih. Pretresljivo pripovedovanje rešenega kapitana Grashawa.
Y soboto popoldne je prišlo kratko poročilo, da je nek dunajski urednik vstrelil avstrijskega ministrskega pred-j scdnika grofa Karla Stuergkha.
V«Vraj, v nedeljo, ni t »i 1«»cel dan nobenega poročila iz; Dunaja glede tega umora, kar je pripisovati strogi avstrij-j ski #*«*M7iiri. kat«-ni mora skrbet L da svet ne izve prehitro] vseli podrobnsti. l'^nn'-alo s«* j<- le. da je bil <-esar Frane Jo-) žef zelo prestrašen. ko je <"ul to novieo.
Danes j«* do>l<» s!<*dc«V por«M*ilo:
Dunaj, Avstrija. oktobra. — Kina I o aretiranju; dr. Adler, nmrilc«' grofa Stuerghka prijKiznal, da je ministrskega preils<ilnika umoril, in si<-«*r radi njegove |M»li-; Tike, največ niditega, ker ni pustil, da bi s** sklicalo parlament.
Dr. Friderik Adler jc socialist. včasih jc bil znan kol '"avstrijski Liebknecht *\ On jt* urednik s«n-ialističnega li-; sta *'J)cr Kampf".
Takoj ko so ga vprašali, kaj ga je dovedlo do tega koraka, ni hotel povedati, toda pozneje jt* pripoznal, da mu ni ugajala Stuergkhova politika.
Predno so dr. Adlerja aretirali, je še dva ranil. Ko je Stuergkhka vstrelil. so planili nanj avstrijski in nemški častniki, ki so bili v tistem hotelu, in ga hoteli ukrotiti z golimi sabljami, toda v samokresu je imel še dva strela, katera je oddal na barona Aehrenthala, brata nekdanjega zunanjega ministra, in pa na glavnega strežaja v hotelu **Meissel und Sliaden", v katerem se je cela stvar izvršila. Žn jim jili je bilo več, med drugimi tudi gori omenjeni baron Aehrenthal, grof Toggenburg, tirolski deželni predsednik, in nek Jaeobsou, dunajski glasbenik in igralec pri dvornem gledališču.
Ob dveh je prišel nek grofu Stuergkhu neznan mož in se vsedel tri mize proč od njegove. Ko je naročil in pojedel, je plačal, nakar je vstal in se približal Stuerghkovi mizi in oddal tri strele. Prvi strel je zgrešil, druga dva sta ga zadela v glavo. Ministrski predsednik se je brez glasu stegnil na stolu.
Baron Aehrenthal je bil ranjen v nogo, medtem jo je ] >a st reža j dobil v roko.
Ko je dr. Adler videl, da je nadaljni boj zastonj, se jc udal avstrijskim in nemškim častnikom ter jim izročil revolver.
On je bil skoro najbolj miren v sobi. Svoje ime je takoj povedal in pristavil:
— Gospoda moja, prav dobro vem, kaj sem naredil in so ne bom i>opohionia nič zoperstavljal aretiranju.
Na vprašanje, zakaj je to storil, je odvrnil, da o tem ne bo v hotelu govoril, temveč bo rajše v sodnijski dvorani povedal.
Pol ure pozneje je pa priznal, da so ga do tega prignali njegovi politični motivi.
Zdravniki in višji policijski uradniki so bili deset minut pozneje na mestu, toda ministrski predsednik je bil že mrtev. Novica se je kmalu raznesla; povzročila je veliko govorjenja.
Napadalec je 32 let star in sin dr. Viktorja Adlerja, državnega poslanca. Oče pripada stranki takozvanili 44zmernih" socialistov.
"Allgemeine Zeitung*' pravi, da je bil dr. Friderik Adler vedno zoper stališče svoje stranke. On je hotel, da bi odločneje nastopala, toda pri tem ni uspel, ker je bil vedno v manjšini. On je bil zadnje čase tudi tajnik socialistične stranke.
Njegova žena je Rusinja, mongolskega rodu.
V NEMČIJI PRAVUO, DA JE Dr. ADLER BLAZEN.
Berlin, Nemčija, 22. oktobra. — (Brezžično preko Sav-ville.) — Neko poročilo prekmorske poročevalne agencije iz Dunaja se glasi, da se je avstrijski kabinet takoj po smrti miiiif* rskega predsednika Stuergkha sestal in se posvetoval.
Predsedoval je najstarejši član baron Georgi, minister za narodno obrambo. Kot se poroča, so vsi ministri sklenili, da bodo predložili svoje resignacije, toda splošno mnenje je, da eesar Frane Jožef teh rezignacij ne bo sprejel.
Minister za notrajne zadeve princ Hohenlohe-Seliil-lingsfuerst, ki je zdaj odsoten, se bo takoj vrnil na Dunaj in prevzel začasno mesto ministrskega predsednika. Finančni minister dr. Koerber je nameraval te dni odpotovati v Bosno, kjer je imel nekaj opravkov, toda je zdaj ta >reložil.
(Nadaljvanje na
Sommesko bojišče.
Nemški protinapadi, ki so trajali I cel dan, so bili breznspha. — Veli- j kanske izgube.
Nemci so vprizorili splošen napad na Narejevko. — Pod poveljstvom generala Geroka.
Cleveland, Ohio, 22. oktobra. — V petek je divjal po Erie jezeru silovit vihar, ki je povzroeil, rla je izgrubilo nad petindvajset ljudi svoja življenja in da so se trije narniki potopili.
l>a ^ta pr.ii,pila dva pamika j** l»il«» že nrej znano, zdaj s»* jr-pa r**šil s.- kapitan iz n*-k»- ladje j "James H. <«o|wat»*".
On j^ bil na n«-k*-»n hi«»lu štiri-f I»trid*-s*-T ur t«-r tako pri?U-! <lo ««!»- j r**/.ja nafH»l nirt<v. On j** edini, kij sr> j,- f >ii - tf«a |i;"-i:ika. dru«ihj dvaj-«-t Mi«>ž. iis«."«*'-^ jih j«- šr tie- j koliko v«". j«- |w,i«.|.i|«>.
Kot reeeno. i »otopi! a %ta s.- tudi dva druga parnika. iz katerih se je moštvo deloma rv-šilo. deloma pa potopilo.
Kapitan <«rashaw. to je namr*-«" oni. ki s*» je rešil, pripoveduje, da. ko se je parnik potapljat je vsi-k mož gledal, «la hi se rešil. Poska-kali so v vodo, "ko'il je tudi on. najprej je šel na dno. potem je prišel na površino in zagledal nek hlod, ki je plaval po vrhu. prijel se pa je in držal kolikor je mogel. Videl tudi dva drugra moža. ki >ta se istotako držala hlodov, toda se najbrže nista rešila, kajti p4«neje jih ni vee videl. On misli, da sta šla oba doli s parnikom. kajil parnik kadar s,- potopi, napravi nekak vrtinee, ki spravi vse v oboe i no.
Dalje opisuje, kako se je boril z valovi in koliko je pretrpel. Zdaj se nahaja v bolnici.
USPEH ANGLEŽEV.
Potres v Los Angles, Cal.
Los Angles, Ca., 22. oktobra. — Danes je bilo tukaj čuti par hudih potresnih sunkov. — Škode ni posebne.
Pozor pošiljatelji denarji!
▼M Mfoiortfft dostavljanja poitet ki J« namenjena Is Amerik« r Avstrijo in Nemčijo ter narobe, iprejetnamo denarne poifljatredo preklica le pod pogojem, DA KB V8ZJED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE S ZAMUDO. DENAE NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati aa-morejo le samnde. Mi Jamfttmo sa ▼sako denarno poHljiter toUko Suit da se Izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo isnss ljive ameriške banke, s katerimi srno tedaj t »ml radi vojne in
Berlin pripozna, da so se morali umakniti, medtem pa poroča London o 1018-h vjetnikih.
Pariz, Francija. 22. oktobra. — Da nes. v nedeljo, so težki nemški kanoni eel dan »rruinHi. napadala je tndi infant«*rija na nove zavezniške iMistojanke. T«nla vsi nt-mški so bili zastonj.
IViživeli iH.raz na	Utr-
kah. kjer so lotiti.
Framet.sko in angleško j»orvH*iIo m- tfia^i. «la imeli Nem«*i n»-iz merne izyulw.
Kraneoski vojni urad jwiro-'-a. da so v jej i J."»0 nemških vojakov, medtem pa pravi angleško |>oro-•*ilo. ki došlo sem. <la >o jih angleški vojaki vjeli 101*. me<l katerimi j«- bilo šestnajst častnikov.
Dalje pripoveduje amrleško u-radno poročilo o velikih uspehih. Navaja vee krajev, pri katerih so angleški vojaki prepodili nemške iz njihovih zakopov.
Berlin, Nemčija. 10. oktobra. — Nemško uradno poročilo se »lasi, da so se na sonimeskem bojišču hudi boji nadaljevali, ne da bi od včeraj kaj ponehali.
Artilerija je pela eelo noč.
Sovražnik.je imel velikanske izpuhe. katere je moral utrpeti za nekaj uspehov, ki niso posebnega pomena.
Petrograd, Rusija, 22. oktobra. Rusi so se morali umakniti ob reki Narajevki, vzhodno od Lvova. Nemci in Avstrijci so dobili velika ojačenja.
Zavezniki so vprizarjali zadnje dni ob «*eli fronti vroče napade. Na par mestih srno jih pognali v beg in zaplenili pre«-ej vojnega materi jala.
Berlin, Nemčija. 22. oktobra. — Ofiei»-lno s.* poroča, da <o v Oali-«-iji Avstrijci in Nemei zojwt porazili Hiis«». Najhujši lx»j je divjal ••I* rs-ki Narajevki. Le malo ozem-1 Ija «»b zaj>a«iiieiii br»-g!i v nahaja v ruskih rokah.
Avsfrijri in Nem**i so vjeli »ko-j raj osemsto ruskih vojakov.
Brzojavka ima sledečo vsebino:
Kusi so vprizorili splošen napad • na centrum naših čet. kateremu poveljuje general Wovrseh. V bojih je igrala glavno ulogo artile-frija ki je slednjič premagala so-jvražnika.
Vsi spopadi za pa d no od reke Stripe so se končali z našo zmago.
Infanterija pod poveljstvom generala Geroka pra v dobro napreduje. Zapadno od reke Narajevke j imajo Ru>.i samo majhen koš«*ek j ozemlja.
Med jetniki se nahaja tudi več i častnikov.
Veliki uspehi Mackensenovih čet na romunskem bojišču.
V OZEMLJU MED RAŠOVO IN TUZLO JE DIVJALA TBI DNI STRAHOVITO VROČA BITKA. — BUSI IN RUMUNI PRIPOZNA VAJO, DA SO BILI PORAŽENI. - VROČI BOJI OB CELI FRONTL — AVSTRIJCEM IN NEMCEM POMAGAJO TURKI. — SITUACIJA NA GRŠKEM. — ZAVEZNIKI ZAHTEVAJO ŠE VEČ KON CESU. — RESNA MANIFESTACIJA V ATENAH. — GRŠKA BO MORALA IZROČITI VOJNI MATERIAL.
Nemčija in Norveška.
Nemčija in Norveška sta si prišli navskrii radi snbmarinov. — Nemški diplomati razburjeni
radi popolna
pri pofeU
ljaajn 4			
	Oaaa:		
K	i	K	• .
S....	-» 1	120____	16.20
10....	1.80 i	180....	17.88
10....	2.20 1	140....	18.00
20____	2.86 f	150....	20.25
25____	8.SS j	160....	2L60
80....	4.20 j	170....	22.96
35...a	4.90 j	180....	2480
40....	6JSS j	100....	28.68
46....	&28 j	200....	27.00
SO..••	«-90 1	280....	83.75
SB....	7.00 |	800....	40JS0
60....	&2B j	880____	47J5
OS....	8.00 j	400....	54.00
TO....	9.00 j	480....	60.75
	10.90 j	800....	67J(0
	10.00 j	600....	81.00
e e o	11.65 j	700....	MJ0
90....	1230 |	800....	106.00
100....	13.50 j	800....	12L50
110....	14.88 1	1000....	132.00
Kar sasdaj e«		idanariva	konj
vsak da	a menjajo, smo prim		toranJ
rafcmaft	1 po aajw	rvsjiih osa	ah ta
bomo ti	idl nakaac	^Hpoal	Ik -
VoaaOi aa to cgw		m* da dri M t mt	hI Mr M W1
manj. 1	—j « Jat dospe	MMB JM Mil	u aaj
vaUyvMlna		^•llMi	rZaaBL
to iaU	tiiiiirt	E Ust t val	^ m
pctaap	mm mm	«a ia n	
Znano je. da je Norveška sporo-eila Nemčiji, da ne bo dovolila nemškim in drugim submarinom dostop v norveška pristanišča.
Kriatiianija, Norveška. 22. okt. Nemški vladi zastopnik je danes izročil norveški vladi noto, v kateri Nemčija protestira proti ukrepu norveške vlade, da ne sme noben submarin vojskujočih se držav v njeno pristanišče ali pa v vodovje, ki se nahaja manj kot 3 milje od njen^a obrežja.
Kabinet se je takoj potem sestal in se posvetoval, toda vsebina note ni znana.
Časopisje podpira vlada.
London, Anglija, 22. oktobra. Dr. Alf. Zimmerman, nemški pod-tajnik za zunanje zadeve, je izjavil zastopniku norveškega lista "Aften posten", da je nota, katero je Nemčija poslala Norveški zelo odločna in je mogoče, da povzroči še resne ne prilike. Nemčija pravi, da je s tem Norveška prekršila petnajsti člen haaške konvencije.
Nemčija se kratkomalo noče u-kloniti Norveški in pripoznati njen ukrep kot opravičen.
Nemški submarini. ki se nahajajo v norveških vodah vstavljajo in preiskujejo norveške in druge parnike, ki so namenjeni v norveška oziroma iz norveških pristanišč.
Newyorški »lam nikar j i, pozor!
V pondeljek, 23. oktobra ob 7. zvečer se bo na 64. E. 4. St., vršila seja delavničnih predsednikov ("shop chairmen").
Naslednji dan, v torek 24. okt., se bo vršila ob J. uri zvečer pa posebna seja od krajevne postaje 24. v Astoria Hall, 62 E. 4. St., pri kateri se bo izvolilo štiri organizatorje, odbor predsednikov in pa enega finančnega tajnika.
kn udeležite ae te seje polnoitevil-
7,400,000 vojakov.
Italjanski generalni štab naznanja. da so Avstrijci mobilizirali dozdaj 7.400,000 vojakov v starosti od osemnajstega do petdesetega leta. — Na ujetih, padlih in ranjenih so izgubili 4.400.000 mož.
Avstrijska armada šteje potemtakem z vsemi rezervami vred 3.000.000 mož.
Zopet potres.
Birmingham. Ala., 22. oktobra. Danes je bilo tukaj zopet čuti potresne sunke.
Govorice o vojni v Norveški.
London Anglija. 22. oktobra. — Sem prihajajo poročila, da se po Norveški veliko govori o vojni med Norveško in Nemčijo.
Kot poročano, ljudstvo je popolnoma na strani vlade.
DENAB SE LAHKO ODPOŠLJE V 8TAKO DOMOVINO TUDI PO
BKE"2lČNEM B&ZOJAVT.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le aa naslov se računa 65 centov aa vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 sa vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam is dopoilje.
Zdaj j« mogoče podati le okrogli svota, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične pofiljatve gredo vse t Nemčijo, od tam ae pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na sad oje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da take pošOjatvs dospejo primeroma hitro aa sedanje razmere. — Zgodi m pa kaj lahko, da poiOjatov traje tudi dalj časa in to, ako ae napravijo napake pri breaiičnem brzojavu; denarja aa na more Izgubiti, pač pa je mogoča aaki niter, ako ae urina kja kaka na-
Kdor šeli poslati na ta de-f stavo domovino, mora n a-tančno napisati naslov In dodati: pošlje naj aa po
Denar sa brezfične brzojavka po-šljite po poštnem Mousy Orderu ali pa gotov denar v pism, na pa kov.
Petrograd, Rusija. 22. oktobra. — Ruski generalni >!a)> j«* izdal danes sledečp p«»n>«"ilo:
—	V IMirud/i j«- za«V1 sovražnik na oeli črti napadati. K«*r j»- dobil velika ojatVnja. so se morali Runiimi nekoliko umakniti.
Pri Bran prelazu, južno Braševa, smo pognali sovražnika s težkimi izgubami v bee.
Nadalje se je moral sovražnik umakniti tudi v dolini Buseu.
V	dolini Totus s«* boji neprestano nadaljujejo. Vjeli smo sto mož in par častnikov ter zaplenili precej voj-aesa materiala.
Pri vasi Bokas. štirideset vrst za pad no od Pijatre. so Rumuni obkolili nek avstrijski oddelek ter vjeli o«*) vojakov. Zaplenili so dva topa in pet strojnih pušk.
Bukarešt, Rumunsko, 22. oktobra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade je izdalo danes sledeči- j»oro-•"•ilo:
—	V Dobrtidži smo se morali nekoliko umakniti. Ob Donavi vlada mir. Na severni in severnozapadni fivffiti je položaj neizpremenjen. V dolini reke Trotus se je sovražnik za par sto metrov umaknil. Pri Goioassa smo odbili vse sovražniške napade.
V	dolini reke Alute je položaj neizpremenjen. Op« racije zelo ovira slabo vreme.
London, Anglija, 23. oktobra. — Reuterjeva brzojavna agent ura je dobila od svojega porocevalca v Amsterdamu brzojavko, da je izdalo turško vrhovno poveljstvo v soboto sledeee poročilo:
—	V Dobrudži pomagajo Avstrijcem in Nemcem tudi turški vojaki ter žnjimi vred zmagujejo. Zasedli so vee važnih postojank in pognali sovražnika v beg.
Turki so vjeli zadnje dni 1500 Rusov in zaplenili veliko vojnega materijala.
Berlin, Nemčija, 22. oktobra. — V ozemlju med Raso vo in Tuzlo se je vnela strahovito vroča bitka, ki je trajala tri dni neprenehoma. Nemcem in njihovim zaveznikom se je posrečilo zavzeti obrambno črto med Donavo in Ornim morjem.
Ob Sedmograški meji se boji neprestano nadaljujejo. Mi uspešno prodiramo po dolinah raznih rek pri Vala-hiji-
Poročilo velikega nemškega generalnega štaba se glasi:
—'^Bitka, ki se je vnela pred par dnevi v Dobrudži ^e končala z zmago našega orožja. Ruske in romunske čete so se morale z velikimi izgubami umakniti.
Zavzeli smo z naskokom mesto Toraisari in Copadi-nu. Prvo mesto je oddaljeno le par milj od Kostance.
Sovražnika še vedno zasledujemo. Mestu Konštanci preti velika nevarnost.
Dunaj, Avstrija, 22. oktobra. — Avstrijski generalni štab poroča:
Boji na avstro-rumunski meji, ki so se pred par dnvei z vso silo ponovili, se nadaljujejo. Obi stranki imata precej velike izgube, vendar je bila dozdaj zmaga še vedno na naši strani.
London, Anglija, 23. oktobra. — Reuterjev dopisnik v Atenah naznanja1 da zahtevajo zavezniki od Grške sledeče:
—	Vse grške čete, ki se nahajajo v južnem delu Grške, morajo poslati proti severu. Grška mora izročiti zaveznikom ves vojni materijal.
V	brzojavki, ki je bilo v petek oddana, je tudi omenjeno, da je predložil te zahteve kralju Konstantinu fran coski vojaški atašej.
Tudi v tem slučaju ne bo kazalo Grški ničesar dru-gga kot ukloniti se. Jasno je, da bo vložila proti temu protest, na katerega se pa seveda ne bo nikdo oziral. Stavljenih je bilo še nekaj drugih zahtev, o katerih se pa še ne ve, kakšne so.
London, Anglija, 22. oktobra. — Iz Rima poročajo, da se vrše po Atenah in drugih grških mestih neprestano demonstracije. Ljudje se jeze na zaveznike in na vlado. Na zaveznike so jezni* ker od Grkov preveč zahtevajo, na vlado pa zato, ker nima toliko poguma, da bi se jim zo-
■ ■■ . ' ' ..." * • GLAS NARODA, 23. OKT. 1916.
"GLAS NARODA

(Oomlu Daily.) Owned and published by tbe I L O V I R I O PUBLISHING
(a corporation.)
•HANK SAK8ER, President,	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
COMPANY
►'i*i* of Business of tbe corporation and addresses of above officers: «2 Cortlaitft Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
O terorizmu v Avstriji ne bomo dosti govorili, kajti to bi se reklo zlivati vodo v morje. V to služi le en dokaz in sicer ta, da ni imel avstrijski parlament izza izbruha vojne niti ene seje, in to dejstvo samo govori več kot vse razprave.
Kot že rečeno, je ta umor znamenje časa in razmer. Vsaka mera je enkrat polna. Tudi glede onih, ki so izzvali
Ženitna ponudba.	| Kandidat celo življenje
Long Islander" je pred pari V Missouri eoimtv-ju je bil ne-dnevi prinesel sledečo ženfcno po- davno nominiran za šerifa nek aiudbo:	(mož, ki je za ta irrad že šestintri-
44 Iščem ženo. — .Jat? sem Willi-* deset let kandidiral, toda ni bil am G. Garner, 32 lot star, lep dozdaj nolwnfcrat izvoljen. Iz-faint, pameten in rad delam, kar- javil jo, da bo kandidiral do smr-koli je treba; navdušen pevce, ti, in ako ne bo nobenkrat izvo-
Ameriko ln
Ca oelo teto velja list
umi d o >••••>•■•••«•■■■•■ ..
Es pol leta.........*••«.««•«>»
totn rjt mefto New York..
■ Za pol leta sa mesto New York.
9303 Za Evropo za vse leto
• ••••• 4.50
L50 fZa Evropo za pol leta.......... 2.55
4.00 Za Evropo ca četrt leta.......... 1.70
_ sedanjo vojno, velja svetopisemski izrek, da bo oni žel vi-	rolado ženo, toda. ako take ljen, bo svojo premoženje sum
2.00 har, ki je Sejal veter.	P1"..za,d?v(>,jim tudi z vdovo, pod tem pogorjem zapustil, da bo
■OLAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzemgi nedelj in praznikov.
Po svobodni Ameriki.
•QLA6 NARODA"
("Voice of the People") day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00
Advertisement on agreement.
I'' Prepoved na izvoz ali pa stradanje", pravi socialistični kandidat.
Allan h. Benson, sociaMstični ——— j predsedniški »kandklat, je rekel v _ ,	' neikam govoru, katerega je pred
Ltoplsl Ores podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo.	Par ^evi držal v Yum i, Ariz., da
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.	je treba, da se takoj izda prepr>-
►»ri ii>r*m<*mh< kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnje	blvallite ved na izvoz Kaznih potrebščin.
_ naznani, da hitreje najdemo naslovnika.	sicer bo v kratkem ameriško lju>d-
Doplsom in poSilJatvam naredite ta naslov:	stvo prdm orano stradati.
"GLAS NABODA**	j "Moka jo dražja kot je bila
rt >^rt\nndt Si _ --New York City | kdaj ^ civilne vojne pa dozdaj
kajti jaz hoT-em imeti dom. — že on Jtandkliral, dokler ne bo Ootovo še ju, da bi bili mrtvi, William G. Garner, Huntington,1 j/voljen. kajti dozdaj še niso do njih pri- L. 1."	I
(šli. Vendar upanja imajo malo, Časnikarji so ga poiskali. Ko Stoletna starka čika in kadi. ka jti po tistih prostorih se je go- so ga našli, je p rip ozn al, da je cm j Mrs. 3£arv A. Lovejov f-veselje tovo razširil plin.	dal notri oglas. Kant. je res lep. do ijubtvni) bo le dni obhajala
močan in zdrav, 32 let star Ln voz- ,v Xe\var»kn, Ohio, svoj sto! i
Telefon 46«7 Cortlandt.
K umoru grofa Stuerghk-a.
in bo še veliko dražja do prihodnje apomladi, ako se ne* bo izdalo preporved na izvoz.
"Naš pšenični pridelek je bil letos razmeroma majhen, komaj tolikšen, da bo dovolj za nas. Mi .potrebujemo vsako leto 630 mi-. ljonav bušljev, pridelali smo jih pa komaj 611 miljonov. Toda pomislimo, da se je dozdaj že 4H0 miljonov bušljev tega blaga izvo-'zdlo v Evropo. Toraj bomo kame-
ni k ali teamster.
Ali seže moč carja tako daleč?
V oktobrov« številki newyor-
škega največjega mesečnega ma-	Amerikanci na pomoč Franciji. |
gaeina "Metropolitan", ki prina-	Par dnevi se je odpeljalo^
ša vedno najzanimivejše članke	v Francijo petnajst Amerikancev
in povesti, je bilo v nekem ogla-	na P»nioČ francoskim raaijeneem.
sn na celi strani naznanjeno, da	Sfcaro vsi so izu<"*ni šoferji. Pre-
bo pričel v prihodnji, november-	Pojava I i botlo bolniško vozove,
ski, številski prihajali velezanimiv	i
ruski ramam od Raspolina: "Sve-	Plovba v vodah okoli Alaske. !
ti hudič iz Rusije" (Sacred De-	Wash kigt orna se porota, da
vil of Russia).	-H1 1>l!o zadnje vase v vodovju <>-
Toda, ko j© pred par tedni (ta	koli Adaske potopljenih veliko
magaein izhaja za en mesec na-	paniikov. ki so zadeli na
prej) izšla novembrova številka,	Primorske čeri.
j stili dan. I Stanka že od i kadi in f*-ik;t kut
*
n*č?sar pripomogel pi*i narodnem buden ju hrvatske mase, ki se je preselila v Trst. Weinoana so ti Hrvatje pri prosti mornarji, ki se eele meseoe ne vračajo domov, a medtem sc njih otroci ;»oitalijan-čijo. Ta proces s.- vrši že več let. Italijanske šok* so point* hrvatskih otrok. Italijani s<» hili silno razkačeni. ko so m* Hrvatje začeli zanimati za svoje šole. Hrvati dobro \>do, da imajo Slovenci zaznamovati napredek le radi svojih šol. 1 *ol«*g priprt»sti-h mornarjev v Trstu, ki dajejo Italijanom dobro hrano, j»* v Trstu mnogo ladij-skih kapitanov, nekaj hrvatskih trgovcev, ki se pa nikakor ne mo-petnajstega leta j.rejo pohvaliti, da so svoje otroke
roj-
Tur
Novice iz stare domovine.
ni bilo mogoče najti Raspotinove-gii romana.
< »vitek novembrove številke je popolnomii črn, le slik:j neke deklice in nekega možaka jt? na i-kana z drugimi barvami.
Ako se drži to sli/ko tako, da na drugo stran ovitka pada svetloba, se opazi, da je bilo še na ovitku natiskano: *' RASPOTIX, TIIK SACRED DEVIL OF Rl'SSIA".
Ruinunci v Istri.
IjjuibljaaiHki "Slovesu^" z dne 7. sept. ]>išt-: Cast>j)isje je pii-d kratkim pisalo o Rmtumeih v ratzne Istri, katere so nazvaii "Ciče". ,<r. Vrbka iz Lanišiča pa jtojasnu-\ j«*, da s'* ti Runtunei iim nujejo Zrakoplovi v armadi Zdr. držav, "finbiei \ Živijo rai'delj«-no po Nazoianja se, da je ameriški vaseh Mrnie, Moščeniee, lii-<#o in vodili department naročil 2<H) voj- -Zejane. Vseh Ciribic« v je kakih
i!i hrvatsko, kakor t<» lahko slovenski krogi. Emaneipa-
nih zrakoplovov. Vse sk6,000,0CM).
V nedc4.io dopoldne se je razširila po svetu senzacijo- no res primorani stradati, nalna vest, da ie l)il za vratno umorjen avstrijski niini- "Pomnite da bo prihodnjo po-.trski predsednik, grof Karol Stuergkh. Ustrelil ga je pri
obedu dr. Adler, urednik nekega dunajskega lista.	v blagostan-jUf stradati."
O podrobnostih in motivih atentata se zasedaj ne ve
veliko, vendar pa je fcotovo, da gre v tem slučaju za poli-.	Vse, vse se draft!	pisano ime druge poviti,
ličen umor.	^ IOiim stane zaaj mleKo	„„ —
Vmeriški listi pišejo seveda vse mogoče stvari, med i®
• •	. •	|	i • *	-i -i	i v	; ^
to bo stalo	govorijo l iimniHki jfzik. :i
(hodijo v hrvatske šob*. To je po-, trebno razlikovati, da st- t^h l iri Kaj se v&e zgodi radi slabega hieev nt- zamenja s isi."-i. ki su
vremena.	prism*- slovanske krvi.
Fran>ku W'alacku v College Poiirtu, L. I., je bilo pred par <lnt--! Značaj balkanskih bojišč.
samo 12 centov mestu tako
k:» erimi je najti zelo veliko bedastoč.	ljudje fe zapazili nis0j da ^ je
To je umevno, kajti ni je dežele in države na svetu, o	istočasno podražil premog.
kateri bi bil zunanji svet tako malo informiran kot je Prodajalci premoga so nazna-
ravno o Avstriji ali Avstro-Ogrski.	da se bo kurivo, ki se je do-
.Ministrski'predsednik grof Stuergkh je z ozirom na pro<lajalo po $6 ali $7 od-....	zdaj na.prei razpeeavalo po $7X>0
Slovence kaj zanimiva prikazen.	tana NLigniio ^ je pa tudi. da
Sin je zelene Štajerske, ka.]ti narodil se je v Uradcu. se bo pre911<)g rodraiil do Zahval-
Kot tak je bil naravni in neposredni sovražnik našega nega dno še za 50 centov in za Bo-
liaroda.	žič ga bo težko do/biti izpod #8.50,
Kot se spodobi potomcu obubožanega visokega plem- m^oSe P^1 eel® do ^ , » % , ,.	^	. ,	j .y, , .. x , . JMaignati pravijo, da je to radi-
stva, je ubral tudi grot Stuergkh uradniško kanjero, ki tega ker ni dovolj preinogar:jev, mu je obetala dosti slave in zunanjega priznanja. Za ta- da bi ga kopali. Operatorji pra-kega ^oveka se ve že vnaprej, da bo visoko splezal na ura- vijo v s-vojih žumalih, da jim dlii.-ki lestvici, in to se je tudi Zgodilo.	manjka. ve<*' kot polovico premo-
liil je cesarski namestnik na Štajerskeih. Za easa ^a^v^ to Popisujejo i^eljeva-inegove vlade je bilo prav posebno občuti jarem, ki je te-	^neLj Itelij^^v R^
ži! štajerske Slovence. Ponemcevanje je zavzelo dotedaj ropo v vojno. naravnost nepoznane dimenzije, in vlada je šla na roko Doznalo se je tudi, da je pa-kčt-lo vselil tem stremljenjem, kojega duša je bila in je še tako- zelo primanjkovati takozvanega zvana "Suedmarka.". Xa umeten način so importirali "canned goods" ali prerorvii-a-
kmete iz Nemčije, kupovali posestva slovenskih kmetov ne«a firo"1? h™ne. Grozo-...	*	1 t i - i j	vito velfko tega blaga se je zad-
.llh na vse mogoee nacme spravljali na kant.	nje čase ^^o v Evropo, kajti
Med Slovenci in posebno med štajerskimi Slovenci zavezniške države plačajo za to
i.ima umorjeni grof Stuerkgli nikakili pristašev. Bil je,blago, kolikor hočejo ameriški
prototip avstrijskega birokrata, vsakemu prostemu giba- kapitalisti, vsledčesar tem zad
is ju sovražnega in v predsodkih vzgoienega človeka.	vseka:ko bt>1J kaže, da pošij
, •	, , - , . , . J. . ,^ , , , ^	J° blago v Evropo, kjer dobe lah
Kot lak 111 mogel splosnosti koristiti kot sploh se mk- ,ko dvoj.no ceno. Kaj jiii briga,
dar iii koristil noben avstrijski birokrat, od Metternicha ako morajo potem ljudje tukaj
poi"enši 1WI do današnjega dne.	trpeti pomanjkanje ali pa drago
Pravijo sicer, da se ne sme pisati o umrlih ničesar Pla^vati-
drugega kot dobro. To načelo velja za privatne ljudi, ne .. Več ^r0<?erjey It^V-l10'
i- i- i * i t •	j. o«? i ..	, v- . ; . jun nemogoče dobiti delikates m
pa za ljudi, ki so bih v javnosti. Slednji so podvrzem kri- dragih ^ kot naprijner «cat
ti ki tudi po smrti. \ tem slučaju se pa ne kritizira njih sup".
privatnega značaja in življenja, temveč njih javno delo- Ako naroči dva zaboja blaga, vanje.	je lahko srečen, aiko se nm posre-
či dobiti pol zaboja. Preserviran
preko teh besed jr bilo pa pozne- T1- ko deževalo, zelo dolgčas. 4 Šlov.jiee"" / dne stupt. p"^-.-: je prevlečen« s črno barvo in na-	v Flushing, tla* bi se malo Brez dvoma s.» boji na Bafkmiu
razvedril.	najbolj težavni in najbolj 1 jut i i/
. . Povest se tiče nezaslišnih raz-	Pat»	Pa slučajno sre- med vseh drugih bojev. Kajti
lo je povzročilo, mer ^kem dvoru, o carju in Miss Edno Hoversom, katero stranki se zavedata, da zm-uga razburjenje, da_____, ^ _____
carici itd. ter o vplivu, katerega ^	poznal in jo semin- TJalkrnu ne priue<*	-.»
je imel na ruskem dvoru Raspo- tJa ^ečaJ. ilks Hoverson je sta- darstva. nad Balkanom, pač j .t tiri	ra devetnajst let.	bo na Balkanu preikone odleči
šla t
da jt v A v
voj i'i tako pomembna prikazen ali oseba kot so drugi, ki ves dobiček, katerega bi mogoče vodijo usode drugih držav, zapletenih v vojno	| imeli, papir, v katerega zavijajo
Avstrijski ministrski predsednik ima Veljavo le za!^°' poŽre' kajti papir za zavi-. . .. , , .. . ,	.. . .. , ,	,	janje se je zadnji eas podražil za
Avstrijo ter stoji glede mori in uphva globoko pod skup- 200 do 300 odstotkov
nim ministrom za zunanje zadeve.	;	*
^'sled tega se nam dozdeva, da ne bo imel umor one-1 Justični department mirno gleda ga učinka, katerega pričakujejo v inozemstvu, posebno pa	dviganje cen.
v državah zaveznikov.	j Tz Waahingtona se poroča, da
Zavezniki pričakujejo vseh mogočih zapletljajev ter; ^^ncbS™ pr, celo prepričam, da bo ta dogodek dejansko uplival na manipulantih, M povzročajo, d« izid vojne.	se cene talko višajo.
Tako optimistični nismo, vendar pa je treba priznati, Chicaski peki sozaMevali, da se
• ta umor simptom nezdravih razmer, ki so zavladale »aPla7 preiskave, toda, kot re-striii	i eeno» justični department jim ne
' . , . , j	more vstreči.
.Napetost, ki vlada, je naravnost neznosna in težko si! v vladnih krogih se nobenemu
j«' misliti ,da bi mogel narod se nadalje prenašati to sta- ne sanja, da bi vlada prepovedar nje. —	i la izvoz žita.
Oficijelno časopisje, avstrijsko in nemško, hoče to „„ , L stanje olepšati in sploh naslikati položaj v najlepših bar- M^°Ce 1,0 vali. Resnice pa ni mogoče prikriti in čim bolj bode v Nekateri so mnenja, da bo Wil-oci, tem večji je napor, da se jo prikrije.	j son prepovedal izvoz žita. nekaj
Nalik naravnemu pojavu pridejo nato v javnost po-jdni P red volitvami, kajti, ako bo r< »čila, kot je vest o umoru avstrijskega ministrskega to staril» mvk **> voliko koristilo predsednika.	vaiitvah-
Kot smo že enkrat v posebnem tozadevnem članku povdarjali, nimajo politični umori nikakega uspeha ter s? z njimi ne more izsiliti nobene izpremembe v politiki te ali one države. S	L
Resnica je, da nastopi kot posledica takih činov le še a reakcija in hujše zatiranje vsakega svobodnega gi-

—-.......'
Devet delavcev je baje izgubilo življenje v West VirginijL Iz Barracks vi lie, W. Va., se je včeraj poročalo, da je mogoče, da jo sedem do devet motž izgubilo evoja življenja v rovu It. 7 Jamison Goal Co., o čemer smo ie v —»
tki.
Magacin je baje pisatelju tega romana plačal več tisoč dolarjev ter mn obljubil xe več tisoč.
Frednik magac-ina noče pojasniti, kaj je vzrok, da ni roman priobčen.
Daleč seže moč carja!
Farmarji so za Wilsona.
"Farm Journal" je v zadnji številki naznanil da je večina farmarjev za "Wilsona.
To je list doznsal potom takozvanega "straw vote".
Za Armence in Sirce.
V	soboto in včeraj, v nedeljo, sta bila dva dneva od predsednika Wilsona proglašena za nabiranje darov za uboge Armence iii j - ",	- _____,	„
j^,. ^	bi\al meseeno rtxrno penzijo. Za-
' Tr . , ... „, , , . pustil je svojim sorodnikom si tri
V	vseh delih Zdi-uzenih držav
se je pobiralo darove.
V	soboto je Armenski odbor izdal prošnjo, da naj Amerikanci y dajo, kolikor jim je pač mogoče, kajti Odbor i*otrebnje okoli pet miljonov dolarjev, <la bo mogel tako kaj pomagati.
pr
"Tako-le vreme napravi člove- evropska vojna. Ako eentraln*-j ak napol mrtvega", s.- je pritožil oblasti zmagajo na Balkana. x> ; Walaek svoji lepi in mladi daj so di;b:!»* vojno, četmli ]»«» na ! znanki.	ključju balkanskih l»oj« v še nt
"Da, rt-s. kar tlolgčas jM^tane". prid« mir. Aku zmagajo zav»-zni-' mu je ona pritrdila.	ki. ttnlaj sta Bolgarska Ln Tuivi-
* Pojdi, greva na sodni jo, pa se ja prepu>e€«a s.i ma >.> bi. V naj-poročiva ji je rekel Walaek boljšam -slučaju bi mogle eiMitral-j menda, ker ni imel drugega ali pa oe sile v< liti defenzivno v«>j!io ! iz dodgoč;isja.	kar bi ravno tako pomenilo od!o-1
"All right!"' je rekla MLss Ho- čitev svetovne vojne v priti za^ez ! verson, mu dala roko — na sta nikov. Na vsak način oa j«- go;«.-;
nau stor
eiju Hrvatov in hrvatske mladim-na širši podlagi )x>tom izolwazbe in šol bi za Tr-st \> .menila dober dov.ui-ki naj»ied« k.
Razpusčeno društvo.
X;rmtMtnislvo v "l!>fu je razpustilo društvo "Si-fiska ritaoniea".
Rad 1 * i zvt-tb 1 za naslov svojih dveh pHjii ti-Ijt v KIJ ANKA KOVAČ in FRANKA i KSX1K. p(.".romače Brivcev i/. Palčja pri M. B.-tru na Notranjskem. ]»r»>-s:.|£. da se mi javila, ali «*e kdo izmeti roj;-kov v za nj« nasi, »v. da mi hlaijroVtKi inu^naniti,
kar i »o m /i*! » !i.alež»-n. Alois liutar. Hi-k	Kane, |*a.
2;i2T,—lo;
Kje > ANTON M l K Lit*. rn»do-ma;'e Berna.lov; L»oina je iz Vrbovea. fara Doberni.- na Do-lei'jskem. Prusim. « e kdo izmed rojakov /a njegov naslov, naj mi ga uaznaaii. ali naj se pa «am oglasi naravnost meni. — Fr;:i k Kogelj, 10^ \V. Oak St., Chisholm. Minn. (2C» 23—10)
NAZNANILO.
V>
Hfu
J-
riameain Siov. r.ištva v North < 'hseago in Waukeganu. 111., nw-nanjam. da s«- i..i vršila IZVANHEDNA SEJA (občni zbor t v nedeljo 29. ckt. ob 9. dop. ih r»r
v o.
da
Kajne, kaj se vse izgodi iz dolg- i<>»'-ila na C-a-sa, ako je slabo vreme!	i
' bo «vr Bal kam
vojna
v navadi Ker j<- na t važna točka, društvena prav
u
v -a
•tra
Onkel Sam še miljonarjem pen-zije daje.
V St. Lonisu. Mo.. je umrl nek že tretji dan. !;■. i« veteran oil eivilne vojne, ki je rib. V sre-1o j«- Ijii
miljome dolarjev.
Bayonne.
Kot je bilo že poročano, v Bayonne se je stavka končala, ne da bi delavci kaj dosegli
Delavci, videč, da jim ne bo mogoče kljubovati mogočni druž-
Tcži za razporeditev.
Yonker.su, N. V., toži neka svojega zvestega moža za razporočitev, ekr je prižigal ciga-■/. dolarskimi bankovci. ; ko pa teh ni imel, *to bili dobri tudi petdoJarski.
ZaduT brez rib.
' Narodni Li-i"' z din' 4. p:še: V sr»*do	j;.-.: j.
bil Zad-r lan. k«» s.-ne sme prodajati in manjkanje rili š«' bolj čuiilo. ne v morju in navzi^-nost sovražnih bojnih ladij prejo> 'ujet;, ribji lov.
Vislice v Besni.
Sarajevska "Bosnia-be Bost" z dne .'J. sent, javlja: Dne 21. ju'i.ja je bil prvd tukajšnji!.; siMli>.*»*m
brez
j
- po-:
Mi-

nie
VESELICO,
štvo v N«>rti g-anu v s «!. .•;> -v Mitt. Slam»vi d
Ker j.- r- i - t i dobi namenjen v k »ri-* mu v naši nas« bo lo vsi t-lani tudi posamezni fij'1 mnogo.Štt-\
►rih.
redu zelo ■ z boljša t i 'a' o je dolž-l t-!a-nii-t*. da
ele^.i.
čh ne in č!a-k or tudi vse n še na .sel-katero pri-» }M>dp. ilr:j-in AVauk.--11. nov. t. 1. rani na 10.
k t-1 veselice Slov. Nar. Do-'.bini. u|>am. da s«1 in članic
rojaki '.!!>• «nl.'.vali temu
kakor roj a ki-
za
Deklica toži starca.
m - Kf
ust vu m
i-V.HO. S ■»
prosta.
i j*- 11. nov. J
je -$1.0(). škili, ka-vstopnine
obsojen kmet Andrija < uškič. k»-r vabilu, se j^ meseca avgusta lanskega le-! Vstopnina ta pridružil sovražnikom S-bom ženske v s V Poughkeepsie, N. Y., toži ne- in se je bojeval proti avstrijski kor tudi p -a ka 2llet:ia dekliea 71 let starega armadi. C*uškič je bil obsojen, na pr«.-te. Bijara moža, ker ji je obljubil, da jo bo vešala. Obsodba se je z vršila vče-j Toraj na sv id
ob- raj (2. sept.) na dvorišču tnhijav-ykega zapora. Rabelj Alojzij Sey-I fried je prišel v ta namen ;z Za-,
6-. 8- in lOurno delo. Zasluži se •od $->.25 do .fi.00 ua dan. Delo na
poročid, zdaj pa noče svoj bi, so se uklonili strojnim in roč- ljube izpolniti, nim puškam in se vrnili na delo
pod starimi pogoji.	Povod aretacije.	' greha.
Pišejo, da so šli najprej na delo! V New Yorku j<> bil aretiran
Anton «'elar« •. tajnik. POTREBUJEMO DELAVCE.
Amerikanci, potem so morali se- nek gr0eerijski prodajalec, ker ni Slovenci in Hrvati v Trstu. dan ia od kosa- 10''c bonusa poleg veda tudi Poljaiki, Lit vi ne i, »Slo- zavii ptrodasno šunko v papir; pa Tržaška "Edinost" z dne Pla^'e za stalno mesečno delo. Le vaki in Italijani.	, ue saillo aret;raJlf temveč tudi sept. piše - Za Hrvate je Trst naj- stalni delavci naj vprašajo. Velika
i zaprt.	bolj kočljiva točka. Trst ima slo- slovanska naselbina.
Petdeset let učitelj.	vensko zaledje, a ne hrvatsko. >	Kohler Co.,
V Buirlingtonu, N. J., je Wilbur Knjižnice razširjajo bolezni. Razvoj Slovencev je vrlo malo ali (10 23—10) Sheboygan, Wis.
Watts obhajal petdesetletnico Nek italijanski zdravnik v New	--1-—
svojega ueiteljstva.	Yorku je napisal brošuro, v ka-
teri pravi, da so ja<vne knjižnice Koliko je Colorado Fuel & Iron' na jvečje razširjat el j ice bolezni. Co. zaslužila v enem četrtletju? On pravi, da bi se moralo vsako
Colorado Fuel & Iron Co. je v j knjigo desirniecirati. četrtletju, ki se je končalo s 30.,
septembrom, "zaslužila" samo Mleko v rdečih steklenicah .^8,035,862.	I Ni nemogoče, da se bo mleko v j
Drugače povedano: ta kompa- kratkem prodajalo in raznašalo v ni^'a je v tem četrtletju pa 70 od- rdečih steklenieah, pravijo uče-' stotkov več dobička imela kot v njaki; kajti razkrilo se je, da na-isteon Četrtletju preteklega leta. vadna luč pomaga, da se mleko Za koliko so se zvišale pa pla- »p&kvari, medtem ko to rdeča luč ee delavcev?	prepreči. Ako se pusti popolnomaj
; sveže mleko v steklenici, katere j Peticije za mir.	»teklo je brezbairvno, je mleko v i
Po volitvah bo predsednik WH-j par urah pokvarjeno. Ako se ^a' son, ako bo še enkrat izvoljen, do- mleko postavi na solnce v rdeči bil več peticij za mir, med dru- steklenici, ostane popolnoma ne-gimi tudi eno od ameriškega nev- pokvarjeno, akoprav deset ur tralnega konferenčnega odbora, i tam stoji.
To peticijo je baje podpisalo tudi par tisoč Angležev in Fran-	Gradnja ladij.
cozov.
Edisonov štrajk je končan.
Edison ova stavka je kcmčaiia; namreč tista, ko je zaštrajkalo 600 delavcev, ker je bil odslov-ljen tajnik njihove organizacije.
Družba jim je obljubila, da bo tajnik* vzel* nazaj, ako bo isti popravil, kar je ukrivil.
V ameriških ladjedelnicah se povprečno vsak dan iz gotovi eno ladjo. To je največ, kar je bilo dozdaj v zgodovini Združenih držav. Da se stric Sam tako žuri z	Kadar J® kako drnStvo namenjeno kupiti bander«, nurtmre, rcctlfe gradnjo parnikov, je zategadelj, godbene instrumente, kape ttd., ali pa kadar potrebujete uro, veriflco, priveake. ker je prišla zdaj malone vsa tr-: prstane ItiL, ne kupite prej nikjer, da tudi naa n ^pne vprafiate. UprafcnJe Tu gorina v roke Združenih držatv m j »tane le ie. pa el bodete ptlhranlU dolarje. kapataiMti moriijo, d* bo tudi po! Oenlke, r*č mt poflUamo brezplačna Plat« ponj.
vojni vebkobIVAK PAJK 4 C0n Oonemaixch, Pal, Box 328, 4


.... .. . -^.UJ..
\
GLAS NARODA, 23. OKT. 1916.
Slove
podp. društvo
sviti Barbaro
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FOREST CITY, PA.
w 21, {uuiji 1902 v Mari
(HATNI URADNIKI i
rr^dMdjdk' JOŽU* FKTEBNEL, Bar 80 Wllloei, Pa* l podpredsednik: KARO L ZA T.AR, Baz 547, Storest OUj. FBi EL podpredsednik: LOUIS TACCHAB, Box 835, Boek rajnik: JOHN TELBAN. Baz 707. Forest City, Pa. a tajnik: JOHN OSO LIN, Box 402. Forest City, Pa. •Isssjnlk: MARTIN MDHIČ, Baz 037, Forest City, Pis.
i: JOSIP ZAJLAB, 1004 Nortk Chlcazo SL. Joti*. Hfc
Wf%
fIKOVNI EDBAYNK] OB. tSAEXOI rvao, OOO CMm» Stn JeUM, m»
■ADZORNI ODBOBl
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6320 Station StEL A, Pittsburgh, Pa. L aadaornlk: JOHN TORNIČ, Baz 622. ForMt City, Pa. (L aadaornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Baz 70S. Oonemaogfc, Pik »CL aadMrnlk: ANDRBJ SLAK, 7718 IssLsr Ara, Clsreland, OM
rOBOTNI ODBOBl
rredeednlk: MARTIN OBREŽLAN, Baz 72, Bast Mineral, f. porotnik: MARTIN fiTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kaos. tt porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Darsoo Ave^ a. F. D, 1, 0*16. Detroit. Mich.
UPRAVNI ODBOBl
rrsdMdnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Baz 11%, BrfllUiit, O, L spra>nlk: ANTON DKMŠAB, Box 135, Brooghtoct, Pa. <1 apramlk: PAVEL OB REG AR. Baz 402, Witt, HL
oeplsi naj ss poBljaJs L tajnika Ivan Telbaa. P, O. BsK M» 74»
glasilo: |jAl RAlODi".
kot vsi
zelo odobravajo ta umor, češ, da je imel dr. Adler popolno-, J jal. "Todi'ko imam še zini raj, "kot ma prav ko ga je umoril, kajti ministrski predsednik in drugi ministri ter Franc Jožef so že tako avtokratieno vladali, da je bilo ljudstvo zadnje čase zelo razburjeno. Ako bi smelo časopisje pisati, kar bi se mu zdelo, bi bilo že davno prišlo do resnih nemirov proti absolutni avstrijski vladi.
Dr. Adler, morilec grofa Stuergkha je bil Žid in kot tak je bil vedno v boju proti močni katoliški stranki, kateri je do svoje smrti napeljeval- dunajski župan dr. L110-ger, ki je bil velik nasprotnik Židov.
Grof Stuergkh je Luegerja v tem podpiral ter si jako tudi Adlerja nakopal na glavo za sovražnika.
Vsled teh dejstev je nastalo v Vatikanu, ko je prišlo poročilo o umoru, veliko razburjenje.
Večer.
Anton Medved.
Grof Karol Stuerghk umorjen.
PAPEŽ JE POTRT.
Rim, Italija, 22. oktobra. — Papež Benedikt je bil zelo potrt, ko je dobil poročilo, da je bil umorjen avstrijski ministrski predsednik, s katerim je bil vedno v direktni zvezi.
Politični krogi smatrajo ta umor za dokaz, da je av-stro-ogrska monarhija na zelo slabih nogah.
* j. * *
Dr. Kari Stuergkh je bil avstrijski ministrski predsednik zadnjih pet let. Star je bil 57 let.
Izobrazil se je v svojem rodnem mestu Gradeu na Štajerskem; študije je končal na graški univerzi. V javno življenje je vstopil 1. 188<i. Deset let pozneje je pričel svojo parlamentarično karijero kot državni poslanec in 1. 1894 je postal direktor ministrstva za javna dela.
Pred nekako desetimi leti je bil cesarski namestnik na Štajerskem, potem je bil pa po padcu Windischgraet-zovega kabineta minister za uk in bogočastje, dokler ni D. nov. 1911 postal min. predsednik in organiziral ministrstvo.
30. nov. 1915 je svoje ministrstvo reorganiziral. Izven avstrijske politike grof Stuergkh ni bil poznan. Tekom te vojne se ni o njem veliko poročalo, kajti iz Avstrije sploh ni došlo poročil.
(Nadaljevanje s prve strani.)
Nekaj se govori, da bo najbrže bodoči ministrski predsednik gori omenjeni princ Hohenlohe, toda mogoče je tudi, da bo prišel na tQ mesto zopet bivši ministrski predsednik von Beck ali pa dr. Koerber.
Berlinsko časopisje piše, da je dr. Adler blazen. Nekateri pravijo, da je njegova sestra že dolgo v norišnici.
Ljudje s povestmi.
Vaška slika. — Spisal Ivan Lah.
Grajski stolp na bregu Save
polrazsut štrli navpik ~— mrtve matere narave
temen grobni spomenik. —
sovi se odpira moč pogleda na večer.
on, imel sem pa toliko, Volovei, kar jih je.'*
Žigee je bil ostal v kotu pri svoji mizi. gledal je zamišljeno,1
pil počasi in jedel neprestano. J	--
K meni je prisedel krčmar, kot Kakor duh, ki se spovrača rmajo to pri nas navado krč mar j i. • veter toži po ravneh.
"To imajo prepir"', je rekel, Listi, mrzlih sap igrača, "in vsega je kriv" — govoril je divje plešejo po tleh. potihoma, mrmraje — "vsega je kriv ta človek, ki je bil pri vas. Rogve kaj se je vam nalagal o pravdi. Dela se vedno zelo učenega m vedno išče druščine z gosposkimi. Kmetje mu plačajo za pi-' pja-n-jačo, m zdaj bi rad zaslužil, da bi bila pravda, 111 potem bi zaslužil T . .. pri inženirjih, če bi se zemlja de-'Iz.dlipl,1le S0 OZ1Fa lila; kajti pristuliti se zna povsod.j 111 l1Jeda ™omer.
zaupati mu pa ni. Za koš rese je Xema je le moja duša. za pravd al hišo in grunt. Z ženoj nemai ai; gluha ne. sta se stepi«, ona služi nekje V|Sredi razvaiin posluša mestu. Hotel je živeti gosposko. ^mljo, ki tožeča mre. Zdaj je navaden mešetar. Delaj
malo in živi lahko." Povsod hoče Tudi nji pogled se veča.
kazati svojo učenost. Kmete ima1 veča in skrivaj rosi.
čisto v svoji oblasti. Vse store,! Z dolgim spremstvom mlada sreča
kar jim svetuje. Že park rat soj mimo nje plešoč beži. _
imeli pravdo. Sicer jih zaničuje.!
če j»> z gospodo in če ima denar.' O, postoj v sijajni halji! Otroci morajo služiti za pastirje1 Kuni podi ta vetra puli? in pestunje. Tako je na svetu." jZvižga, tuli v sivi dalji —
"Daj -pijače!" so vpili kmetje nem ni veter — ali gluh. okoli gosposkega človeka in bili z li'troni po mizi.
Krčmar je vstal in šel točit, j; Posedel sem talko in gledal po ' vrsti te ljudi z njihovimi povestmi.	'	| Ko se je vrnil krem ar, je Ž i gee vstal. Vpognjena je bila njegova postava. Porinil je mollče kremar-ju denar in roka se mu je tresla.
"Kam že greš, Žigec?" ga j<-vpraša l krč m ar, kot ponavadi stavi taka vprašanja <za slovo.	;
"(Ireni. na delo; kopi jem ob ee-sti", je rekel s tihim, suhim glasom. "Večer bo .skoraj."
Odšel je in ni pogledal nikogar. Večerilo se je, zato sem odšel.
Kdaj bo konec?
Ves svet napeto pričakuje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kda.i bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več pustilo diktirati od svojih kraljev, cesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notranjih zapletlpajev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na daljro in široko naš "SLOVENSKO-AME-RIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. KVr letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike, je u-mevno, da bodo posegli po njem vsi ameriški Slovenci.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, ga naročite takoj. — Cena je isto kot, lansko Into.
"SLOVENIC PUBLISHING CO." 82 Cortland St.. New York. N. Y.
KlIMMIMIMMMMMMMMMMMMMMiAMMM^
(Konec.)	. ...
je noee plačati. Denar je kmetu-"Ne , sem odgovoril.	j vse taka svota so že pozIUL
"To je Žigec s Skal. Vsak ga; Mnogo p(rtov ^ ^ najbrže bo posna. Dvajset let je bil zaprt ara. iZo-ubil. Vzeti ie noče. To je zmi-Gradu. Obsojen je bil, da je ubili raj tako_ precej že trpelo go_ fanta, ti so ga bili našli mrtvega j spodain5tvo Jaz bi jo ra- odpra_ iii>	.	- P°d oknom njegovega dekleta. Se; v:j vlRpip;	^ twin
j,- .l. lal vodim zopersvojega očeta, dr. Viktorja Adlerja, ki danes nihče L' ve,"kako je bilo.|	da lra prUe«^
"Ifalo, kako se je razvnel Sirka", je dejal gosposki človek; "vidite, tudi on ima pravdo. Saj veste, kaj je mlad človek. Ima dvoje postranskih otrok in zdaj'Gosposki človek je foil postal pi : 1 se rad ženil. Tonila ga je, ker j:.m in- je gia.snf> razkladali kme
bi
j*1 priznan voditelj avstrijskih socialistov.
Pred par dnevi je dunajski časopis 'Arbeiter Zeitung' prinesel r-lanek. v katerem se je napadalo dr. F. Adlerja, <-es, da airitira za stvari, ki niso v interesu države itd. Značilno je to. da je urednik tega lista oče dr. F. Adlerja.
NEMIRI NA DUNAJU.
Mnogo je govorilo zanj m prej je, pa tu je tpžko pije zdaj- že tri vedno trdil: jaz sem nedolžen, jazi	Pravi, da mu je vseeno, če
nisem kriv... Zaprli so ga m cela kmetija. So tako trdo-pred nekaj leti je predal kazen. vratni ljudjt. Tll<ii jaz sem bi] Skoraj z nikomur ne govori, kar tak _ n0> jaz ^ hotel pravico? je prišel rtomov. Imel je trdno te pa ni ua sye)tlL Boljie godi kmetijo in zeniti se je misli!. Po- tistim, ki je ne poznajo. Vidite, tem so dobili v roke tuji ljudje m kako se smeje atari Krehelj!"
London, Anglija, L>2. otkohra. — Iz Rima je došlo več I™^11 80' T' keP ^ Pri mizi je stal siv	s
brezžičnih brzojavk, da je prišlo na Dunaju po umoru gro- ^ ~ 1	^ ^Z^Z^ZZttl
fa Htuergkha do velikih izgredov. Policija ni mogla ničesar storiti.
< i lasom "Fremdenblatta", ki izhaja na Dunaju, je dr. Adler izvršil svoj čin namenoma in dobro preračunjeno. Pomočnikov ni imel, temveč je celo stvar izvršil na svojo
»ko. C
Denarja	______ ____
v tem. Ona je osftala večna neve-; zmil.aj nasmehj da bi si ga i-^sn^ — Pravijo, da jo hoče celo še ga uiti misliti ^ mogeL
sta.
zdaj vzeti — no, prestara sta ofoa.j Veasih pravijo, da se mu ravne kot meša. Gre tja in sedi pri nji. Ona je mojškra, dela peče. Celo
"On je oseibenek. ima še ženo, in dva sina skrbita izanj. Nikdar ni nič imel. in nikdar mu ni bilo sile. Lepo življenje si je naredil:
roko. < asopis pravi, da se napadalec ni strinjal s svojim! stari ljudje ne morejo pozabiti ...	- .	, ,
očetom in svojo stranko, vsled česar je bilo zadnje tedne1 neumnosti ljubezni, če so se vjeli	° 111 naT&dl kako
vedno zelo razburjen. Pristavlja se tudi, da je mogoče, da so ga ti prepiri pripravili do tega, da se mu ie mogoče zbledlo.
Avstrijska poslanska zbornica je bila zadnjič skupaj v marcu 1914, in kot določa avstrijska ustava, se bi morale prihodnjo pomlad vršiti zopet državnozborske volitve.
Od vseh delov države so prihajale zahteve, da se skliče parlament, toda ministrski predsednik je temu vedno nas p rot oval, češ, da je v takih časih kot so ti tajnost potrebna in da se naj vse zadeve prepusti cesarskim ministrom.
Engelbert PernerstorlVr, podpredsednik avstrijskega parlamenta je izjavil zastopniku berlinskega 'Tageblatta', da je po njegovem mnenju početje vlade, ki ine pusti, da bi s«' sestal državni zbor, nepostavno in nekonstitueionalno.
Penierstorfer je rekel, da so vse avstrijske stranke, razven nemške radikalne in vseh skupin v goepodski zbor niči, za to, da se parlament takoj sestane, kajti dozdaj ni bil parlament že skoro tri leta skupaj, namreč od meseca marca 1914.
"Fremdenblatt" piše:
— Dr. Adler je bil rojen leta 1879, njegovi stariši so bili zelo bogati. Že od mladosti je bil popolnoma . samostojnih misli in zelo radikalnih mnenj. Njegovi radikalni nazori niso našli veliko pristašev v njegovi stranki, vedno je imel prepire s svojimi sodrugi in pred par tedni se je eelo spri s svojim očetom, ki je pravzaprav voditelj avstrijskih socialistov.
Keuterjev poročevalec javlja, da je v petek prinesel dunajski list "Arbeiter Zeitung" člaiuek, v katerem se je na zavit način napadalo ministrskega predsednika češ, da jc prestroga cenzura.
KAKO SI V RIMU RAZLAGAJO UMOR.
Rim, Italija, 22.. oktobra. (Poročflo londonski "Daily Chronicle".) — Tukaj se smatra umor avstrijskega ministrskega predsednika za dogodek, ki daje prav dobro sliko o razmerah, ki vladajo v Avstriji.
Dozdaj se ni moglo ničesar zvedeti, kako je v Avstriji, ker je cenzura nadvse stroga.
Tukajšnji optimistični krogi so mnenja, da bo imel ta umor velike posledice na odnošaje, ki jih zdaj zavzema Avstrija napram vojni.
J'reko Švice so došla poročila, da avstrijska ljudstva k
<	- r- > *	it 'jr., t.	V	. .. '	iT -ili'-
v njeno past... Ne smeje se nik-i^' ^'^klje, lopar, banjo ri dar. Dela zelo rad in trd je kot!b*ZeDJ' ah kar Je takxh grča. Nikdar ne govori o preteklosti in bogobvaruj da bi mu kdo g0
kaj omenil. Sovraži ga na smrt.',„,„	,	, .
Zelo se boji ljudi, nezaupa* je do !6t0	nekaJ farjev
vsakega, iiatc z malokom
sti. da ima za pijačo in za tabak. f Njemu ni treba pravd, tudi za hi-mu ni treba skrbeti. Plača ca
. j in je prost vsega. Doma leži pod davino vasi in mnogo st
~ i *	govori, q^Jjj^ jn kaj zbija ye ee]0
in zdi se, kot da niti govoriti ne	j j	»
ih pe >olj za-
nihče.
"Tožili bomo, tožaJi!'' so vpiii možje, ki so prej stali ,pri gosposkem človeku.
Gosposki človek je vstal.
"Pardon!" je rekel in stopil k njim.
"Le tožite", je rekel starec, ki je sedel njim nasproti, "mi Lin<ci se ne damo! Razdelili bomo komnnsko zemtljo, pa bo/7
"Saj vi ne dobite nič*', je rekel gosposki človek.
"To tebi nič mar. Če bodo ime-
zna. Dela vedno moke — močan.,	.
.	. , . . .	! srni zna na pamet. Vse ve. >wj ia-
pravijo, da je^elo, dasi bi mu m.* j , •	. ,
■ Ar	' .	(dovolj-nega clovdka m pod tem
prisodil. Veli'k roman je v vsem,1	,	.
K	. .. x . ,J . t 'zvonom. Vedno se smeje,"
ee se pomisli. Sel je k vojakom. |	J
in ko se je vrnil, je zvedel, da ima j ona drugetga. Koilrko je resnice v tem, »kdo ve. Ona je bila zelo lepa, še zdaj se človek nehote ozre za Marino. Pravijo, da je živel potem veselo in se ni brigal /a 4o. Neko noč so našli fanta ubitega pod njenim oknom. Njega tisto noč ni bilo doma, rekel je, da je bil v senožeti. Pravili so, da sta bila v zadnjem času z dekletom yzopet dobra in da se je stara ljubezen ponovila. Zato so ga prijeli. Obsojen jc bil na vislice in potem je bil pomiloščen. Vedno je trdH, da je nedolžen. Zdaj žrvi tako. Vzeli so mu življenje. Nagovarjal sem ga, naj začne pravdo, pa ni hotel. Od tedlaj ne govori več z menoj. Vidite iga, kako gleda. Človek bi mislil, da je berač, pa ima precej, pravijo.''
Starec je gledal resno in drobil žernfljo s prsti. Nikjer se ni bralo, da ima tako povest za seboj. Bil je isti utrujeni, ožgani obraz kot pri drugih z istimi leti. Prisodil bi mu jih sedemdeset. — Gledal sem ta obraz; potno trpljenja se je bralo na njem in vse je bilo, kot bi govorilo s trdimi besedami : Kaj bi, vse se prestame...
Pri mizi je vipil mlad človek in se prepiral zaradi mege. Vpil je na vse grlo in kazal s prsti po mi-zi, kje je pasel on, kje so sekali, kje orali. Nihče ga ni mogel preko je vpil. Zato so začeli
tom o pravdah. Vstal je in se odkril ter rekel po nemško: "Habe die Eihre..." (Imam čast.) Opo-tekel se je in sedel na. svoje ine- j sto. . . Premišljal sem o teh ljudeh, vsakega posebej z njegovo povestjo sem videl aia življenja polni zemlji, trdi in neusmiljeni. In takrat sem se spomnil tebe, prijatelj Ignacij. Umrl si in nihče ni zatpisal na tvoj grob: Pesnik
in pisatelj Ognjeslav, Neralov___j
Vedno si hotel pisati in nisi vedel, kaj. Zakaj nisi videl gosposkega človeka, zakaj nisi zašel v gostil-nico ob cesti in bi videl ljudi, vsa-j kega s svojo povestjo na trdi, neusmiljeni zemlji. Videl bi njih trde obraze, slišal bi njih ponosne besede. Tako pa si prosil, naj ti povemo povest, da bi jo spisa i. In
Kaj pravijo plmtoljl,	i* driarmlU o Ksjlgl B«rt* »2,
"Doli z orožjem!"
Lev NikolajevM Tolstoj Je plnl: Knjigo mu a velikim tfil
%om prebral In v njej nadel veliko koristnega. Ts knjiga asi« vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepih misli
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je omrla madams Btasi ai bilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva.
Prst. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanj* ga Časa. Ko ČJovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ds se bližajo človeštvu bolJSi Cast Kratkomalo: selo dobra frnjigs.
Dr. IM Jakobovskl: To knjigo bi človek najraji* poljobll V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger pl&e: Beda j sem v aeksm gosdu pri Grleglach in sem bral ki^lgo ■ naslovom "Doli s orof-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma In sedaj la^ke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem maželel, da bi se prestavilo knjigo v vss kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Volah ne smelo manjkati. Na svetu so dražbe, ki razgirjajo Svet* Piano. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi raallrjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jik kdaj bral--
C. Neumann flofer: To Je najboljša knjiga, kax »o Jih spirali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1890 v Berilan)! He bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom po> sudlL Naj bi tudi ta knjiga nafils svoje apostolja, ki bi m inje krlžemsvet ln učili vse narode.
FUmafeJ minister Ounajewskl Je rekel v nekem svojem govern v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana Era pretresljiv načlii vojna. Knjige ni napisal noben voja •ki strokovnjak, noben državnik, paS pa prlprosta ženska Berts pL Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema delu. lilsllm, ta se M bo aikde vel navduševal aa vojno, ie bo prebral U kaj is* GDU M CMNTOV.
Is prti
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
naša milada domišljija je izmislila ,,
»mmmmmmmmm
mmomtmmmMimmmmmm
vsemogoče, spomufili smo se vseh strahov, o katerih so nam pravili, in na vsa znamenja smo se sponi-' nili, o (katerih smo kdaj čnli pripovedke, in na vse uboje in nena-' ra^Tie smrti, da smo ti imoigli po-! vedati .povest, in si ti potem na-j pisal, kako je strašilo, zakaj stoji tami znamenje, kako in v kaki no-j či se je ubil ta in ta... Zato sem: se spomnil takrat tebe, dragi pi-j sateLj Ignacij, da nisi tako stopil, v gostilno ob cesti in videl ljudi s povestmi, ki žive s trdimi obrazi in ne govore o tem, kar leži nekje daleč za njimi. Prepirajo se Mladi človek, Sirka, je vpil na : za kratek čas o pravdi in vedo, vse pretege, no, poslušal ga ni da stopajo po trdi poti, pa je v«e-
ggiaiaiaiBiBfBiBfBiafi^^
CENIK KNJIG
katere ima ? zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N Y
en o, kako.
Odgovor Muensterberp.
Član dume zanika, da bi hotela ^Nemčija skleniti mir z Rusijo. —
Odkod ima
Muensterberg informacije?
"Kar je prof. Muensterberg rekel o sklepanju miru med Nem-li Volovei take raztrgane dohtar-: čijo in Rusijo, je vse skupaj izmi-je, kot si*ti. dobimo vse..." isljeno", je izjavil član ruske du-Gosposki človek je zardel od me Martin Ihas, ki se nahaja zdaj
CagBBiaiSliUEBliUBJBIS^
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemiki
jeze.
vNew Yorku.
seboj pogovor.
"Nič ne boš zaibavljal, svoje bi I "V Rusiji se ne govori o miru. bil varoval*je rekel eden kme-'Res je, da je neka majhna mirov-tov, ki so stali na strani gosposke- j na stranka, kakor tudi ena proga človeka.'	nemška, toda ti ne prideta v po-
"To tebi nie mar. Ti nisi če ni- štev", koli nič imel."	{ Cambridge, Mass., 22.- oktobra.
"Pa tudi zapravil nisem", je Prof. Leo Weiner, ki je rodom rekel dirugi mirno.	(Rus in profesor slovanskih jezi-
Obmoleada sta za trenutek, kot kov na Harvard univerzi, toraj da si nimata vee iks^j reči.	kolega prof. Muensterberga, je iz-
Vzeli so svojo pijačo in sedli javil, da se je Muensterberg o skle skupaj k drugi rnazi. Gosposki panju miru zmislil sam .ali mu je človek je sedel žnrjimi, pravil jim pa nemška vlada naročila kaj ta-nekaj m vsi so poslušali ter pri- kega pljuniti v svet. kimavali.	. i "Jaz se predrznem pozvati prof.
Drugi so obsedeli pri prejšnji Muensterberga. da takoj navede mizi. Bili so veseli, le starec se je odkod ima te informacije', je rekel, čutil razžaljenega, da mu kdo oči- Prof. Muensterberg ni na to iz ta. ker je oapravH.	javo drugega odgovoril kot to, da
Ahnov nemškoangleaki tolmač, vezan Cerkvena zgodovina Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angl.-
slov. slovar Slov.-angL In angl.-slov. var
Trtna uS in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleiki tolmač
—.50 —.70
«—.50
$1.00
—.20 »—.25
—.50 slo 1.50 •—.40 •—.50 •—-50
$2.00
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli s orožjem!	»—.50
Božični darovi	,—.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	<—.20 flustrovani vodnik po Go*
renjskem	,—
Leban, 100 beril	«-.20
Na različnih potih	»—.20
O jetiki	t—J.5
Odvetniška tarifa	,—.30
Pregovori, prilike, reki	•—J25
Titanik	—.30
Trojka, povest	p—.50
Vojna na Balkanu, 13. zvez.	$1.85 Zgodovina e. in k. peipolka
3t 17 s slikami	,—.50 Zgodovina slov. naroda S.
zvezek	r—M
Življenja trn jeva pot	•—.M
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
—.75
RAZGLEDNICE:
Newyorikc s svetli eaml, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
Album mesta New Yorka s krasnimi alik^m' mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav veliki
Astrijsko-Ital ijanska vojna mapa
Balkanskih drla?
Evropa
Evrope, vezan
Vojna stenska mapa
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
Avstro-Ogrske toali veliki vena
Celi svet
Velika stenska mapa U. 8. na dragi stran! pa seU sva*
-.03 -.21
-.81
^-.li —.25
—JLI —JJ» ■r-JLC r-.50 $1.50
-.2» -J10 -.5f
«L09
'Kaj kotira msri
je ponav- nuna ničesar za pripomniti.
OPOMBA: Narodhns js prilo ftfttft denarno vrednost, bodU v go-tovinl, poitni nakaaiHsi, ali psMalh sns»kah ^Poitninr je pri vseA
Jugnieviuki
s
1
Katil. Jedneta
I?
Inkorporirana dne 24, januarja 1901 v državi Minnaaot*.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
ILAVII UliDVUI)
f»dw>dnlk! A, 9BBM, Ml Ohtui W*T «1
dock. Pa.
Mpredaednikl ALOIS BATiANT, Baz 1M. Pea|j| Ail« OUo.
•lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mini, PUtajnik: JOHN GOUŽE, Box 109. Ely, MimJL
:: LOUIS COSTELLO, Box 588, Salida, Gola,

GLAS NARODA. 23. QgT. 1916.
i > se je smejal in rekel, da so to u- odkril se, obstal in se zagledal. —'1 da ga bo Cila krasila in se morda metniki, ki tako delajo, in Mehej Njegovo delo je bilo to — in celo' spomnila pri tem nanj. je mislil, da so pri samem eesar- zgodovino njegovih zadnjib let Jej Cel čas je mislil na to. in podoba
ju, ali pa da cesar sam vse to zna, imelo v sebi----
je bila kot v resnici pred njim...
kot so bile tudi tiste podobe, ki jih Nekdaj je stal tu star križ. Pa Čudoviti je bil izražen na obrazu je nekoč nekdo nosil po vasi, z so se splašili konji kmetu na nji- smrtni mir po težki smrti, in v
Dunaja; Mehej je misli, da je vse vi in .zadelo z vosom ob križ. Tr-
iz same cesarjeve hiše. kjer to de- hel je bil križ in padel je____ U-
lajo srečni ljudje s cesarjem in gibali so kmetje, kaj bi storili.
cesarico vred---- In začel je ta-] "Postavimo novo znamenje dru-
krat Medej dolbsti iz lesa vse, kar gje"', so rekli eni.
se mi je zdelo, svetnke, svetnice —j "E, tu mora biti, kamor so ga
vse je dobilo svojo podobo. A dru- dali naši očetje", so rekli drugi
T1HOVK1 ZDBAVHISl Ud KAZTIN IVEO, 900 N, Chicago 8t, Joliat, DL
MADZORHH21
Mm JBTJN1CH, 421 r-i 7th St., Calumet, MUL
PSTTB SPEHAR 422 N. 4th St., Eanaaa City, KmiM.
JOHN KRŽlSNIK, Box 133, Burdine, Pa.
FOBOTHIXX;
VtAK JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—6th St, Bock Spring Wj* J. POEENTA, Box 701, Black Diamond, Wa*h.
roxo£m odbok x
fOflMPH MEBTSL, od drnitva sr. Cirila b Metod« HCf> E,
Ely, Minn.	/
LOUIS CHAMPA, od društva cv. Srca Jecuaa, Itev. 2, Ely, Mia*. JOHN GBAHEK, at., ad drnitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minm.
Yd dopisi, tikajoči sc uradnih aadev, kakor tndi dcaagM oiiljatve, naj m pošiljajo na glavnega tajnika Jwlnote, vac pr toft« pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna piama od strani iU|o{ 0 a| Mg| adpalo,
Drnitveno glaaflol H A » VAlODir
Umetnik.
Ivan Lah.
Sneg je pokrival polje, vseokoli je bilo belo, da se je bleščalo v oči in jemalo vid. Nebo se je videlo belo, v daljavi so ležale, megle. Mraz je bil in pod nogami je škripalo.
Vaški umetnik Mehej je stopal čez polje. Bil je človek še ne baš poznih let, črnega obraza in velikih, čudnih oči. Eni so rekli, da j«' škilast, drugi pa so menili, tla smo včasih tako čudno pogleda, ker je božjasten. Kožuh je imel na sebi. tisti kožuh, ki so ga poznali vsi, in so vedeli, da ga je podedoval po rajnem Martinku,, ki je slikal stare kapelice in znamenja; Mehej ga je noil vselej od Martinove nedelje, ko včasih zapade že prvi sneg, pa do Velike noči. Na glavi je imel Mehej Črno kučmo; kodrasti lasje so se vili izpod nje. Na nogah je nosil težke čevlje z velikimi golenicami, v rokah pa je imel lepo izrezljano palico; držal se je naprej, opiral se na palico in stopal počasi in varno, kajti na hrbtu je nosil tovor, čuden tovor — same "bogove'*.
Izdeloval jih je sam in napolnil ž njimi celo okolico in vso dolenjsko stran. Takoj je bilo mogoče spoznati Mehejeve ''bogove"; narejeni so bili vsi po enem: imeli so velike glave in debele roke, pod rano na prsih tri debele kaplje krvi, na kolenih zopet po tri rdeče kaplje vštric; glave so imeli vsi nagnjene na desno stran, kot mora to biti že po poročilu starih u-metnikov, in nihče bi ne kupil '"boga", če bi mu bila glava nagnjena na levo stran. Brado in lase nekaterim naredil bolj rjave, drugim bolj črne, da so si kupci-k met je lahko izvolili po svoji volji in po oknsu svojih žen, ki so hotele imeti v hiši "boga" po svoji volji. To je bil umetnik Mehej. I čil se ni nikoli. V mladosti se je potepal brez dela. Ko je prišel v okolico Martinek, slikar-samouk. slikat in popravljat različne stare slike v kapelicah in na poljskih znamenjih in prenavljat slike sv. Florijana na boljših hišah, tedaj je zašel Mehej k njemu in gledal, kako slika. In tedaj se je tudi spomnil, da je včasih, ko je bil še deček pri pastirjih, delal podobe iz ilovice in rezljal ovce, mucke, pse in kozle ter druge živali iz primernih korenin, ki jih je našel v gozdu. Delal je to za kratek čas, kot drugi, a vsi so rekli, da ume on to najlepše delati. Pa kaj je bilo Meheju za to! Kdo mu je dal kaj za to T Pometali so take igrače v stran-in le kakega posebno lepega konjička je prinesel v vas otrokom, da so ž njim vozili pesek, se igrali po svoje, polomili mu noge in nazadnje pustili strto igračo na potu v vaso, da so jo povozili vozovi^ blato-	se trudil F& take stvari!....
Neke«- so delali jaslice in Mehej je naredil iz lesa hlevček, ovce. pastirčke, angelce, vse — še tri kralje na konjih. Vsi so hvalili, da je lepo, samo on ni bil zadovoljen; zdelo se mu je vse premrtvo in razbil bi bil vse. V nedeljo je videl angele v cerkvi, videl je svetega Petra in svetega Jurja, pa sta bila kot živa — in zato je bil nezadovoljen, da na jaslicah ni življenja; razdrl je jaslice še pred svetim večerom in pometal vse v peč. . . . Vsem se je zdelo škoda, tudi njemu, a potolažil se je, da naredi drugič druge, lepše, da bobi pastirei leteli, da bo vse, kot bi živelo na jaslicah.
Živel je pri vaškem mizarju, dol bel in delal, mislil in prenare-jal. Vaški mizar je delal skrinje /m neveste, omare, kolovrate. Vse to je Mehej lepšal z izrezljanimi podobami, na škrinje pa je mazal : ože, rdeče in zelene, in vsi so ta-go govorili, da dela on najlepše take stvari. Vaški mizar pa mu je lajal opoldne jesti in popoldne požirek žganja in je prodajal Me-'icjeve umotvore za svoje. Takrat je bil Mehej še mlad — pa ni velel. kaj bi pravzaprav drugega počel. Ni mu dišalo kako drugo lelo; zdelo se mu je, da bi preselil eele dneve in razljal, ko bi mu veleli, a kaj druzega ni šlo. Lju-lem je bilo žal mladega človeka, ki je pasel lenobo, in vabili so ga ia delo. On je šel h krčmarju, klal ie dva dni drva in sekal v gozdu tri dni, potem pa vse zapil, kar je prislužil.
Tako je živel in postopal in bil oovsod dolžan za pijačo....
Postajal je rad ob kapelicah in gledal sobe svetnikov, ki jih je bil izdelal že bogvekedaj mrtvi u-■netnik.
Celo v krčmi je s kmeti govoril » tem in grajal slabe "bogove". Vi so stali tuintam po polju ob po-ih, in do katerih so imeli ljudje oosevno zaupanje in spoštovanje. V cerkvi je celo mašo gledal svetnike in angele v oltarjih in se ču-iil ljudem, ki so to naredili, in-jili blagroval, da so imeli koga, ki jim ie pokazal in jih poučil. Zelo rad bi bil videl takega človeka, da bi vedel, kakšen je, če je človek, kot •jo drugi ljudje.
Slišal je, da take reči delajo v mestu, in Meheja je gnalo v mesto. Sel je peš in gledal znamenja ob eesti.
Mnogo je videl lepih in mnogo takih, da se mu niso zdela lepa, pa ni vedel, ali zaradi starosti, ali *ploh niso bila nikdar lepa. Prišel je v mesto in hodil cel dan do cerkvah. Celo iz kamena je vi del podobe — kot žive. Mehej se ni mogel nagledati. Po oknih in
gi dan je vse zmetal v peč. da je mizarjeva žena pri tem skuhala lim, potem je pa šel v krčmo, go voril kmetom o sobah, o podobah v mestu, o vsaki cerkvi je vedel vse.... A kmetje so ga malo poslušali in začeli so govoriti o dežju, o vremenu, o vsem, kar jim je prišlo na misel, in Mehej ni mogel povedati nikomur, kar je čutil. Zamislil se je in se napil in zbudi! zjutraj ua klopi pred krčmo ....
Takrat pa je prišel Martinek v vas.
Mehej se je pridružil starcu, ki je bil nadušljiv in bolan, in mu pomagal prenašati lestve in delati odre pri večjih hišah. Slikar mu je dal za to jesti in piti. Mehej je gledal slikarja ,kako dela barve, kako začrta telo in postavo in kako potem naslika svetnika.
Ko je dodelal slikar svoje delo v vasi, je odšel, in Mehej je šel žnjim. Slikala sta po vaseh in popravljala stare slike. Pa je v kaki kapelici manjkalo svetniku roke ali noge, ali pes svetega Roka bil izgubil glavo, ali pa so bile nevihte in časi izpridili obraz samemu svetniku. ... Vse to je Mehej popravil.
„ Velika prijatelja sta postala z mojstrom. Toda že prva zima je pobrala starega slikarja, ki je zapustil čopiče, orodje, barve, kožuh in svoje mesto na svetu — Meheju. Tedaj je začel Mehej slikati — in ni bil zadovoljen. Zdelo se mu je, da je še slabše, kot je slikal .Martinek. Vendar se je vadil in pil je manj. Tisto zimo je izdolbel tudi prvega "boga". Vsi so rekli, d" je lep, in tudi Mehej je bil zadovoljen.	.	*
Pobarval ga je in zdel se mu je kot v resnici. Stara Samočka, najstarejša in najbolj skopa baba v vasi, ga je kupila za dvajset kraj-eerjev, ker ji je tako ugajal. Ko <ra je obesila v kot. ji je bil tako všeč, da je dala Meheju kos kruha: "Na", je rekla, "pa jih še naredi!"
In Mehej ni šel v krčmo zapit dvajset krajecev, ampak je takoj začel delati drugega "boga". Prvi se mu je zdel slab, in skorj bi bil nesel Samočki dvajset krajcarjev nazaj, da bi mu dala "boga", da bi ga sežgal, ker ni bil tak, kot jih je videl drugje. A drugi >e bu je videl lepši; vsi so ga hoteli kupiti. Tako je postal Mehej — vaški umetnik.
In naredil je Mehej celo vrsto "bogov", velikih in majhnih, pribil jih je na križe, na rjave in črne, napisal nad nje na belo dešči-eo I. N. R. in jih nesel na hrbtu po svetu na prodaj. In zazdelo se mu je, da je storil velik greh, ker vse ni vredno nič, in ker za tako jemlje denar.... In je šel v krčmo in se napil od jeze.
Ko se je streznil, je začel delati iznova. Poizkušal je stvariti tako, kofr je mislil, hotel, kot je stala podoba pred njegovimi očmi, s tistim milim obličjem, polnim truda, miline in bridkosti, s tisto boljo na vsem telesu....
Rezljal je in izgotovil — a zopet ni bilo, kot je hotel: roka ni delala, kakor je narekovala misel. In naložil je "bogove" v tovor in je šel in jih prodal in se napil... -
Ne zadovoljen je bil Mehej sam s seboj in je malo govoril----Mislil je in mislil, kako bi delal, da bi bilo lepo, da bi ga čez mesec dni ne bilo sram lastnih del — a vse je bilo zastonj.
Zdelo se mu je, da ni mogoče.
Dokler dela, misli, da je tako najlepše; ko dovrši, vidi, da ni lepo. Ko bi mogel delati na polju, bi bil srečen. A ne more delati. Nehote išče roka kos lesa in v duhn si rezlja Mehej iz njega podobo, in podoba stoji pred njim v mislih — a drugačna se dela v rokah. To je nesreča! In Mehej ne ve, kaj bi kako bi----
Tistega dne je nesel Mehej zopet prodajat svoje nmetnine. Nemo je hodil po stezi. Polje je po pročeljih so stale sohe, lepe, iz! bilo pokrito s snegom in vas je kamena, vse -— kot žive----Lju-[ kazala bele strehe v globini za podi, ki to delajo, ni videl in sploh' ljem. Prišel je do znamenja na nji-ni mogel misliti, da so navadni i vi. Stalo je sredi polja ob jezi. Le-
'judje----Cez nekaj dni je prišel po je bilo, veliko, in nad križem je
lačen iz mesta, začel zopet delati ležal na strehi debel sneg. Vrane pri vaškem mi_zarjuJn.Qecr«tano «> jcktele izza križa, ko je prišel pravil o vsem, kar je videl. Mizar po stezi Mehaj. Oni sc je na križ,
— In je bil v vasi prepir in posvetovanje. A nazadnje so zmagali tisti, ki so hoteli znamenje na starem mestu, pa lepše in večje. Vsi so bili potem ene misli, naj "boga" naredi — Mehej.
Sedeli so pri "vaškem možu" in se pogovarjali.
"Tri tolarje imaš zadosti", je rekel Poličar, "vaški mož".
"Pa lepo ga naredi!" so pride-jale ženske.
Mehej je sedel zamišljen; mislil je, kako lepo izrezlja vaščanom novo soho. E, pa ne samo zaradi
vaščanov!----Vedel je, kdo pleve
in žanje, tam na oni njivi. Dostikrat je -hodil po tisti stezi. Cila je bila na njivi in govorila sta. Krasila je zvečer vselej križ, ko se je vračala s polja; in če je prišel Mehej mimo, je rekla: "Novega 'boga1 bi naredil, Mehej____*
In Meheju se je edelo, da bi naredil zelo lepega, ker bi čas mislil, da ga bo gledala Cila, in ga lepšala zvečer s cveticami, ko bo ša s polja domov. Kar je delal dozdaj, je bilo za denar, a zdaj bo delal drugače....
In včasih ga je zvečer nekaj čudnega gnalo tja na polje in se je zagledal v stari križ.
Včasih je videl Cilo, ko je molila pred njim. In takrat si je želel, da bi izrezljal novo podobo, pa ni vedel, aH samo zaradi nje ali kaj.
Kadar je bil sam. je gledal na cvetlice po križu in mislil na Cilo. Pomolil je in zdel se je sam sebi
tako sam, osamljen____ Odšel je
v tihi večer in nazadnje je zašel v vas v krčmo....
Tisto jesen pa je bil torej podrl stari križ. Nekako prazno je bilo potem na polju; vsakdo je pogrešal križa. Jesenski večer je bil, ko je šel Mehej po polju.
Prišel je do njive. — Cila je stala ob stezi.
"Ni križa, ni", je rekla Meheju. —
Ustavil se je ob nji in jo pogledal.
"Jaz naredim novega, če hočejo. ....", je rekel počasi.
'' Pa lepo ga naredi, če ga boš!'' je rekla Cila in se mu smejala.
Bom, lepo ga bom naredil, že... zaradi tebe, ker ga boš ti krasila. '' Mehej sam ni vedel, kako mu je to ušlo. ustrašil se je svojih besed, a vendar se mu je zdelo, da mu je bila ta misel vedno v srcu, pa je ni povedal ne sebi ne njej.
Sla sta potem skupaj proti vasi.
"Kam greš?" ga je vprašala.
"Grem — pit", je odgovoril Me hej.
" Zakaj piješ, Mehej?" je dejalo dekle z nekim p it a j enim očitanjem in Mehej je začutil nekaj to kega v srcu.
"Tolažim se, vidi, Cila; težko je živeti, težko; sam sem in imam člo veka in kakor bi ne bil človek."
"Ne smeš piti, pa te bomo radi imeli", je rekla Cila.
Težko je bila Meheju, da ni mogel govoriti....
Odšla je.
Mehej pa je obstal in gledal za njo. Ej, zajokal bi. Nekaj bi rekel, in lažje bi mu bilo pri srcu — a tako tezi tisto kot goreč kamen
na duši----Pa kaj bi! On ni nič.
Delati noče, ne zna — ona pa je pridna.... Prišla mu je taka misel in ga zbodla. Šel je pit, in ko se je vračal domov, je obsedel pri stezi, kjer je stal križ; in jokal...
Na vse to se je spomnil Mehej, ko je sedel med vaščani, ki so se posvetovali o novem križu.
"Ali si zadovoljen?" je vprašal Poličar.
"Sem" Je odgovoril Mehej, pa ni niti slišal žensk, ki so mu govorile, naj "boga" lepo naredi, niti Poličarja ni slišal, koliko mu je obljubil____
In takrat je začel Mehej delati novega "boga".
Teden dni ga je delal. Mizar je v tem naredil križ. Postavili so ga na polju in vsi so bili zadovoljni. Rekli so, da tako lepega znamenja še niso videli. Tudi Mehej je bil zadovoljen in ni zapil denarja, ki so mu ga dali,
Stal je zvečer potem še dolgo pred'križem, ko so se bili vašča-nje že razšli, in je gledal svoje delo. Sam ni vedel, kako sc je to naredilo----Delal je kot prej, z
istim nožem, z istim dletom, a na-dilo sc je kot je mislil. Vedel je,
as
čanje ter vaščankt so se čudili, kako je mogel Mehej iz lesa jz-dolbsti y obrazu tisto eudnomilo žalost kot da slišijo govorici Zve ličarja: "Dopolnjeno je". In Me-hc» sani se je čudil....
(Pride Se).
Nekaj
o tržaških Slovencih.
Tržaška "Edinosr" je s podpisom "Kameniti steber" priobčila sledeči članek:
Sedla sera k šivalnemu stroju, toda delo mi ni hotelo od rok. Mislila sem na svoje sinove, ki so v vojni. In iz mojega premišljevanja me zbudi silen vik in krik na ulici. Stopim k oknu. da vidam, kaj to pomeni. Po ulici so korakale gruče ljudi, ki so tiskale pesti. V gruči so bili vsakovrstni ljudje: možje, žene, otroci. Zdelo se mi je. kot da je nastal sodu j i dan. Ijjunlje se grozili proti Italijani om.
Množica ljudi krene na Lesni trg, kjer se nahaja urediHŠtvo "Pieeola". Cost, dim se prične dvigati proti nebu, visok; plameni ližejo zidov je krasne palače. Ril je to grozni-east, prizor. (iove-lo je celo noč, drikler ni jutranje solnce posijalo na razvaline. Množica ljudi je celo hodila okoli okna, dvigala p*»ti in grozila Italiji. Na 1a način je poginil v Trstu list. "P&eeolo", ki je bil nekdaj vsemogočen, ki je neprestano deloval proti Slovencem v Trstu, list. ki je 7i ep resi a no znal najti sredstva, da naredi sporazum med Italijani in Neanei, da nastopijo skupno proti Slovencem. "Piccolo" je bil vedno tisti list, ki je odbijal pošteno Ln iskreno slovensko roko. in danes je on sam postal £ rte v tržaških Italijanov, katere je nnpresta.no hujskal na mržnjo proti svojim miroljubnim sose dom.
Tržaški Slovenci iskreno ljubi jo svojo jadransko obalo, čuvajo jo kot zenico v svojem očesu in nikdar ne dovolijo nikomur, da si prisvoji to jadransko obalo. In medtem ko je tržaški "PiecoJo" nas psov al, nas liujskal proti drugim, medtem je tržaški Slovenec gradil šole na svojo lastno roko. ustvarjal je gospodarska in humanitarna podjetja, in vselej smo jazno motrili vsaik koralk tržaške za "Pieeola". Slovenec ne kriči, ne razbija, ampak kaže v mirne«! razvoju svojo duševno zmožnost ji narodno zrelost. Trpljenje Slovencev tekom stoletij je naredilo dovenski narod žilavim in vstraj -iim. Slovenec je v strpen, živel je ela stoletja poleg svojih sosedov Italijanov y miru. Slovenec nik-lar ničesar zali t oval ni od Italijana, raz v en, da spoštuje njegovo larodinost. Slovenec je vedno milil iTjfko oprave napram Italijanu. Toda Italijani so odbijali roko 1 ovenča, prezirali so nas in šli >o iskat pred leti zveze z Nemci >roti Slovanom.
Danes pa je sprevidel tržaški Italijan, kdo mu Jo pravi -prijatelj. Danets so tržaški Italijani sprevideli, da Slovenci ne stegii-jejo rok po drugem ozemlju, da Slovenci ne kradejo tuje zemlje, toda tudii svojega ne dajo nikomur. Slovenee ni rapbojniška duša, Slovenec hoče saono, da anirno živi, da se razvija na svoji zemlji. Duša narodna je večna in gorje onemu, ki bi hotel ubiti slovensko dušo!
Kamen it t steber.
Colombo«, Kans.: Joe Knafelc. Franklin. Kana.: Frank Leskovec. Frontcnse. Kana, in okolica: Frank Kerne ln Bok Firm.
Kannaa City, Kana.: Peter Scimeller Mineral, Kana.: John Stale. Since, Hans.: Mike Pencil. Kltzmflfer, Hi. in okolica: Frank Vodoplrec.
Calumet, Midi, la okolica: Pavel Sb&ltz, M. F. Kobe in Martin Bade.
Manistiqoe, Mich, in okolica: Frank Kotxlan
So- Bance. Midi, in okolica: M. tj
Llkovich.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich.
D ninth, Minn.: Joseph Sharabon.
ZAKAJ STE BOLNI?
Akn so hočete prepričati o Bolfrar-
skem Krvnem čaju. (totem »»odete iz-
prevideli. da ga rabi nad 150.000 in da vsebuje čudovite naravne snovi, ki vsebujejo rw |travo toiiiko za kri in telo. Boigftrski Krvni čaj odstrani vse strope. Glavobol, nered v želodcu, bolečine reuniatizma preidejo, ako %e ga uživa. To je si.vr še ]to stari šegi. toda ljudje, ki verujejo v stare še ge in pa v rastline, so zdravejši. kot
HAftl ZASTOPmn.
kateri ao pooblaHenl pobirati naro& fiino aa "Glaa Naroda" in lmjige, kakor tndi sa rae droge v nafto stroko
npadaJoOe pcala. Jenny lini. Ark. ia ekollca: Mihael
drar.
San Frandaeo, CaL: Jakob Larfln. Denver, Golo.: Frank Skrabec. LeadviHe, Cela.: Jerry Jamnik. PoeMo, Colo.: Peter Calls, Frank Janeah ln John Gena.
Salida, Celo. In okolica: Look Oa alalia.
Clinton. Ini: Landert Bolakar.
laka Podbrecar.
DL: JemeJ B. TerMC. DL: Frank Jnrjovoe. ULi Dan. Badorlmc. DL: Frank Laartch. Joka Za letel Ia Frank La SaUe. DL: Mat. Kmap.
DL ki ekeUca: Math. Gal
It Pat
Joe. J. Peshel In LouIb M. PernBek.
Eveletb, Minn.: Jurij Kotza. Louis B&lant. Gilbert, Minn, in okolica: L VeeeL Hibbin?, Minn.: Ivan PonSe. Kitz^ilie, Minn. In okolica: Joe Ada-mich.
Nashwaok, Minn.: Geo. Mamin. New Duluth, Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. 1 Great Falls, Mont.: Math. Urich. Bed Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paoiln. Gowanda, N. Y.: Karl SteraUa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka Barberton, O. in okolica: Math T^rm mar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer. J
Marinčič, Chas. Kariinger, Jakob Bea oik, John Prostor in Frank Meb.
Lorain, O. In okolica: J. KnmSt ia Nilea, Ohio: Frank Kogoviek. Youngs town, O.: Ant Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Kiarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Bridgeville, Pa.: Bodolf PleterSek. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Burdine, Pa. In okolica: Jobn Dem Sar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCevar Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk in Vid BovanSck. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Brooghton, Pa. in okolica: A Dem-Sar.
Darragh, Pa.: Dragu tla Sla vie. Donio, Pa. in okolica: Joseph Sohor Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frani Le ben in Math. Kamin,
Farell, Pa.: Anton Valentin««. Greensburg, Pa. In okolica: Frank Novak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja la
John Polanc.
Luzerne, Pa. la okolica: Anton O šolnik.	«
Meadow Lands, Pa.: Georg Scholta Moon Bun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe. L Podvasnik, I. Magister in U. B. Ja koblch.
South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko prlvSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wilierk. Pa.: Fr. Seme ln J. Peter nei.
Tooele, Utah: Anton PalCic. Winterqnarters, Utah: L. Blažlch. Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta.
Davis, W. Va. in okollea: J. Broslch Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan ln A. Korenchan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdii Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik is Ang. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la Martin Kos ln John StanipfeL West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin. Val **»]|pta in Valentin
Kly, Minn, in ^»koliea: Ivan GooXc I« modri otroci današnjih dni Ako ho
c"t'te zadovoljstvo, i totem najprej najdite zdravje. To lahko dobite v Bolgarskem Krvnem Čaju naravnost .hI na rave.
Petar Bilavieh. Mine \„. o staun-ton. 111. je pisal sledeee pismo:
"Pošljite iui še štiri škatlje Bolgar *kesa Krvnega Taja. ker isti meni kakor moji družini izvnnrodno dobro stori".
Eno veliko skatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Can ado za $1.12.
Marvel Products Co,
9 Marvel BIdg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja ev oflianrati, po^iite 10c. ve«.
Želim »vedeti za naslov ANTONA T TRK, podomaee Kohlar iz Boke £t. 1 pri Kolpi. Zadnji čas simo bili skupaj na Elk ins, AV. Va. Prosim cenjen? rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Anton Mnli-vič, 2o00 Broadway, Gary, In d.
HARMONIKE
KKlial kakršnekoli vrste ladelnjeM la popravljam po najnižjih cenah, a de-?o trpežno in sanesljlvo. V popravo oanesljlvo vsakdo pošlje, ker aem le aad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj 7 svojem lastnem domu. V popravek /samem kaanjake kakor rae droge larmonlke ter raCnnam po deln ka-toztino kdo aahteva brea nadaUnlk rpraianj.
JOHN WENZKL.
BU Cleveland. OMa.
i«ll
VABILO
na
mveselico, -va
ki jo priredi
društvo SV. BARBARE post. 32 iz Braddoeka, Pa., v soboto dne 28. oktobra 1916
v Mačkovi dvorani
na 4. cesti--v Rankinu, Pa.
Ker je čisti dobiček namenjen domači blagajni, zato vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa dmstva, da se te naiie veselice v kolikor mogoče polnem števila vdeleže, za kar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Na veselici bo igrala slovanska godba. Za sveže pi vo in -dober prigrizek bo skrbel veselični odbor.
Začetek točno ob 5. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1.00, /a dame pa 10^; pivo prosto.
Za en o se pa naznanja vsem Članom omenjenega društva, toraj tudi oddaljenim članom in članicam, ki so zavarovani za bolniško podporo, da bo vsak primoran plačati vstopnino $1.00, in sicer ne pri vhodu v dvorano, ampak pri seji z asesmenrtom.
Člane se tudi prosi, da se red-neje vdeležujejo naših sej in da delujejo za napredek društva.
Pri zadnji seji dne 8. oktobra jft bil izvoljen novi tajnik in zalo naj se pošiljajo vsa pisma in ases-ment.i, tikajoči se našega društva, novoizvoljenemu I. tajniku: John Zaman, 1013 Talbot Ave., Rear, (20-2:5—10)	Braddock, Pa.
Pozor rojaki!
t! - ■ - -0_____ -i
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:	^	,,
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupaiiiča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
%
1369 E. 40 St.	Cleveland, Ohio.
A GTiA3 NARODA, 23. OKT. 1916.
Iz modernega sveta.
Roman. Spisal Fr. S. Finžgar.
Nadaljevanje.) t--!
Vin
si je grel otrple roke y podstrešni1 sobici pri brleči petrolejki in je, delal ekseerpte iz dragih knjig. | ! Sree mu je pa grelo upanje, da vse to nekoč mine, da sede enkrat za svojo mizo, da se vrne sicer* praznih žepov, toda z glavo, vso polno znanosti, med svoje rojake >tn se je zdelo, da je čul iu tam bo .začel vršiti srečen svo-JmhIoStio petje iz ust Bošnjaka, ki; je zvanje.
|e vodil medveda na verigi in mu Jn nocoj je začel. In prav ta za-♦ rgaje peval za ples.	* četek mu je dokaj pokvaril tisto
" Nekoliko ste presenečeni, go- rožno sliko, ki si jo je ust viri da-,pod doktor! Nocojšnja družba leč od doma. Videl je družbo, ki le malo razposajena. Ne zamerite'se mu je zdela neskončno banal-mi •	na, drnžbo, sredi katere se je zdel
"To j.' pač nekoliko razigrano- Kam sebi neizmerno tuj. Videl je lii, Miilos1.ua! Jaz sem pa truden. delavce, ki so počrnelih obrazov, [>rugič bom že boljše volje." po katerih so se videle zamazane "Kako vam ugaja tukaj!" črte, steze potnih kapelj, z napol "No, sedaj še ne morem »oditi, odprtimi ustrai gledali mladega »rvi vtiski so bili prav dobri!" zdravnika. Skoro nikdo ni govo-'I.e počakajte, da se enkrat ril; vsak pa je vanj upiral oči, ki poznamo! Kolosalno bomo ži- so kričale bre« sape, osuple in iz-' eli!"	nenajene: Kdo si ti? Ti, z belim
Zu hrbtom se je oglasil Seme. ovratnikom, ti, z lepimi rokami, idel je, kako gospa občuduje v snažni obleki? Ti da prideš sc-< ktorja in kako prijazno govori daj med nas, o polnoči, in celo njim. Zato ni mogel več preso- prijazno govoriš z nami? eti pri klavirju in je prišel k B«*sede so jim drhtele, ko so' oktorju.	jeeljaje odgovarjali na njegova
"I^e počakajte, da vidite naše vprašanja, unce, hehe, milijon!"	Iu zadaj je slal trebušni vraitar,
Na t«- lni*«de se oglasi vnovič "Jdešman". In iste njegove straš-l Tijigorvodju:	ne oči so klele zdravnika, zasme-i
Slavna gospoda! Moderna ide- hova>!e so ga. IVestopal se j<*, par-I je ideja ljubezni. Mi smo v do- krat zaklel, k« r so predolgo ho-i enakopravnosti, bratstva, de- dili z nosilnico, da polože vanjo' n>kra1 ična ideja je velika. Toraj IVtra. Dr. Sluga jc zo{>et gledal! a njo! Gospod doktor, najstaivj- mimogrede te oči, ki so se spremi-' i vam |M>mijani Uratimsitvo!" njale v svitu žarečega ognja čisto Vinko se je k<mmj zavedel, ko na zdetio. Obrvi je zamršil, ka-e že stal knjigovodja pri njem dar ga je kaj prašal in ga pogle-	,
i um potisnil kozarce v roko. dal v liee. AJi 1edaj se mu je zde- ~—:-;-~
- s;a, in Butarfič j« objemal lo, da so se tiste oči skrile za ko- l/hVlil nek° ,lluZll° rja iu mlaskal mokrimi preno velike ponižnosti; vendar ami pO njegovem licu. mu je bilo, kakor bi zmija, ki pri-janee!" bi bil kmiallu siknil leze iz luknjice m gleda po plenu, zobmi zdravnik Vinko. Za- potuhnjeno umaknila glavo na-nu j^ presedati in hotel je zaj in tiho zdela v temnem žrelu.
kim dekorativnim krožnikom, ki je -visel na steni. Slika na njem je bila ročno delo: brezov gozd v luninem svitu. Znati je bilo, da je delal tu čopič diletanta, vendar siiak ni bila si aba. Nekatere poteze so odločno razodevale, da je roka, ki je vodila čopič, krep-
moment, da se seznanite tudi z mojima hčerkama!"
"Izredho mi bode drago!"
Gospa je vstala; dolga krila so zašumela po parketu; odprla je vrata v sosednjo sobo ter zaklicala hčerki, naj prideta v salon. Njeno lice je bilo v^selo, njena
KI
CCNTflAL NEWS »MOTO ^CHViCC, Nr VOKtb
PRINCEZINJA AVGUSTA, ŽENA ČETRTEGA SINA NEMŠKEGA CESARJA. , v
itm
d
in "e vrnil k in šel skazi vrata v tovarno, bolniku ter mu z veliko spretnost- Na dvorišču je srečal jo ovil nogo.	telja.
'' Ji m j >om agann ?'' Marjeta se je silila k postelji
ravna-
(klkod, gospod doktor?" V bolnici sem bil, potem sem
. Tedaj potrka nekdo. "Najprej!" se odzovejo vsi na-kmt.
Vrata r vstop i.
"O klecšioau, oj Matevž, li stari in bor. kaj je?"
"Prosim, gospodu nadziratel ju i am naznaniti, da je pri Marti-! ^
iu tiščala koščeni r»ki proti1 se pa nekoliko izprehodfl. Krasen
T'7 n A-7m /J ft kkt 1. .-. » —. ^ ^ -! „ 1 ^ /T*- J__i t i
vznožju, da bi kaj poprijela. Toda ni bilo treba in ni bilo prilike.
bil sam rofc-en iu hiter
ovi peči osanodila goreča ruda elavea Petra K ožinama. Ali grele pogledat?"
"Nikamor ne grem! I)va naj vlečeta domov, če ne more iti, * ne, naj gre pa sam! Nocoj ne rem nikamor!"
Ko Vinko to čuje, je bil že pri ožuhu. IIitro sa je oblekel in za-ilical: "Gospoda, z Bogom! Ijah-
Ta slika je bila zdravniku jas na pred očmi in silno grenka je yjnko je brla njegovi duši. To so strašne dovolj
TT;	, , "Sedaj- ga dot.ro od.....lo in ,a-
"fr'V"	k»i	okna vsaj za
Bratstvo — blebet ač! U>pov! ure'"
Vinko se je raagreval. Kar mu Marjeta je znašala odeje s po-pametnejša misel v ste]j na bolnika, Vinko je medtem
glavo. — Festma lente! .Stoično preiskava! lekarno. Čedalje boJj mirno se je sklonil k sveči, ugas- nervozno je odpiral steklenke. ml jo in se obrnil v zid.	duhal, skimaval z glavo, ogledo-
"Kaj če to? Vinski so bili, in Val kinirgično orodje ter je jezno jaz mij sodim! Ne —!"	metal v predale. Zaklenil je oma-
Oči so se zaklopile, po sobi je ro, da se je potresla. donelo pikanje nihala. Marjeta je pogledavala nanj s l>rngo jutro je bil zdravnik toč- *i*er>etrmr»	-----
dan
"Zal, da ni saninca!" "Bila bi krasota šlit^ža!" "No. kako vam ugaja tu?" "Hvala lepa! Krasna pokra-četrt ji na!"
"Kaj ne! Počakajte, da pride novo leto. Ziuui je zima!"
Ravnatelj Leo Xussdorfer se je rahlo priklonil in hotel dalje. Bil je bolj majhne postave, rejen; v ustih je imel večno -portoriko cigaro, hodil je s kratkimi koraki, ki so bili pa energični, aii vsaj koraki tistega, ki se zaveda oblasti.
o n
i"
"Kam. vraga, kam i>a, gospod
ktor?" kriči Butalič in ga vle-nafeaj.
"No, kam! K ponesrečencu. To vendar moja dolžnost!" Pa-pa-pa... Ti jw»i ne pogine-
t
trepetom, popravila parkrat be3e "Oprostite ' eosnod raivnateli ob ob osmih že v tvorniški bolni- štrene redkih las pod staro tibe-j mwln ui posebno uanestno, pa si e. ki je bila dobrih deset minut tasto ruto in zo^t sklenila roke vendar d,znean prašati ■ Kdaj bi mblaljena in je slala s hrbtom kakor za molitev	bilo ^ Ja se poklonim Jmi:
proti hrastovemu gol/dicu. Lega Sedaj mu pa kaj dobrega sku- U«tni cr^e soprogi?" je napravila na Vinkota najboljši hajte! Lahko je vse."	r "izv^i/e kar danes! Danes je
vtisek Kakor miilase , je mrm- "Prosim, gr^pod, prosim lepojdoma, sieer gre večkrat dopoldne ral predse v eisrtj m sveži decern- prosim!"	i v mesto"	* a
f m m ravna-
brski zrak. ki mu je prijazno re-
.	Vinko je oblekel kožuh in Sel
ko naglo. — Kidman, ali je * ^vo lice m po kožuhu obe- "ješ, ješ, ješ, Peter, ali so hu-j sil,.?"	sal l>ele iglice. Pri vhodu ga je <li, kaj?"
' K, kaj bo sila! Naj se le dobro fP™^1* « pravim suženjskim po-j '-Nič niso hudi! Duša je to, i a jo!" Njegove o»'i se zabli^knjo klonom ~ Poletna ženska. BUa božja duša!" potemue.	^ ^wj^a — strežnica v bolnici. "Saj res, Peter, prav imaš. Ali
Vinko jih j« videl, poklonil ae V' e,i<> ^ drsaIa P° tleh v « slifial? "Tebka" so nu rekli! it a I ie u in pripomnil, kakor bi ll1k,h	v kolenu je bila Ješ. ješ, ješ — Peter, ali si sli-
^.bit bratovščine: "Oj^rostite, ,>kort*Ja- Sanjala se je z vso silo šal?"
vje Ste napivali ideji \jvi-	V™1> ki so "Marjeta, ali si ti slišala in vi-
U z 'Ji, ko"	' r Pnje" <lela' kako * zmetal tam v omari
Izginil je po stopnicah, za njim ' ^JJllKO-	vse navskriž?"
klel vratar, -ker ga je morai ;NaJ l>odo gna^lljivi, gospod	• da sq	,
rem lj at i in je bil tako ob goto ^^ t o r, ^po nu-tla se nisem!	pa nt na mf 2ato ^
J«
vina, kaitorega je vselej ikili prilikah.
ddktor,
"Že dobro! ' Vinko je sam
....	k^r so vsa zdravila stara in --------- ,,------- Ppj«1 klJl'ko za nič. Marjeta, zdaj ne bo sile
Družba se je spogledala, na li- in	Pre<1 ^larJeto v sobo. bolnikom!"
h pomilovalni smeh; Butalič se	vzduh dolgo zaprte so-	ježj __	«tetka„
ugriznil v ustnico vslt*l dok- Ue' lz l^'1 ^ kadilo.	^ mi rekIi, 0j tavže^t žegnov
fcorjevega odgovora, točil vino, da	je bil ozlovoljen, da nanje!"
Lie teklo po mizi, ter klieal: "Pij- l>i hil "Jtjrajši trdo oštel starico. Marjeta se je prekrižala s ko-P"<>! Tega-le bo že Š»> minulo!" Ko j** P^ pogledal, se mu je ščeno mko iu jo dvigala kvišku
polegel sisl. Stala je reva pred ;pa klencala k oknom" da jih od-II.	njim z drhtečim c»česoni, roke je pre.
Po polnoči ae je vrnU dr. Vinko; hu^a sklenjene, kakor bi molila| Vinko ni vrnil naravnost v luga iz tvornice, kjer je takoj	venec, vdrte ustnice so ji tovarno. Solnce je uprav priplulo
fna lieu mesta ogledal ponesre- migale, kakor bi h*gel vanje plač nad gorami. Po drevesih je vztre-jeenea, obvezal opeklino in naro sirote, ki čaka, da zavihtiš nad- petalo ivje in vsipalo na zem-či-1 potrebno do drugega dne. nj<> namesto da ji odrežeš kos Ijo. Krenil je ob šumeči vodi, ki Ko je stal v tihem stanu, kjer kruha.	bučala v globokem korrtu, vsa
t katakal samo budilnik na "Tet.ka. to si zapomnite, da pri- obita in ovita od blestečega ledu.
Kx'-ni omarici, se je čul še zdaj- dem vsak dan, če bo kak bolnik, "Ne, ne, drugače mora biti! Bo-mazdaj zimiolkel hrusč vesele dru- t o«"-no ob osmih. Dotlej naj bo vse že, kak nered, kaka zapuščenost' Ižbe pri knjigovodju.	snažjio, poinefteno. Okno morate S tem naj 'zdravim? Nič novejših
Dr. Shrga je zapisal v svoj vsak dan odpreti, pač naj se za- aparartov, instrumenti — ba_ za
|dnevnik;	maže. To <zadnje bom naročil sam. konjuha." Jezne misli so .se dvi-
"14. decembra. Ponesrečenec Ste Vazumeli?"	gale v njem, kakor peaie od dero
<»b Martinovi cM'sti: Peter "Prosim, gospod, prosim lepo, če vode. Toda ni se jim vdal. — Rožraan."	vse naredim, natamčno vse, pro- "Previdno je treba začeti. Imeti
Nato se je počasi slačil, pre- sim, kaj ukažejo!"	m (train hrbet najpreje varen. Pr-
imaknil in prestavil to in ono pc Postrežnica je bree konca in vo je, da si ogledam svojega ko-.sobi, kar mu še ni prav ugajalo, kraja še mrmrala: "Prosim lepo, lega — okrajnega zdravnika, ki |Saj je šele drugi večer prenoče-1 prosim, gospod", ko je stal ima moč, ki lahko pritisne." S to j val v novem stanovanju.	zdravnik že ob postelji ponesrreče- mislijo je bil Vinko zadovoljen in
Hil je dokaj truden, vendar ni nega Petra. Drsala je za njim, vdal se je takoj vtiskom lepe na-I pihnil takoj sveče. Ležal je vznak sklonila se parkrat, pobrala na rave. V ozadju so so blestele za-in gledal v strop. Prvi opravek tleh vsako smet in jo stisnila v snežene planine, od mesta je do-v služIli, prvi sestanek med ljud- žep.	nelo -zvonenje, v tovarn: je bH ro
mi, a katerimi moi bo poslej treba "Boli? Ali ste kaj spali?" pot in hrup, šumenje jermenov, mm>go občevati. Bil je še mlad, "Zaspal nisem, a bolečine so sičanje koles in hropenje pare pri poln najboljših namenov; sma-, ponehale proti jutru."	\raznih dimnikih. Proti jugu se je
trmi je svoj poklic silno resno in "Bomo videli!" njegova devica je bila, da koristi, • Zdravnik je pogledal opeklino kar in kjerkoli more. Skoro devet m izadavoljno pokimaL
let ga ui bilo doma. Trdo je alu [lil vsakdanji kruli, cesto je stradal, toda Obupoval ni nikoli. Ko je bilo nmjgorje, kot dijaku,
"^ye bo sile! Upam, da kmalu vstaavetel"
PA tem je šel k otmari — lekarni —, xacel pregledavati obveze,
razprostirala dosti prostorna ravan, po akteri so bili borovi gozdiči, ki so sedeli sredi sneženega polja, kakor črne zaplate na beli
odeji. ______
Celo aro je šetal zdravnik ob vodi, potem pm
"Hvala lepa, gospod telj!"	j
Ob enajstih je stal dr. Sluga popolnoma opravljen :za obisk. Pred zrcalom sii je popravljal kravato in gledal, da ni bilo praška na suknji. Ko je 'bil gotov, se je zasmejal na glas pred ogledalom samemu sebi.
" Vrag. če to ni pretirano, kar se za hI e v a od človeka, da more v salon! Iu če nisi moderen, pa ti zaradi ovratnika ali kravate, ki stane dva kroni, rečejo, da si gum-pec. Oj, ti moda moderna! Tako, sedaj pa še ti, svetli črnec, ki si na dan promocije tako žalostno ulogo ijrral pri Gaanbrinu pod mizo — še ti na glavo. — Aotu.m est — gotov sem!"
III.
Mladi * tvoraiški zdravnik je stopal j.o kamen it ih stopnicah, ki bile pregrnjene z debelimi preprogami, v direktorjev paviljon. BiJa je to lepa moderna stavba z vsemi udobnostmi elegantnega stanovanja. V predsobi je komaj rahlo zašumela njegova stopinja, pa se je že pojavila skozi stranska vrata mlada, snažno oblečena deklica z bleščeče-helim predpasnikom. Po servilnem pok Ionu mu jt- pomagala sleči vrhnjo suknjo, potem je pa brezslišno izginila z doktorjevo ]»osetnico v sobo.
Vinko si je medtem hitro ogle dal toaleto v velikem zrcalu, za dovoljno premotril lepo snago in red v sobi ter obstal pred
ka in da tiči v njej nekaj genial- j materinska skrb ji je diktirala
I zeleno nado: Morda bo moja Pav-l>ekle se je skoro vrnilo, odprlo la — doktorica.
vrata v salon in s skromnim gla- Dr. Sluga je vstal, ko je začul som zaprosilo:	;rahle, nekoliko drsajoče korake
Izvolite! Milostna vas ča- in hitro šumenje finih kril. Pri aJo!'l,	vratih se je pojavila vitka, skozi-
• S,u"a Je stopal kratkih, ele- inskozi elegantna gospodična gantnah, pa odločnih korakov na "Moja hčerka Pavla, gospod blesteči parket. Ko je zaprl vrata, doktor!"
je stala pred njim ponosna posta-' Vinko je bil kar presenečen, va direktorice. Prisodil bi ji bil Pojav Pavle je bil zarres nekaj iz kaknh stmdeset let. Da pa nišo o redno krasnega. Bila je vtelešena nji govoriti sivi prameni ki so se harmonija lepega dekleta. Odeta vmešavali v bujne črne lase, bi je biia povsem moderno, njeni
harmonija lepega dekleta. Odeta ^	. je bila povsem moderno, njeni
scKiil človek po njeni sve/MsXi in'svetli lasje so se v bogatih štre-elegantni vnanjosti, da je še do- Jiah počesani seeesionistiški vsi-
sti miajša.
"Prosim, gospod doktor!"
Dr. Sluga ij je poljubil roko hi z elastično kretnjo sedel na ponujeni fotelj ob drvauu, kamor je sedla gospa.
pali čez sence doli do vrata in obrobljali podolgasto «ice. ki je bilo, kakor nalašč, komaj vidno pordelo, da so se tem srjajneje črtale pravilne poteze rdeč Mi ustnic. IIo-t< . v	.dila je Pavla po prstih, rahlo, ka-
lo je vasa prva služba, go- kor bi njene noge ne čutile par spod doktor?"	keta. Oči je imela sanjavo napol
Direktorica se je rabilo našlo-i odprte in njen glas je bil nekoliko nila na bogato vezeno, svileno; pojoč, zveneč skozi nos v pravem Oiazinico m z dvignjeno glavo, ki aristokratskem tonu je pričala o neki diktatorski mo- Dr. Sluga se je kavalirsko-dvor-C\ r"<rtnla obiskovalca.	'ljivo priklonil, in ko mu .je Pavla
U a m ne, milostna-. Bili sem že -ponudila roko, ki se je njegove
tri leta v bolnici."
"Tako! No, potem imate mnogo prakse. Tedaj se vam bomo tudi mi lahko zaupali!"
"Gotovo mi bo odlika, če me zove tako odlična obitelj."
"Veste, prejšnji je bil tako sta-ri»kopiten mož. Ves moderni napredek,- v medicini mu je bil deveta briga."
komaj dotaknila, se je zdravnik vnovič prikloBiil in ponovil, da mu je neizmerna čast in radost, da spozna veledražestno gospico.
"Alma, ti si strašna! Pusti vendar in pridi!"
Sede tedaj je prišla samozavestnih korakov mlajša hčerka Alma. Njena frizura je bila dovršena
v. . v	| prav komodmo. Na desno stran se
• ^ da bi P°znal sv°-j ji je sililo mnogo več kodrov ka-jega prednika.	*	; t ere je grede proti salonu nekoli-
ln m vam treba biti zaL Mož ko popravila iu hkrati vzela iz las je >,] pae star — m to je vse. Saj eopič, ki si lga jmxl likanjem za tovarno je -bd dober. Toda eL-j zataknila v lase. Njena Obleka je vilen n: kulturen človek ne gre bila živ kontrast obleki Pavlini.
rad vsakonm pod nož.
V Slugi se je dvigal odpor in hitro je spoznal, da tu povsod vladajo isti nazori: delavcu je vse dobro. Ta menda ni človek — ampak nekaj drugega: stroj, ki ro
Ni bila zanemarjena — a bila je nekako originalno-ženialina nered-nost vsepovsod. Oči ji niso bile napol zaklopljene; gledala je jasno in prostodušno v svet; njena hoja ni bila sanjava, hodila je tr-
poče in sika, dokler se mu ne iz- do, odločno. Ko je pa dala dok pili glavna os, potem se pa vržejtorju roko, mu je stisnila desni-med staro železje. Ugovarjal bi^o, kot bi se srečala dva prijate-bil, toda — bonton! Ne, ni smel,:lja in si voščila: Servus, kolega' premagal se je.	j "To je pa naša Aima, naš do-
"Pustiva to! Ne lepo, če govo-lmači križ! — Alma. kak predpas-rimo o napakah, kajne! Kako stel»ik imaš?" zadovoljni s stanovanjem?" ! ''Kak i Umazan ckI bar\-!''
"No, za saanca, ki je doslej bi-i Alm» .le mirno zataknila vogel val po ozkih sobicah, je tako sta-1 pr^pasnika. za trak. no vanje naravnost razkošno. Se-i ^»ospiea, ste slika rica?" v^a, kar pa napravi stanovanje, "Nekoliko se vadim, da!" lepo, da človeka kar očara, tega „ "Eh- l>iwSka pač! Otročja je mi še ne dostaje."	jse'"„.
Vinko je ob tem pogledal po! \'Ce.*te>	naredili tisto
elegantni opravi v salonu, kjer so	^^o v predaji?"
na mahagonijevih stefcričih stale *	"°SpfKl. dr'ktor! Mama
pristne, težke japonske vaze, kjer 1>rf™' d" Je ZaJ??!" se je iz blesteče črne omarice Ne: brez Poklonov- sllka jn.v iskrila bisernica in zlate nitke —!n° prw'a ° talen1»- Čestitam!" nad njo pa so vodile prelestni prelestni ples tri graeije iz karar- ., . . , skega anarmora — zares prava -u- A™'a ^ stoP^ k okmi za metnina.	!<lme	dolge rese - gledala
.	.. , .. zdravnika. Pavia je pa sedla Vin-
Gospa je .spremila zadovoljna ,kotu vis.k_vLs in sanjavo d^nibl
doktorjev hipni pogled.	tuintam z bogatimi vejicami za-Počakajte, nae^rat ne more- stlajle ^ kakor čloyek ki je žiy. te vsega zmagati. Sicer pa dolgo ljenja A pa tak bržkone ne boste samovali — m da je tako nedoseino visoko da
ko pride nežna roka v sdbe, pnde	ni varno z Cr<l tkmi o6m; znjo tudi tista prava domača u- na dobnost."
Slišiš, mama?" 'Alma!... Sedimo!"
"Gospod doktor, gotovo ste muzikaličiri ?''
"Oprostite, gospica. rekel bi, da nisem, vsaj izobraženo ne. Včasih si zagodem kaj malega na citre — to je vse. Poslušam godbo — da, to mi je slast. Sam pa nisem imel ne prilike, ne časa, da bi se bil kaj več izobrazil v tej lepi umetnosti"
"Klav irja jaz tudi ne mara in igrati."
"Alma!... Vidite, gospod doktor, taka-le je! Morate oproatiti! — Ahna, kaj pa sloniš za grar-dino?"
"Naj se le skrije! Kakšna pa je!" omeni Pa vila skoro prezirljivo.
"Ne bojte se. gospica! Iz ate^ ljeja ne morete priti drugačni!"
"Tako je!" je zadonelo zvonko izza okna, in Alma je sedla v sto gugahiik in se veselo zaujčkala.
"Aima!" se oglasi karajoči-Pavla in o!$rene počasi glavo proti njej pa zaiklopi popolnoma oči. da je bilo videti le dvoje bogatih senc. tvor i en i h od vejic sredi trepalnic.
Toda Alma se ni zmenila Kanjo. S čopičem je bila takt in se ujč-kala dalje. Kadar je bila na višku, je vprla brez koketerije veliko. plavo oko iv zdravnika, pa se zopet potopila na stolu v nižavo.
"Pavla, pusti jo! — Gospod doktor, saj se poslej večkrat vidimo, kaj ne? Tukaj zunaj tvorimo zase majhen svet. L'e smo lepo drug z drugim, še na mesto ne mislimo ne."
"Na tarok pridete? Papa ta-ko rad igra!"
"Po priliki mi bo gotovo vselej jako drago, če bom smel bivati v vaši cenjeni družbi."
"Sieer je pa sedaj karneval pred durmi. Kake veselice se pa tudi lahko udeležimo skupno." "Jaz že ne!" se oglasi Alma. "Alma! Ne bodi neolikana!" "Ah. ta naša Alma! Zadnjič je bila izredno lepa vrtna veselica. Vsa mestna elita je bila zbrana. Veste, kaj nam napravi Alma? Lešnike je šla trgat z bratom !"
"Rajši sem vedno v odkritosrčni naravi, kakor sredi tistih — frazerjev... Pavla, ti le hodi, kamor ti drago, pa meni ne zabavljaj!"
Vinkotu je eimdalje bolj ugajala originalnost Alme. Pogledal je včasih k rad orna nanjo in zdelo se mu je4 da je Alma i. a ravnost, interesantno-dražestno bitje. Toda danes ni bilo č.usa za to. Ofiei-el-ni obisk! Skoro prestrašil se je, da je obsedel morda predolgo. Zato je vstal in .se z vso veliko-mest no eleganco poslovil od dam.
"Kakor dan — in noč", je govorni čez dvorišče. Dan — in noč! Samio katera je dan, katera pa noč — tega ni vedel...
(Dalje prihodnjič).
Želim izvedeti za naslov svojega brala GREGORJA KRUH'. Doma je iz Koritnic pri Kneža-ku na Notranjskem. Pred tremi leti je bival v Canonsburgu, Pa., a zdaj je nekje v Ooloradi. Če kdo izmed cenjenih rojakov ve za njvigov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Jerni Krnic, Box 521. Verona, Pa. (21-24—10)
KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA!
"Na to zaenkrat še ne mislim, milostna. Moj princip je ta: Imej trdno ognjišče, potem kuhaj doma. Oprostite, da se vam takoj izpiovem: v meni tiči dokaj posebnega !"
"Gospod doktor, moja misel! Kako čuvam jaz svoji hčerki in jima s prstom kažem po mestu tiste "srečne" zakone, ko mora gospa petkrat preudariti, če sme piti popoldne kavo ali ne. Ba, tak zakon! Rajši vidim, da so moje hčere kontoaristinje, učiteljice,, ali karkoli. Ce človek sam trpi,: trpi sicer težko; če pa trpi druži-! na, no, potem se pa Bogu usmili!')
To je prav ugoden trenutek, da. je gospa direktorica pozvala iz sosednje sobe svoje hčerki.
"Oprostite, gospod doktor, en
■ 6
« |li!ll
1 illJ'
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij itd. V zalogi imamo tudi
8TENSK0 MAPO CELE ETOOPE $1.60
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AV8TR0-0GRSKZ Z ITALIJO. _ CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojsldijocih se evropskih držav in pa [ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
*»	Mom Yocfc, N. T.

OLAS NAftODX 23. OKT. 1913.
I« !• Kraszewskii
UMIRAJOČI
ZGODOVINSKI ROMAN.
(Za "Glas Naroda" priredil J. T.)
1"
(Nadaljevanje).
Poštenost na jboljša politika.
—	Torej nadaljujva — je reko po kratkem molku. — Vse bomj Moril, da se ta poroka ne bo izvršila. — Najprej moram staremu grofu vse pojasniti. — Ne bojte se, jaz bom že prišel do njega. — Če mu j jc pa knežji naslov tako oslepil um. da ne bo hotel ničesar slišati, mo-. ramo hit«*ti in takoj vložiti tožbo. — Knezom moramo odvzeti pose-' ytv;i. denar, kratkomalo vse....
—	Kaj je torej moja naloga? — je vprašal advokat.
—	Vi morate biti pripravljeni. — Na dano znamenje morate j vložiti tožbe v imenu Davida Salomsona. Bambergera, Pulvershmidta, j Ilagelborna in vseh onih, katerih ime sem si nadel. — Mojega imena ni» smete toliko časa izreči, dokler vam ne dam za to posebnega dovoljenja. — Mene ni tukaj, jaz sem in ostanem neviden.
-- To je vse prav in lepo. gospod Zembrinski, toda dovolite mi' malo opazko. — Nikar ne smete misliti, »la imate opravka s slepci. —! Oni sicer niso taki bistrovidi kot ste vi. bistrovidi so pa vendarle. Pojasniti vam moram, da ta kapital še ne zadostuje za nakup vseh posestev knezov Branskih. — < c boste vstrajali in če boste hoteli z j glavo skozi zid. boste morda sami postali žrtev.
Zembrinski se je začel tako prisrčno in tako mirno smehljati, tla je celo Hartknoeh prišel v zadrego.
—	Zakaj se smejete? — jiii je vprašal jezno.
Ker ste tako otroč ji, moj dobrotnik — je odvrnil Zembrinski i
še vedno smeje. — Kaj pa mislite, da sem jaz? — Kaj mislite, da j .'m? — Ali mislile, da sem res tako neumen, da bi kupil posestva Branskih ' Ne, ne. Kupite jih sami. — S«- nekaj več vam bom povedal. -Faz imam še veliko denarja, katerega. sem si prislužil
\ potu svojega obraza.....laz se rad odpovem delu tega denarja.... |
samo ee bodo tiranski vsi* izgubili, ee bodo morali v sami srajci na' cesto.... v sami srajci in bosi.
Zembrinski se j«- smehljal, toda gledal je mimo, mrzlo.
—	To je torej neke vrste maščevanje? — je vprašal advokat. j
—	Ne dragi prijatelj, motite se. — Sveto Pismo pravi: — Zob z,i /ob! Oko za oko! Toda jaz niti toliko ne zahtevam. — To ni moj niniien. - laz se samo zabavam. .Jaz sem ponosen človek, nimam 110-in nega dela in iščem razvedrila. — Čakajte povedal boni primer,; Vi greste po blatni c-sti, mimo vas pride kočija, in vas oškropi z i blatom. — Ali ni vaša največja želja, da bi tudi vi sedli v kočijo in druge oškropili z blatom? — Ko je človek star, ima vsakovrstne že-, J je. — .laz >em čudak, velik čudak, to je \ se. — Maščevanje? — Za-j i;aj bi maščeval? — -laz pravzaprav sploh ne poznam maščeva-J
niw " - • i
—	Oospod Zembrinski — je odvrnil advokat hladnokrvno in i
pogledal na uro. — .laz vas sploh o ničem ne vprašujem. — Jaz ni-i -«- i 11 radoveden. — K;ul bi pa vedel, kaj je vaš-eilj. da *<• bom vedeli
ra v mit i.
Moj ei|j, moj ril j je — je zašepetal Zembrinski. — da naj vse • kupa j vzame hudič. To je moj cilj. — Kaj bo napravil hudič in! kam jih bo odvede), je meni čisto vseeno.
Po teh b«*sedidl se je staree divje zasmejal in začel advokatu poljubljati roke.
—	- Ali boste ostali dolgo časa v Varšavi? — je vprašal Ilart-. kuoeli.
—	Da, žal mi je, še nekaj časa moram ostati. — IV dovolite,j vas bom še enkrat ali dvakrat obiskal?
—	I hi, tor« j uasvidenje. — Zdaj pa moram v pisarno.
—	Ali imate kočijo?
—	Ne. jaz hodim ponavadi peš.
—	Potem vzemite mojo kočijo; pred vratmi je.
Vaša kočija? — se je začudil advokat.
I>ii. človek mora enkrat tudi poskušati, kako se vozi kočiji.
XIV.
Orof Moščinski je bil sklenil dalj. časa ostati v Varšavi. — Njegova hčerka Alfonzina se je hotela učiti klavir in vsled tega niso mogli stanovati v hotelu.
Že več ilni je i-kiti primerno stanovanje. — Z velikim trudom' ;e dobil slednjič v Senatorski uliei krasno stanovanje, katerega ji dala v najem neka družina, ki je odpotovala v Italijo.
Tem ljudem je treba imponirati — je govoril grof. — Naj vidijo, kakšno stanovanje ima dekle, ki bo vzela kneza Branskija.
Najel je kouje. kočije, služabnike, kuharja, lakaje in drugo slu-j >inčad.	i — Hej. strežaj, jaz sem naročil
Y»-ste. gospodična Burglife, jaz se ne razumem veliko na ta- -iajeg ,nc piščanca.
i - stvari, t..da jaz - m praktik. — Najdražji učitelj je gotovo naj NAZNANILO IN PRIPOROČILO, boljši ii<* i tel j. Ze v>aj o mojem mnenju ne more biti drugače. — 1
I čitelj. ki zahteva za en»» uro učenja rubelj, ne more biti dosti vre-si4.n____Cenjenim rojakom v Pensyl-
vaniji miznanjamo. da jih bo v
—	Splošno se govori po mestu, da sc bo poročil knez Kobcrt Branski z vašo hčerko Alfonzino.
—	Ali to koga kaj briga? — je vzkliknil jrrof in planil kvišku.j — »Saj še ni ničesar določenega. — Saj še nista razkrila drug drugemu ljubezni.
—	Seveda — je rekel Pijatkijevič — ljubezen je prva stvar, toda k nesreči igra v tej zadevi mošnja zelo veliko nlogo.
—	Kaj? — Kaj blebečetc?
—	V celi deželi ni bolj spoštovane družine kot je družina knezov Branskih. — To so ugledni ljudje, knez Robert je zlata duša... toda, ta družina je čisto na robu propada.
Grof j * poslušal in poslušal, slednijč se je pa prisrčno zasme-
jal. —
Pijatkijeviča ni to čisto nič razburilo.
—	Branski so vendar magnati!
—	Da. pravi magnati so — je odvrnil Pijatkijevoč. — Brez dvo-j ma so pravi magnati. — O tem ni ni kakega dvnia. — Krasna stav-j ha stoji »n vsem imponira. toda v kratkem času se lahko popolnoma poruši.
—	Ne. to ni mogoče, to ni mogoče — je zakričal grof.
—	Gospod grof, prt glejte te izpiske iz zemljiške knjige, zapisnike o zaostalih obrestih in razne terjatve — je rekel Pijatkijevič in. položil pred grofa šop papirjev.
—	Knezova posestva cenijo na tri miljne rubljev — je nada-f lejval advokat. — Prosim, prepričajte se iz teh listin, da znaša ves. dolg več kot tri miljone.
--- Tri miljone. tri miljone — je ponavljal grof. tresoč se poj vsem telesu.
—	Torej vidite, gospod grof. da nisem prišel sem iz nikakih se-' bičnih namenov pač pa samo zato, da vam pomagam.
—	Vem. vem — je zazdihnil Moščinski.
(Dalje prihodnjič).
Dr. LQRENZ,
•peclallat moSklb bolaaaL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
-o-
Ju mob edini brvaiko govoreči Specialist moAklb bolem v PlttBbnrabo, Pa.
DR. LORENX. Ml Peon Av. D. nad*, mm allea.
C rad ne ure: dnevno od 9. dopoldne do & are zvečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
Cenjenim rojakom naznanjam, da krijem in popravljam vsakovrstne strehe in izdelujem tudi vsakovrstna kleparska dela ter izdelujem stvari iz bakra, kot kotla za kuhati žganje ter jih razpošiljam na vse kraje po Zedinjenih državah. Vsako delo je jamčeno. Priporočam se za obilo naročil.
L A. Janežič
6526 St. Clair Ave.,	Cleveland, Ohio.
POZOR, GOZDARJI!
Iščem 20 mož za delati v gozdu. Imam dober gozd in dela za eno leto. Imam dobre '"makle" staro-krajske in jamčim, ako ni dobra, la j m »vrnem denar. Pišite na: Jacob Janeš.
Sweet water. Ala.
POZOR, SLOVENKE!
Slovenec, star 28 let, s prihrankom #M500, se želim seznaniti z dekletom od 18. do 2t>. leta. Katera resno misli, naj piše »n priloži sliko na :
Ženin Slovenec, liox	Cent ur v. W. Va.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare postaja št. 46 v Penn Station, Pa., se naznanja, da je tajnik Andy Sirk neznano kam odšel in odnesel s seboj ček za svojo £48.00. Na njegovo mesto je bil izvoljen Frank Demšar in zato so naprošeni oddaljeni člani, da naslovijo vsa pisma in denarne pošiljatve, tikajoče se našega društva, na naslov novega tajnika :
Frank Demšar. Box 25!),	Manor, Pa.
(20-2:1—10)
Za smeh in kratek čas.
—	Well, jaz sem kon '*no do tega prepričanja prišel, da je poštenje najboljša politika.
—	Kako si pa prišel do tega spoznanja ?
—	Ali se še spominjaš listejra psa, ki sem jra zadnj č izmuznil?
—	Da.
—	Vidiš, tistega psa sem dva dni na vogalih ponujal za en dolar: — da. dva dni, toda zastonj, nihče ga ni hotel kupiti. — Končno sem pa nesel psa tisti stari babi nazaj, oa mi je dala pet dolarjev.

Mož sreča svojo ženo na eesti.
—	No. ali si dobila služkinjo?
—	Oh, zopet ne.
—	Veš, saj jaz se temu posebno ne čudim; meni se zdi. da je menda ni služkinje v mestu, ki ne bi še pri nas služila.
Nenavaden dogodek pri konjski dirki.
POZOR ROJAKI!
!M*)«ip«lPi)( naailo m i«ik« Imf, kakor tudi BHtt« brke in t>r*do. Od tea* mullt c rastejo t ftlb tednih kresni *o«tl ln dolri laaj* kakor tudi wikln kraatjl brki in h rada in nabodo odpadali In Miveli. Kevmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in v križa, t orinlh dneh popolnoma osdra-rim. rane. opeklin«, bula. tura. ki a »te in grinte. potna Do«re kurje očaaa. ozeblin« » par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bm jftpeha rabil rnu juraf im za »S CO. Pilitr takoj po senik, kis« takoj pošlj&iu zastonrj.
JACOB WAHOld,
<703 Bonna Av». Cleveland, Ohlc
j Dr. KOLER,
638 Peon Ave., Pittsburgh' Pa.
Or. Koler Je
najatare.IOl slovenski zdravnik, t p e c i ] al i a t v Pittsburgh!!, KI ima 131etno prakso v zdravljenju tajnih mo Škili bolezni.
Sifilis ali ta-strupljenje krvi
________zdravi s glasovt-
ti7n o.jo, ki ga jo lžumel dr. prof. Erllch Ce imate mozolje a:l mehurčke r>o telesu, v gTlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izčistil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, xdravim v par aneh, kapavac ali trl-per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega aebe.
Eušenje cevi, ki votli iz mehurja ozdravim v kratkem č-asu, Hydroeelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?lne v križu in hrbtu in včasih tudi pri spušOanju vode, ozdravim a goto-vojstvo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofle In druge kožne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ii» ni potrebno ležati.
Izum našega rojaka Henry P. Mertel •
Zrtolej vidite aparat, s katerim se prihrani do na jrasolinu, zboljša se slab motor in povspeši hitrost.
IŠČE SE ČRKOSTAVEC,
ki je sposoben delati v tiskarni, v kateri se zlagra in tiska dnevnik. Vse ponudbe pošljite na naslov :
"Hrvatska Zastava", 1040 \V. 18. St.. Chicago, 111. (20-2G—10)
Mertel Power Exhilarator.
Pritrdi se ga laliko na vsako karo, katero goni motor na gaso-lin in je lep okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po
kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej prekosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 3o% pri ra čunih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne po-tane prevroč Glavno je pa to, da v hrib moe podvoji in prepreči, da bi se kara klancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskusni o in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen povrnem denar v teku enega tedna.
Cena poniklanemu EXHILARAT0RJU je $10.50 in mesingaste stemu pa $10.00. Razproda jalci dobe popnst. Pišite na:
HENRY P. MERTEL, 215 Secaucus Rd.,	Homestead, N. J
NAZNANILO m PRIPORO Cilo.
Cenjenim rojakom v Clevelaa , dn, Ohio in okolici naznanjamo ia jih bo obiskal naš ootoralmi castopnik
*
Sportman bere na **športni strani":
— Pri veerajni konjski dirki v B. se je jezdec G. tako nesrečno prekucnil pred svojejra konja, da se je konj spodtaknil in zlomil 110-2fo. — Mr. (i. zelo žaluje za svojim konjem, katerejra so morali na mestu vstreliti.
Pohištvo je naročil iz najboljših varšavskih trgovin, ravnotako
»udi ilriisro »»pravo.
kratkem obiskal naš zastopnik
Ko je bil v -voji sobi je vstopil služabnik in rekel, »la želi nek j pospod, ki ve je ravnokar pripeljal v kočiji, na vsak način govoriti | z grofom.
—	Tako. tak<»? — Malo prezgodaj. — Saj je š»'le četrt na dc-s» t. Cemil je prišel? — K»lo je?
-	Tega mi ni povedal. — ltekel je samo, da mora takoj govoriti z vašo milostjo.
-- Kakšen pa je?
—	Star in siv.
-- Dobro torej, odvedi ga v spivjemnico.
(»rofu ni bilo treba dolgo čakati.
Vstopil je majhen, siv možiček in se priklonil grofu.
-	Prosim vas. oprostite gospod grof. da vas že tako zgodaj nadlegujem. — Gotovo mi boste oprostili, če me boste natančno poslušali.
—	Oprostite, ko pa ste vi?
—	Moje ime vam j<* gotovo popolnoma neznano, gospod grof — je l.kel možiček. — Jaz sem----jaz sem Pijatkijevič. advokat.
—	Drago mi je, »irago mi je. — Prosim, sedite.
Staree, ki je rekel, da se piše Pijatkijevič. pa ni hotel sesti, ampak je stopil še bližje grofa.
—	Najprej vas moram vprašati, gospod grof, če vas ne motim. — Jaz bi se namreč rad precej dolgo pogovarjal z vami. — Prosim, vas tudi. da bi si izbrali za pogovor tak prostor, kjer bi nama ne: mogel nikdo prisluškovati.
Grof je skomignil z rameni in se je vedno bolj čudil.
—	Saj vendar vidite, da sva sama in kar se moje hiše tiče----
—	Orrcsiite, oprostite. — To mi čisto zadostuje.
Ko sta sedla, jc začel starec govoriti s tihim glasom:
—	Prosim vas, ne izgubite potrpljenja, ampak čakajte, dokler vam vsega ne razodenem.	v
—	Le govorite. — Le pojejte, kar vam je na aren. . \ »
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati ja, da mu bodo Hi rojaki v vseh ostrih na roko.
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI!
8rezp!ačen nasvet in pouk
"THK BUREAU OF INDU8 TRIES AND IMMIGRATION' za državo New York varaje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepatjeni, oropani ali če so s nji mi slabo ravnali.
Brezplačna navodila fn pouk v natnralizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr žav, kjer se oglsaiti za državljan ske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo dofle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pilite: STATE DEPABTEMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION,
Newyoriki urad: 230, 5th Av&, Boom 2018.
Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
KI CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaike prošnje ln daje potreba« nasvete v vseh vojafikih zadevah. Rojakom, ki iele dobiti tmeriiki državljanski papir, daje potrebne informaaije flsdl •latama izkrcanja ali imena parnika. Obrnite «e saupno na njega, kjer boste toino ia solidno po*
vtrefteaL
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS MODA
kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na nsl list, knjige in dni ge v naio strogo spadajoče pod« ter izdajati prsvoveljsvne poti dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravniitvo "Glaa Naroda"
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji..
Una V Buffalo: 704, D. S. Mor 1 gan Building. Odprto vsak dar od devetih dopoldne do petih po poldno in ob sredah od sedmo d«
Lahko se poiljo prijateljem Sa tori so nahajajo v njotnlitvm v Rusiji ali Italiji Potrebno jo, ka dar so nam denar poiljo, da m priloži tudi ujetnikova ioptsnles ali pismo in se nam tako oaogo* pravilno izstaviti naslov.
Ako nameravata poslati taar ujetniku, pošljite gv takoj, ks sprejmeta njegov nrilav, ker akt U odlašali, VI so lahko dogodilo da M ga ns aaiU
TVRDKA FRANK SAE8ER, T«**. T.
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE * nRUGE JEZIKE.
• » »
unusko organizira:
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, 0KF02NICE — PAMFLETE CENIKI L T. D.
m NAROČILA POftJUl Ni]
Slovenic Publishing Co.
•2 Cortland* St, Hew Tork, H. T.