Iriiaja vsak pondeljek, stedo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 siot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, de poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via deile Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v širokorii ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se -________________—- naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ====== Henry Barbusse V Trstu, v ponedeljek 13. septembra 1920 GMSiiiO socirmstičNe zveze V uGujski Benečiji Poslednjo borba proti režimu V petek zjutraj je stalo mesto pod vtisom dogod- j kov prejšnjega dne. Poboji ob priliki 1 pogrebnega ' sprevoda, povzročeni po izpadih »fascistovske« druhalt, brezobzirno počenjan/e vojaških oddelkov, glasovi o neštevilnih ranjencih in izvršenih aretacif, v*e ko je razburljivo vplivalo na delavstvo. Zlasti v okraju, ki je bil pozorišče, besnih spopadov preteklega dne, r« živel spomin na grozodejstva, ki jih je zakrivilo zadržanje ciblasti itn njenih oprod, fa-icistov. V srcih neposrednih očividcev žalostnega dogodka je gorel ogenj svete jeze. Delavci šentjakobskega okraja se niso vrnili na delo. Sirene ladjedelnic so zaman tulile; delavnice so ostale prazne. Trgovine pri sv. Jakobu so bile zaprte. — V nižjem delu mesta, so bile trgovine od- . prte. Tudi delavci nekaterih delavnic so se podali na delo. i Kljub vsej razburjenosti se je delavsko ljudstvo -zadržalo mimo, dostojno. Obnašalo se je sptodobao j ■resnemu položaju. V prvih predpoldanskih urah se t je zdelo, da zavzame življenje tudi v šentjakobskem :| okraju normalno lice. Takrat se ni vedlo še pri sv. 5 Jakobu, kaj se dogaja v bližnjem! kraju, imenova-nem »Campanelle«, kjer se nahajajo dva socajald- ( stična »kulturna krožka« (Ciircdto di cokura). — Tam nastali konflikt je ostal osamljen, m 'bil [te o-značen z vestjo, fascisti so .prišli V one kraje na oz-Iflt. Mesto tega pa jle pridrvel tja) avto kraljevih stražnikov, ki je 'bil pomotoma. napaden strani sto- 1 tfaie mladeničev. Ne bi prišlo do drugih incidentov, nSti bi se pozneje ne obžalovalo nastalih dogodkov, ako bi se rfe ravnaito tako brezmiselno. Kiadar pa je ljudstvo doznaio, da je okraj obkoljen od številnega vcjiašbva, v širokem krogu, kakor bi se hotelo zapreti okraj, takrat se je z a počelo pri sv. Jakobu živo gibanje med ljudstvom, ki se je balo tretjega napada strani »zaslužene« — kraljevske straže. Ta je prišlit in izid tega je znan. Začela je z znamtm civilnim sistemom razganjati' ljudstvo. Na tak način vzdrževati red, pomeni izrivati nered, kar daje mesto žalostnim dejanjem, ki so temu isleeMa. Po nekaterih šentjakobskih ulicah je napravilo ljudstvo barikade, da se zavaruje pred' napadi kr. straže in druge scldaleske. Barikade so brile zgrajene s prevrnjenimi vozovi, s tramovjem, zaboji, s 'kamenjem. Nad zgradbami so plapolale rdeče zastave. Sveteli so se napisi: »W. Lenin,« »Avanti,« »Popolo deUa risoossa«. Okoli barikad so se zbirali hudi radovedni ljudje. — Med istrsko ulico in salezi- ( jansko cerkvijo je .bal postavljen kordon karabinjer- , jev. — Napetost je bita velika. Vendar ni prišlo še do spopada. Teko je potekel Čas do 16 ure, ko se je ljudstvo j začelo zbirati k improviziranemu zborovanju. Na ^ zborovanju sta govorila sedruga Malatesta in Vi-smeher, inž. Buffodini za republikance in še drugi, ki so vsi mirili duhove. Govornikom se je posrečilo, da so prepriičali .mladino na barikadah, da bi bil vsak odpor zaman in brez mi sete. Mladeniči so sc umaknili, spraznili so postojanke in pustili so za sabo napravljene barikade. Medtem, ko so mladi .delavci s težkim srcem zapuščali -bojno polje, se je odpravljala n* O.bendan-kovem trgu kazenska ekspedicija, oborožena s puškami, strcvpicama in topovi. Brigada Sassari naj uduši odpor šentjakobskega prelet arijat a. Nad 30 avtomobilov vesjaštva, spremljanega od civilnih detektivov in fascistov je oddirjalo proti sv. Jakobu. Brezdelna golazen tržaške gospode, (je kakor brezumno aplarvdirala vojaštvu. Zdelo se je, -kakor da bi .bala domovina res v nevarnosti. V času, ko so pridirjali avtomobili na šentjakobski vrh so bile barikade že popolncma' zapuščene. Vseeno je bil nanje zaukazan topovski' ogenj. Oddani so brili trii« streli, ki: sO razrušili preostanke barikad in vzdignil goro prahu. Topovskim strelom je sledilo streljanje iz strojnih pošk. — Zatem se je pričela divja gonja po celem šentjakobskem okrau. Na vsako najmeziHateejšo osebo, kri se je kjersibodi pokazala cčem vojaštva se !« vsula toča egnja. — Mrtvih je par oseb. Ranjenih je zopet veliko števila. — .Aretacije so se vršile na veliko. Vojaštvo je vdiralo v hiše šentjakobskega in Magdalenskega okraja in na avtcmcfeTh je odpeljalo vse kar se je zdelo, le količke .j sumljivega. Moške so aretirali kar od kre\’a. Več družin je oropanih vseh moških članov. Ranjeni in mrtvi. Matevž Kresevi-č, 72 let star, stanujoč na Čampo S. Giacomo 17, umrl. Ric-meo Primožič, 40 let star, stanujoč v via Set-tef-ontnne 292, umrl. Karmela Zagcdnik, 20 let stara, stanujoča v via Paoio Difoono 7, umrla. Fran Tin ta, 34 let star, stanujoč -na Čampo S. Gicomo 16, ranjen. Ivan Battriston, 50 let star, stanujoč pri sv. Marii Magdalen* zgornji, Montebello 270 (Collivd), ranjen. Kr. stražnik Fognaoi Salvatore, 22 let star, ranjen. Četpvcdja Antonio1 Sassa, 20 let star, iz brigade Sassari, rojen v Villarmeno, Sardinija. Na povratku v vcjiašnico je bril od dveh mladeničev ustreljen v trebuh, ker se jima je branil izročiti orožje. Z lažjimi ranami: Leopold Mačrina, Franc Celja in R. Primožič. Radi izjemnega stanja so vsi 'pogrebni sprevodi do nadaknega prepovedani. Razdevanje aocijalističnih ustanov. er V petek krog 18 ure je vdrla velika množina vojaštva, zdi se, da je bila med .njimi tudi kaka -meščanska oseba, v tri lokale »Kulturnega krožka«, »Spartaco«, pri sv. Jakobu in v bližnjo gostilno, takrat vse popolnoma zaklenjeno in, zapuščeno, in so razdajali vsako stvar in dozdevno so tudi oni od- ' nesli vino rin druge »predmete iz gostilne. Naravno, da je bilo dejanje dovršeno z navadi.o vandalsko besnostjo, ki je že legendarna. Stvar :e povzročila globok vtis v vseh omladtocih, ki so tako spojeni s svojim krožkom. Obveščeni smo, da so hoteli kr. stražniki in karabinjerji razrušili tudi kri-nemeitograf in gledališče »Krožka za sooijaini študij«, -ampak bilo jim je odsvetovano od poročnika1, ki >Lh ije v odil. Soboto zjutraj. 'Delavstvo se je odzvalo pozivu svojih organizacij, četudi proti svoji volji. — V Tržič je odšlo okoli sto delavcev; v Milje nobeden. V ladjedelnici sv. Marka so delavci povzeli delo. Manjkala so samo delavci, katerim ni bilo do dela, ob spominu na množico svojih zaprtih sodru-gov. V Lloydovem arzenalu ■so manjkali vsi delavci iz Milj.. — V plinarno je do-fiia le polovica delavcev. — Parniki v Istro, so začeli svojo redno službo. Potnikov ,pa je zelo malo. Bombe ▼ inseratnih uradih »Lavoratorja«. Ko iso prišli uslužbenci inseratnih uradov »Lavoratorja« na borznem trgu v-urad so našli pisarno, ki je na strani ul. Beccherie, vso razd.; okna razbita in tla .pokrita z zidnimi odpadki. V steni, ki loči u-rad od vhodne veže hiše v via Beccherie št. 14 Je bila vdrta luknja, skozi katero so napadalci najbrže vrgli dve bombi v urad. Ena iteh se je razpočila v pisarni, kjer je razbila šipe in -odkrhnila1 zidovje. Druga bomba namenjena prostoru, kamor prihaja občinstvo, se ni razpočila. — Urad je bil zaprt. — Napadalci z bombam so mogli izrabiti čas prejšnjega ipepotoneva, ko so bili uradi zaprti. — Na lice mesta je prišel inšpektor Deaspoti, -ki je storil za- ! stražiti nerazpočeno bombo, do prihoda komisije. 1 ■Razdejanje tega urada, s.pada v eno vrsto z razru- ' senfean obeh krožkov pri sv. Jakobu, »Delavske zbornice«, in z napadom na sodr. Passriglija. Vse to ' e delo enih in »tih l-judij, kri mislijo z razdevanjean ^ na do v in pohištva, zatret: zavest ‘tržaškega prcle- * ;arii,ata. Bedasto početje! Povračilo gobovo ne riizo- ! stane. s ienerolni civilni komisar za zasedeno ozemlje. V ztnislu odloka od dne 24. julija 1919. t Upoštevajoč posebne zahteve javnega reda UKAZUJE sledeče : * Vsi javni lokali se morajo zapreti ob t 21. uri. Z Po 22. uri je prepovedano meščanom 1 hoditi po javnih ulicah in trgih. Prestopki naredbe se bodo kaznovali po zakonu, Ta naredba stopi v veljavo takoj. TRST, dne 19. septembra 1920. Generalni civ. komisar _________________________________MOSCONI. VISTI IZ ITALIJE Apel turinsKil! fovnrniških svetov italijanskemu proletarijatu. TURIN, 9. (Izvirno.) Uradni odbor tovarniških svetov Turina je izdal na ital jan&ki proietarijal sledeči apel: Delavci Italije f Gibanje kovinskih delavcev je na:topilo v novo in komplicirano fazo. Novi pripetljaj pridejo morda iznenada, in resnost trenutka nam svetuje pozornost in pripravljenost. Mi vemo, da se kovinski industrijalci načelo-[ vani od neodgovornih špekulantov, igrajo v vsem . in z vsem, s mo, da ne popustijo na zahteve ' sindikalnih (strokovnih) organizacij. 1 Kovinski proletarijat cele Italije se je polastil tvornic šele potem, * ko je že upotrebii vsako ’ sredstvo, da vzdrži borbo na sindikalnem polju. ' Povzetje dela se je izvršilo povsod z največjo rednostjo 2bog izvrstne delavnosti notranjih komisij in tovarniških svetov. Kovinarji, tehnični delavci in uradniki! K. r ste vi dovršili je prvi korak k uresničenju komunistične družbe; viharni trenutek, ki prehiteva zgodovino vam pravi, da ra?redni b*j n omejen na pridobitev boljše mezde, ampak tež za razlatitvijo in neposredno upravljanje tovarne, polja in za svobodno zmenjavo prilelkov neposredno po proizvajalcih. Branite in utrdite se v postojankah, ki ste jih tako nav ušeno osvojili. Ea ne bodo doprinešene žrtve brezplodne, povzročite, da bo osvojitev tovarne cilj vsakega ročnega in urmtvenega delavca-proletarca, posvetite ' sa :o vaše delo tovarniškim svetom. Zdavna zaželjeni sadovi posfanejo resničnost, ako bodete zna i dajati in sprejemati nasvete in nauke na vsakem bojnem mestu, dokler se bo moglo potrditi to, kar se je drugim do danes zdela utopi a: »proizvod proizvajalcu". Vaša zrelost in vaša praktična izkušn a bod ta vam vodnik v tem občutljivem času. Proletarci cele Italije! V pričakovanju dogodkov, ki se morejo v sedanjem sporu, iz enega trenutka do dmzega, porediti, pripravite se, da z vsakim sredstvom vzdržite borbo, da zmagate v bitki, v katero vtegnete biti vsi poklicani. Vsak oddelek izvoli lastnega predstavnika, vsak delavec lastnega komisarja, pripravljenega, da prevzame ' sako odgovornost za občo :tvar. Stvo-rite povsod »Tovarniški svet" in bodite pt I-pravljeni na vrak dogodek za triumfirajoč pohod nasproti komunistični družbi. Uradni odbor tovarniških svetov. Kovinarji ne zapustijo svojih pridobitev. RIM, 10. J[V.) Do lega trenutka manjkajo še ve-■s ti o pogajanjih v Milanu, ki jjh vadita prefekta Milana in Turina, poverjena od Giolštt3ja, -da poskusita rešitev vprašanja-. Govorili smo z osebami, ki stoje zelo blizu ministrstva dela in zvedeli -smo, -da se ne zna ničesar o tem, kar se -d-cgiaija v Milanu. Uradni listi -pravijo, je ta vrsta zakrivanja strami industrjjaicev nastala zbog Gioirittijevega posredovanja v dvodnevnih pogovorih, ki je po,kazal 'Zastopnikom toidtastrijalcein potrebnost >tako’šnl|e rešitve spora že pred sestankom, da se prepreči vpliv notranjega položaja države na zunanjo peli triko. Ampak delavci vedo izborno odgovoriti n-a igro časopisja in i-ndustrijalcev in se ne pustijo vplivati ne ustrašiti -od nobenega načina previadov-affiia -rin nasilja. To je morda nova, oblika poostritve -borbe v trenutku v katerem sc» industrijalci na potu, da prenehajo z odporom, rin ta poostritev je prvi in edini vzrok sedanjega konflikta. V Rimu ostaja medtem miren položaj v vseh zasedenih zavodih. Ne zapuščajo se tako lahko pridobitve, ki nosijo v sebi kal resnične revolucije. Ne pripušča- se osvojenih postojank jezi reakciji in tlačiteljev. Na njih je zasajena rdeč? zastava -lastnih priborenih pravic. Tovarniški sveti so zmeraj pripravljeni in pozorni in znajo voditi delo in -odpor! V tovarnah je neprestano prihajanje in odhajanje sodrugov, ki hodijo neprestano pozdravljat svoje i sodruge in jim izražat sv-oja voščila v borbi. * i V Milanu zasedeni še drugi zavodi ] MILAN, 10. |L.) Danes zjutraj so brili zasedeni tud! IS zavodi kemičnih snovi te oni industrije. Ob 9.30 uri 11 so začele sirene Pirellijeivega zavoda nenadoma silno tuliti. Na -ta znak so vsi delavci raznih oddelkov zapustili delo in med vzklikanjem »Živel socijali-zem«, »Živel komunizem« so se raztrosili po dvoriščih, javljajoč, da si osvojilo zavod. Enaik .prizoi se je odigral v zavodu Erba v via Maršala. tyalc zatem ob 10 se je završila prilastitev drugih zavo vodov, med njrimi zavoda Hutchimson in kasnej* vseh tovarn obuvala v Lombardiji'. V trenutku, v katerem vam telefoniram, zboru jejo v delavski zbornici vsi voditelji kaviniarskegs gibanja, socij-alističn -poslanci,' strankino vodstvo i-i višji odposlanci organizacij. V Turinu mir, disciplina in delo. TURIN, 10, (G.) D.an v kovinskih fvornicah Tu rina je prešel brez pomembnih incidentov. V centri »Fiat«-tovarne se je odločil tovarniški svet da zač ne s -prodajo zadnje produkcije. Prodajalo se bo za drugam, kmetom in vsem' zasebnim meščanom, k bi- hoteli kupiti'. Kmetje bodo dali pcil|ske pridelki v zameno za stroje, zadruge bodo zamenjale blago katerega proizvajajo ali prcidajajoi zasebni meščan bodo plačali -v gotovini. — Danes so se dogodab druge zaisedbe. Tekstilni delavci so si prilastili de setero večfjih zav-odov našega mesta. V včeraj za sedenih zavodih se delo najboljše razvija in piro dukcija se je občutljivo povečala. Kljub glasovom bližnjega sporazuma, niso delavc jenjaii z ritotenzrvniim pripravjlanjem za vojaško o brambo zasedenih zavodov. Včeraj zvečer Je napadla dvajseterica dboroženil oseb, ne zna se, ,ali -policistov ali civilno preobleče nih ardiitov, tovarno Begougnan in Tedoschijev< tovarno gumija; napad je bil odbit. Delavci so po novno streljali na' 'napadalce, - ki so jeli bežati. Dar za dnem raste število tehnikov in upravnih uradnikov, -ki stopajo v službo. Odsotni uradniki so bii nadomeščeni z delavci. Mncgo železniških, poštni! in -uradnikov drugih kategorij', ki niso v boju, posveča dnevno štiri ure -dela vodstvu upravnih uradov po delavcih zasedenih tovarn. Na kratko: položaj je ustaljen in miren; delo se povsod marljivo vrši; povsed ustanavljanje tovarniških svetov rin odločna borba za zmago. Železničar;! ovirajo odhod Kr. straže in čet v gornjo Italijo BOLOGNA, 10. (L.) Sestal se je glanl svet železničarskega sindikata, da pretresa vsled kovinskega gibanja nastali pcložaj. Člapi sveta, ki so se udeležili včeraj se vršečega sestanka v Milanu so se vrnili prošlo noč. Danes zjutraj je dal sindikat navodila -osebju, da se -prepreči vsak odhod kraljevih stražnikov, karabinjerjev ali ne večjih oddelkov vojaštva v zgornjo Italijo. Prvi kligi »vlak stoji« so bili na- naši in parmski postali. Manifest iniemscUonale IfaliJ. soctloll-silinl stranki DUNAJ, 10. (L. W.) — »Korespondenca Rosta" objavlja man fest izvrševalnega odbora III.'komunistične internacijonale v Moskvi, ki je naslovljen na italijansko socijalistično stranko. Manifest poziva stranko, da preide k čiščenju, izključujoč reformistične elemenie, na način, da bo italijanski proletarijat pos'al najboJji bataljon mednarodne jjroletarske armade. MsKo-psIlslia volna Boj se je zopet razvnel. DUNAJ, 10. (L. W.) Neka radij-obrzejav.ka iz Moskve praviri, da je rus-ka delegacija za -premiri;’e in za mir s Poljsko -odšla- v Rigo. Druga rr-d i jcbrz o j avk a z c'ine 9. t. m. vsebuje sledeče -ponečilo -o vojaških operacijah rdeče -armade: V pokrajini Grodno se bitka nadaljuje: vzhodno c Novega dvora in severno Ruz-nice smo prestregli a poskv-s sovražnika, ki je hotel p-redri-rati proti -Bel-o- - vješču; pri Bresi-Lritovs-ku vroči boji za pc-stsip Ša- - brina. V -ck-cl-toi Vlad-imrirja Volinskega, smo odbili 1 scivražen poskus, prekoračiti Bu-g. Pri Rohstrinu je 1 naš prof-napa-d zadal sovražniku težke izgube; zaplenili smo mnogo strojnih pušk .in 350 uretnrikov. Na Krimu, postajajo ‘boji zmeraj bolj ostri. Mirovna pogajanja. j VARŠAVA, 10. Zastopnik poljske vlade Kamijeni-^ jesk-i, je poslal Čri-čerinu neto, v kateri pravi, dar plomatičnim agentom v Tanger; Catalani, posla- ■ niški svetnik, imenovan vodjem legacije v Bogota; s Rinella, prejšnji diplomatični agent v Tangerju, imenovan italijanskim zastopnikom v medzavez- - niško komisijo v Bulgarijo. 1 ■' ' 111 — .......................... Domači vestnik Dva strela s samokresom v cerkvi ! novega So. Antona Včeraj popoldne -ob 4. je 'bito videti v ulici Bolltoi i polne -prestrašenih Ljudi v begu i\ven cerkve sv. An-e tona. Množica se je gnetla ob vratih z grozo na o-'i brazu tako, da je ibiJa maTsiikaiteri v nevarnosti za i življenje. Policifbki komisar Gottombo je 'takoj pri-a hrumel na lice mesia in k-onštatirai sletdeče: Duhovnik Guštin je pridigal slovenska. Nenadoma - je vdrla v cerkev skupina -mladeničev korakajoč vo- - jaško ter se vstavila sredi cerkve. Že 'to (je prestrašilo navzoče Toda strah se je spremenil v groza to i teror, ko sta v templu zagrmela dva strela revol-. ver j i. Približno 200 mavzoči-h je takrat zbežala proti iz-, hodom, pustivši klobuke, dežnilce to drugo na tleh. Pridigar, ves prestrašen se je skril na stopnicah j prižnice met; tem sta dva vojaško oblečena mladeniča preskočila spovednico in prišla do prižnice, j Vrata so bila zaprta. Ona -dva pa sta zahtevala naj otvori, da ga aretirata. ; V tem času pa je prišla policija in odvedla duhov-( nika na policijo, kjer so ga takoj, izpustili. Med tem časom so se mladeniči, nena-dlegovani, oddalji!). Če bi bila cerkev polna hudstva bd gotovo prišlo do večje nesreče. Po mestu se ije vest o doge dku takoj razširila in ' na različne načine komentirala. Fascisti in javni red. Včeraj so fascisfu dotbili dovoljenje, da gredo v Ronchi -proslavljalti obleitnico D'Annunz’i;evega pohoda -v Reko. Bito jim je prepovedano vstavili se drugod. Teda šli so v Tržič in Zagrsj (Monfalcone in Sagrad-o) ter streljali in lero-. rizirall dc-tično mimo -prebivalstvo,, 'ki je ibito prisi-ije.no se skriti-, to se zakleniti v hiše. Občinski urad za posredovanje dela nam podaja pregled svoje delavnosti, iz katerega izhaja, da je bilo koncem meseca julija vpisanih 224 delavcev, 35 vajencev, 9 delavk in 3 vajenke; skupaj 271. Avgusta meseca je bi o na novo vpisan h: 174 delavcev, 10 vajencev, 18 delavk in 1 vajenka; skupaj 203. Celotno število: 474. Tekom meseca je bilo nameščenih 71 delavcev, 17 delavk in 5 vajencev, skupaj 93; zbrisanih radi poteka roka, radi preklica, povratka v domovino, bolezni itd.: 95 delavcev, 11 vajencev in 1 delavka, skupaj 107; celotno število: 200. — Vsled tega je ostalo v e idenci 232 delavcev, 9 delavk, 29 vajencev in 4 vajenke, celotno število; 274. Povpraševanjem po delovnih močeh strani 30 podjetnikov po 92 dela cih in 17 delavkah je bilo skoraj v celoti ugodeno. Dopolnilno vpisovanje šoloobveznih otrok v mestne ljudske šole. Vsi šoloobvezni otroci, kateri niso bili meseca julija vpisani v ljudsko šolo v mestu, se morajo predstaviti v dneh c d 11. do 15. t. m. v statistično-anagrafskem zavodu v ul. Sanita št. 29, .M. nadstr., vr. 61, kjer se jim izroči potrebna legi.imacija za vpisanje v šolo. Opozarja se, da se morajo javiti v omenjenem uradu tudi oni otroci, ki se učijo privatno, ali pa obiskujtjo kljub stalnemu b' anju tu, šolo v kakem drugem mestu in slednjič tudi otroci, iz kateregakoli vzioka oproščeni obiskovanja šole. Za ugotovitev In likvidacijo vojnih škod. Generalni civilni komisarijat naznanja, da so u-loženi v uradnih prostorih deželne uprave v Trstu (mostni magistrat), v Poreču (deželna hiša) in v Gorici (deželna hiša, Viale 24. Maggio št. 1.) seznami izvedencev, izmed katerih se bo izbiral, od časa do časa, po en član komisije za ugotovitev in obračun »'ojnih škod. Proti poieankjivo-stim in napakam omenjenih semamo/ imajo prizadeti pravice vložiti reklamacije v petih dneh in sicer pri tisti deželni upravi, ki je seznam sestavila. DAROVI. Za pogorelega sodr. Jerneja Humar v Čepavanu sta nabrala ss. Štetem Kompara to Andrej Sobam 81 lir. Darovali so v Loka-vcu: Štefan K-c-mpara L 3, Andrej Soban L 3, Kristjan Čopič 'L 1, Ciril Kovač L 1, Framc Scibam L 1, Franc Slokar L 1, Leopold Slokar L 1, Ivan Soban L 1, -Kristjan Kompara iL 1, Ivan Černigoj L 1, Anton Kdmpara L 2, Franc Sobam št. 109 L 1, Neimenovana -L 1, Valentin Černigoj L 1, Karol Kovač L 1, Alojz Lckar L 1, Al-cjz Miheli L 1, Gašper Kočevar L 1 Ivan Batagel L 1, Jožef Rebek L 2, Franc Lulik L 2, Jožef Batič L 1, Franc Čopič L 2, Alojz Stopar L 2, Rudolf Kolavčič L 2, Maks Valič L 2, Rasti sl a v Sl-ckar L 2, Adolf Šubert L 2, Josip Kovač L 2, J-osi-p Lokar L 1, Franc Batič L 1, Ernest Bevik L 2, Štefan Sežun L 1, -Peter Hmeljak L 2, Andrej Černigoj L 1, Ivan Blaško L 1, Andrej Čoha L 2, Franc Batič L 2, Štefan Černigoj L 2, Andrej Batič L 2, Anton Ba'tič L 1, Jožef Hmeljak L 2, Valentin Kočevar L 1, Jožif Česnik L 1. — V Ajdovščini: Ivan Kertel L 2, Janko Bavčer L 3, Franc Furlan L 2, Alojz Repič L 5, Franc Kožman L 1, Karolina Lokar L 2. — Skupaj L 81. — Delavci, posnemajte! Darovateljem to zlasti sodrugoma ma-bi- 1 ralcema najlepša hvala! Delavstva oseh dežela! (Manifest »Mednarodne strokovne zveze«.) Glede na težko resnost svetovnega političnega položaja, poživlja mednarodna zveza strokovnih organizacij organizirani proletarijat vsega sveta, da se ne omahljivo upre vsak vojni. Organiziran in delavci sveta morajo biti v zmislu sklepov mednarodnih strokovnih kongresov v Bernu in Amsterdamu pripravljeni, da delajo z vsemi pomoč ki, ki so jim na razpolago, da združeno preprečijo vojno, in vzpostavijo končno mir med vsemi naredi. In-1ernacij&na 1 a stockovftiih organizacij -obsoja na podlagi mčeli samoodločbe narodov tako vsakor-šno poseganje tujcev v notranjepolitične zadeve kakega naroda kakor tudi vsakršno podporo proti-revol ucijcnarnim vojskam. Mednarodna strokovna zveza poživlja' vse delavce, da se temu usitavij-o in primemo ravnajo. V zmislu teh načel in z ozirom na dejstvo, da ®o rusko revolucijo napadli Poljaki, zahteva mednarodna strokovna zveza takojšnji kcnec protirevaluicijo-naimih vojaških napadov na Riusijo< -ter zahteva za ruski narod jamstvo, -dia se -nadal-jni napadi ne bodo vršili. Spričo izjve ruske vlade, da hoče sksleniti mir s Poljsko na podlagi poljske neodvisnosti in samoodločbe -poljskega naroda, izjavlja mednarodna strokovna- zveza, da mora na tej podlagi bratomorno pobijanje množic -prenehati. Splošni svetovni mar se mora čimprej vzpostaviti, in sicer na -podlagi rev-ol-ucijonamih pridobitev to neodvisnosti narodov! Da se ta proletarski to povsem človeški cilj doseže, poživlja mednarodna strokovna zveza vse organizirane delavce, da se ne -dajo izrabljati -kot pomočniki kapitalističnega .imperija-lizma in energično odklonijo vsakršen prevoz čet in municije. Smeri se zavedajoča akcija delavcev mora kot čuvarka človeštva razbiti reakcionarno »Sveto alijanco«, ki jo hočejo zopet obnoviti. Niti en vlak z m uničijo ne sme voziti, niti ena ladja z vojnm materijalom ne sme zapustiti pristanišča, niti en vojak ne sme biti opremljen! Za vojno nobenega hraniva več! Mednarodna strokovna zveza izjavlja, da proletarci vseh dežel morajo izvesti to akcijo. V namenu, da varuje svoboščine delavcev to razvoj socijalnih pridobitev, ter v prepričanju, da more le volja delavcev ustavrti vojne, poživlja mednarodna strokovna zveza vse deželne centrale, da če bi bito potrebno, izvedejo svoj sklep z velikanskimi akcijami ali s splošno stavko. Strokovna toternacijonala poživlja razentega vse organizacije, da 'ukrenejo, da se -po vseh deželah preneha z izdelovanjem vojnega materijala, da s« končno izvede splošno razoroženje, ki naj osvobodi vse narode militarizma — prav vsakršnega militarizma — ter -pomnoži s tem produkcijske sile! Tovarišil Leta 1914 je bila naša organizacija še slabotna, da bi se bila -uprla -vojni. -Danes je jaka lisa. 'ki šteqe 27 milijonov članov, jaka predvsem, ker jje prežeta mnoge- bolj po 'izrečenem socijalistič-item in revc-lucrjonarnem duhu. Danes mora najti sama v sebi, v svojih bojnih pomočkih moč, da za-brani svetu ponovitev takih strahot in grozot! Vojno vojni! To bodi geslo, pod katerim se združujejo vsi delavci vsega sveta! Preprečenje vsakršnega transporta v vojne -namene je danes izraz mednarodne proletarske solidarnosti! Tovariši! Mednarodna strokovna zveza računa z rami! Mednarodna zveza strokovnih org- lizacij: W. A. Appletcn, predsednik, L. Jouhaux, prvi predsednik; C. Mertens, drugi podpredsednik; Edo Fim-mea, J. Oudegest, tajnika. Mladinski vestnik ~ LEON TROCKI: Mladina nadomesti padle bojevnike. V zgodovini je revoluc-ji večkrat sledila neposredno kontrarevolucija. Vzrok je bil prehitra raz-tro?nja revolucionarnih energij v bojnem metežu. Najboljši, najpožrtvovalnejši borci so padli v revolucionarnih bitkah, še večje število revolucijo-narcev je vporabilo svoje moči v srditih, napornih bojih. Iz tega je sledil neizogiben prepad gi-janja. V ugodnem trenutku je stopila kontrarevo-ucija v ofenzivo, udarila je z odločilnim sunkom ' v redke vrste revolucionarnih borcev in postala e za dolgo dobo zmagovalka na bojnem polju. Tudi naša revolucija požre ogromne množice 1 sil delavskega razreda. Na fronti in v boju pade ; stotero in lisočero najboljših. V sprednjih Stankinih vrstah, v napornem delu v sovjetu, v strokovnih organizacijah, povsod ginevajo moči tisočero v ilegalnem delovanju vzgojenih in utrjenih proletarcev, ki delajo, ne da bi varčevali s svojo srčno kr.je in s sokom svojih živcev. Te moči se hitro potrošijo; brez njih je revolucija ubožna in š bka. Kje je izhod? Pritegniti moramo delavsko mladino v boj za ideale komunizma. V času, ko se nekateri popolnoma izrabijo in izumrejo, morajo vstopiti drugi, mladi, sveži, izvežbsni v ozračju revolucionarnih boj v. Mladinska organizacija, to je naša rezerva. Brez rezerv so najboljše armade obsojene na pogin. Nasprotno, zmagajo tudi najšibkejše armade, ako so oskrbljene z rezervami. V drugih evropskih deže'ah se boj za csvoj tev oblasti komaj počenja. Toda povsod, zlasti v Nemčiji, je ta začetni boj zahteval že nešteto žrtev. In kdo zna, ko iko žrtev bo še I ? Ravno zato se mora tudi proletarijat Evrope in celega sveta oskrbeti z izdatnimi, neusahljivimi rezervami, prerino gre 1 v odločilno bitko. Nalogo postaviti te rezerve, ims mednarodna m'adinska organizacija. — Komunizem je boj za bodočnost, za srečo novih generacij. Naša najbližja bodočnost pripada mladi generaciji. Cim razširjenejše in silnejše je mladinsko gibanje, tem trdnejše je naše prepričanje, da ne odnese kontrarevolucija nikdar zmage nad nami. Mi imamo velke rezerve. Mia ioske organizacije celega sveta in predvsem Rusije, v/gajajo tisočero in tisočero mladih bojevn kov, katerih bo vsaki — ko pride rjegova ura — nadomesti svojega padlega sodruga in bo zavzel mesto v naš h vrstah. — Gibanje, ki ima za sabo delavsho mladino, je nerazruš jivo. Pozdravljena mladina, ki nam prinašaš odrešenje I ____________ Nikdar več se ne sme tako dogod ti, kakor v orošli vojn1, da umre stotisočero najm ajših, najboljših in najplemenitejših iz naših vrst v zmoli za večne ideale, da pogine za goto interese imperializma. Ne sme se več odgoditi, da bomo mi v zaslepljenosti streljali na lastna brate, na svoje sta- ?/■ riše. Ne, ako še enkrat tvegamo svoje življenje, ako še enkrat izposta imo svoja mlada telesa peklenskemu ognju strojnih pušk,' tedaj ne več za imperialistične cl!je in interese svojih smrtnih sovražnikov pod nacijonalnimi zastavami buržoazije, ampak pod rdečim praporjem internacijenaie za končno in popolr.o osvobojenje svojega razreda, za proletarsko revolucijo, za komunizem ! (Iz proglasa imševalnega odbora »Komunistične mladinske internacijonale). Mladim žrtvam krvavih spopadov na trža škili ulicah izreka komunistična mladina zasedenega ozemlja svojo solidarnost. Obenem svečano proglaša, da jih bo kruto maščevale nad b riči italijanske buržoaz.je in nad tolpo plačane svojati. Hudodelstva gruče krvožejnih norcev ne ostanejo nemaščevana ! Nobeden odločilen boj se ni pričel brez predhodnih spopadov. V vsakem boju so bile zmage kakor porazi. — Ako hočemo zmagati, moramo znati vzdržati! DOPISI DESKLE. Tudi pri nas v Desk’ah smo občutli dne 29. j avgusta sad militaristične tn n?.cijonaiistične gonje. Precej popoldne je prišla večja družba vojakov iz Plavi v gost.Ino R. Zimic, kjer so se zabavali. Njih vedenje v gostilni je bilo naravnost izzivalno. Ker je pa civilno ljudstvo ostalo kljub trnu popolnoma mirno in hiadnokr no, se je omenjena družba podala v MedveŠčekovo gostilno v vas. Tu so se pojavljala ista, celo še hujša izzivanja napram m rnim domačinom. S prirojeno jim zvijačo so skušal', da bi se jim pridružilli domači fautje in dekleta. Toda tudi tukaj se je njihov zviti načrt — izjalovil. Nato so se odpravili iz gostir.e. Okrog 7. ure zvečer se je pripeljala zopet druga družba vojakov ravnotako iz Plavi, ki je pa prihajala iz Kanala, ter se vstavila v gostilni R. Zimic. Med temi je bil tudi narednik arditov, kateii je bil povzročitelj in voditelj vseh groznih dogodkov tega večera. Gostilničar, videvši napeto t 'pri vojakih in Še vedno izzivanje, je opoz ril iste na policijsko uro; to je dalo vojašt- u povod, da so zahtevali, naj se odstr. nijo prej civilni gostje. Na prošnjo krčmarja so se domač ni takoj in mirno odstranili. Vojaštvo je nato zahtevalo še pjače, lar jim je gostilničar tudi vstregel v največjem strahu. Vojaki so še zahtevali, da mora gostilničar dovoliti igranje na orkesbijon, češ, da oni hočejo plesati. Krčmar, videč njih nasilnost, — se je izgovoril, da je od strani županstva godba zabranjena. Sedaj so zahtevali, da se jim pokaže županovo stanovanje, da ga razbijejoz bombami. Nato so z največjo srditostjo zapustili go stilno. Med tem je slučajno nesla Marija Belot mleko iz sosednje barake. Ardit - naredi ik to videč, se je zale el v žensko z raznimi pri mki in jo gonil spat, nakar jo je udaril s palico po roki, da jej je odrevenela. V isti bližini se je nahajal na svojem dvorišču J. Gomišček, s katerim se je zgod b isto. Med tem se je opažalo vedno naraščajoče vojaštvo. Za kak h pet minut pozneje so vdrli v ba ako Ang' Gorjanc in njegove sestre Marije vdove Kralj, katera ima 6 nedoraslih otrok. Cela družina je bila že pri počitku. Vojaki so začeli z veliko divjostjo razbijati po baraki in pretepati sia o mater. Otroci so se prebudili in so vsi preplašeni, na pol nagi, zbežali iz barake. Med tem se je čulo zunaj več puškinih strelov. Mati v skrbeh tadi zbežalih otrok, začne vpiti in klicati na pomoč, podavši se med silnim streljanjem iskati otroke. Končno se ji je vendar posrečilo spraviti otroke v barako, le starejšega Franceta ni bilo nikjer. Družina je šla zopet iskat pogrešanega. Streljanje se je vedno bolj in bolj nadaljeva'o; med tem so drugi vojaki razbijali po sosednjih barakah, ljudje so v groznem strahu vsled pušk nih salv in divjega vp tja zbežali po polju in gozJovih, kličoč na pomoč. Med tem je omenjena družina že našla pogrešanega, toda — mrtvega. Ko so vojaki to videli, so zagnali radosten klic: Uno e morto! Nato je nastal med ljudstvom grozen jok in krik. V tem času je par fantov obvestilo karabinerje v Kanalu, kateri se pa niso takoj javili. Doli iz vasi se je podal proti domu R. Koielja v družbi lesnega trgovca Ivana Čepak iz Trda. Ko sta prišla v bližino Gorjančeve barake, na mesto prejšnjega strašnega dogodka, je njiju zadela ista usoda. Prvi je b 1 le lahko ranjen, drugi pa smrtno. Lesni trgovec že Tanjen, odskoči še par korakov in se zgrudi na tla. Vojaki, to videč, priskoči eden k njemu in mu zada drugi strel. Vsled prevelikega števila vojaštva, mu je bila pomoč — nemogoča; še le ko so karabinerji doš.i iz Kanala, ga je bilo mogoče za silo obvezati. Zjutraj, po teh strašnih dogodkih, je bil z avtomobilom prepeljan v bolnišnico, kjer je pa podlegel ranam. Ljudstvo, ki je videlo te grozote, je v strahu bežalo proti vasi Deskle, vojaštvo pa jih je zasledovalo in streljalo za njimi. Ko so prišli v vas, so začeli razbijati po barakah. Kjer je bila baraka zaprta, so s siio vlomili in razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Po barakah so našli le starčke, kajti vse drugo je iz strahu /.bežalo. Vsa vas je bili prazna. Ljudstvo je napol oblečeno pobeg ilo v gore in po polju. Pri ori so bili ti ko strašni, da se je marsikateri izrazil, da niti v bivši vojni se ni kaj tacega pripetilo. Ta strašni prizor je trajal od 10. in pol do 3. in pol popoinoči, t. j. t- do pr hoda karabinerjev, k teri so res v čast i- prisotnosti izvrševal vestno svojo službo in take n rešili s svojo navzočnostjo, gotovih in hujših e nesreč. , o Dogodki v Fiaveh in seda ji dogodki v Des-h klah kažejo podivjanost zasedbenih čet in brezvestnost vlade, ki pošilja najbrezobraznejše vojaštvo z mrd naše ljudstvo. Pa pravijo, da so naši odre-e šifeiji in prinašalci svobode! Mi pa pribijemo, da , so res odrešitelj. — toda do sedaj v naši vasi le dveh — iz tega sveta. Morda, morda prihaja že — d’Annunzio iz Reke na Goriško , Vprašamo merodajno oblast, ukrene-li kedaj, da bomo imeli vsaj po noči mir pred nasilneži? Ah, kedaj nam zasije zarja toliko zaželjene svobode in miru, ki jo pričakujemo kot Vesno na Izlatih in s cvetjem posutih krilih! Pride-Ii kedaj? Pogreb žr ve — enjjstletnega Franceta Kraia se je vršil dne 31. avg. ob 10 30 uri ob veliki udeležbi in z veliko slovesnostjo. Godba je igrala pogrebne žalo ti nke; ljudstvo je bilo ginjeno in pokazalo, da bije v njihovih srcih čut sožalja. — Ti nerozabni France, pa počivaj sladko, saj si moral žrtvovati svoje mlado življenje 1 Na svidenje nad zv.zdami! DEKANI. Ve’iki s’avnostni dan s sodelovanjem bratskih organizaej je izpil nad vse pričakovanje svečano in ve!ičastno.v Srčna hvala vse v, ki so do tega priporrogli. Žlasti miljskemu, šk fijskemu in de-kanskemu godbenemu društvu. Zahvaljujemo se tudi bratskim godrenim društvom iz Hrvatinov, Korošcev in Va e d’0.t a, kakor tudi vsem različ-darovateljem in ravzočim, ki se niso »strašili nobenega truda in napora, da bi pripomogli k lepemu uspehu. Govorniki so govorili navzočemu občinstvu v slovenskem in italijanskem jeziku ter navduševali ga za boj do skrajnosti: za proletarsko m sel. slogo, bratstvo in enakost, *a omiko in prosveto, za svobode in ljubezen, za boj kapitalizmu in tiranstvu, boj za naše ideje in občni blagor. Doklamacija »Dela*- je izpadla tudi nad vse pričakovanje lepo. Upamo, da se bo to delo nada'jeva!o z vztrajnostjo do — skrajnosli. OTTO RuHLE: Socllollsfičnn vzgojo Vsa vzgoja — v strogem najprimitajvniejžem izrazu — je sam® daamje ta jecmirge, vz£ieurunii »sem in tja« telesnih in dušen-miih sil imeli ©brckcm ta vzgiojer/aJ-cem. -Razvijajoč se, 'cd znotraj »a mm j, očitaj e ©‘.nek izraze svetega bitja, svojega dušnega doživljanja in prikjjdduijcič se vnea/eimai sveta, sprejema — v Igri iim ;preiti igri, ped vifsi pravih vnanjih dejanj ia diogiofijafiev, glfcljajeiv in vplivov svojega in tujega — VBigojno dovršite v. Dosedanja vzgaja je omejema v glavnem na dosego dluševnčih iin umstvenih dojnraciv. Telesnoi izvir jeni otrok sr je z vtepeva© jem -groma šil znanost, pcfcfemie so .miu bile mosialiCne zapo vedi ta je po vzigicij-evaičevi velji cfccazcrvafl svicrjlo viclyo>. Vse piri-e&ilervanje je težilo k vzgoji dojimlov v etoefcu. Zategadelj same šele, knjižna .znanost, verbalizem iin vzgaja h trpnosti. Nova vzgcijo. smeri v temeljitejše, a pevsem. oa-spciotao dfcnaotje. Najprvotoejše, ■čl-oveško najdtrag.o-cemejše je, pravi ©ma;, njegova! priiroj.en.cst. Razvoj iin .uveljavljenje te posebnosti, mara dati smoter vzgoje. Zunanji' vplivi' naj semio fauldlija, .osvofacjelja ter sticpnijiuj-ejici rastenje in doživljanjie. Velja izrazam; — .ctnii so nam pore (k: da otrdita dojmimo, razumemo m Iga ©koristimo- v prikladni iuvrsti>tvoji' so-cijalnega ctigsinizimia. Ne cdčpčuje Oo, kar človek je in. zna, odiloičuj® pač, kar člclvtik zamere in kar izvrši. Zategadelj: delavske šele, dcživjjissiaki pcuk, samorazvoj in vzgoja k dajanj«. V socijialistlčnii jdlružbl, sadelež.ncsli prostih državljanov na enaki' gospodarski pc.idfcagi, so vsi — 'ker so v enaki meri deležni diviiganjial delavskega pridelka in vzvišanja-kultunncga nivoja — obvezani, da ■ sodelujejo na zavarovanju in razvoju eikciniom-skiegai, sccijalnega in klulltiuraega življenja. Vsoikdioir, proizvajaj, in tdioprrhašaj svoje ©aijbolš-e, svoje ntaj-višje. Vsafcdior si 'lahko, s primemo izcbraizbo in vžgejo-, zmožen najvišjeiga delovanja. šcia ni več ra Zredimo orodje v torih tnaelbo nekaterih, ki bi vladali in uživali, da privadi' druge k hlapčevstvu, izko-•riščeinta in pomanjkanju, ona je splošni blagor k svobodi, irešiitvil viseh ril ta spoisobnositi, je -ključ razvicja vseh Italenitclv, stopnjevanja' in ufcoristenjai vseh umstvenih in diuševnlh potenc. Enotna šola — po sv®jem organizatoiričnem je, po svojem pedaigo-gjčmecn' sestavu v najneposreidlraejšemi im najširšem pomenu (besede -— delavna šola. Za vzgojo k dejlu z delam, predstavlja igra naravno prvotno obliko. Prvo priložnost, da se zamio-rejo ratrvi jati ctirKške zmožnosti im sile na lažji, SMciboidnejiši, veselejši in tvoril eljmejiši načta, očituje ignai GObatai — ipogneimaltor — in tvoriteljni- nagon ste rozcdieine v nekem kratenju; meč, velja in fantazija doživijo srelčno raKto-varltev, in obrokov© notranje .sie izaaž-a v odidlajanjih ali', kakor pravi »Fro-feel«; cjbraz izraža rtašo. Je postransko, kaj, igra otrok; samo, dla- se resnično ,'igra., te se prav? pro- Ol7čno Konsumno društvo ¥ Idriji registrovarfa zadruga z omejenim poroštvom Ustanovljeno leta 1898 Ima 1127 članov, Lir 4,861.59 rezervnega In Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 9 lastnih hiš, valjčni mlin z električno razsvetljavo, zemeljsko po^ sestvo, gozde in travnike. — Ima centralno prodajalno opremljeno z vsemi potrebščinami, manufakturnim, galanterijskim, koionijalnim, špecerijskim blagom ter vsake vrste pijač in tri iiiijalke. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5 od 100 ki so investirane v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo velja. Hranilne vloge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšnji naslov, proti takojšni izdaji hranilne knjižice. VODSTVO. m: •tevcJ-no, — ia ni&traajega moranja prizadeven : t varilen, — doži-vijajač se v iz-razme oblike. Naj daček jaše pakcci, ali! naj deklica: pest-uše repo ki dete v pcvio ju; če plarvajo gaioši ta čevlji -po tl« kot ledje — je vseeno': zmeraj se n-o-trainji- doživi;« v mej-a-h oticko-vega baten h- stvairao izražajo s sre« st vi. Socijialistiičir.ia vz.gcj.a se pričenja z joitaoškiim vir cem, ki je cib-vezen; že v zgodnji: snteidiasti se i-zl« miadt človek iz fisijcločiiega združenja, diružine, d vstopi v sociijciagiiono zdjruženje igrišča. To že rak laga, ker v družini, temu gnezdiu' egoizma ne pr c speva solidlairncsL ki- je etični element socijai-izima ta katere se ne -more pridržati duševnemu zadtržanji 'dicraščajaeega človeka. — Oitroški vtrttec postan citi.icčnu movo 'druiimsiko združenje. Tukaj bo on te ■jas.ro -ta ctaševmo preskinbljen. V neprestani veži -rd! in čučll, v ipjospeševataieim razvoju dfuševmeiga živ Ijenjiai, zadohi njegovo hotenje višek, ki zaimore dvd ga tii ilgraj-oče tvo-renje vedino bolj k umetniškesmi s-tvaranjui. -N-i v bistvu razi'ke medi iigirajcčtai clfcro^ kam, p rciz v a jajačim praducantom ta vstvarjajclčim uimetniko-m, razloč-u'^ jih le stopnja -ta sredstio. To slednje, stopnje in sredstvo, -se zelo iepcemeni, bo preslepi obrok iz cčrcSkega vtrtca v f.-t-takovni dem. Otroški strckovni dlcim je žairišče vsake šoicike — ali vzgojne sieupttiiastil p.redstavljajoče .občino ali rdlriuženje več sosesk, ki vsebujejo naizien otroškega rotoa ta sitrckonmega doma še kopališča, -telovadile ostere ta telovadnice,.ionjižniioe in čitElni-ce, felbso-rcilorTe .(kemijske delavnice), ikovsčini-ce,, tovar-liške obrate, poljedelstvo, znans'tve.r,ie ta umetniške oč.-tiiute (zavode). Tukaj se diovršuje, v najtesnejši izajeuT.ni dlcitiki med dekan, ta učenjem, pno-dluktov-tem Ivciremjemn ta •teoretičnem podiulko-m,, piriakiti čno 'ciViršitvdjo ta cag-ojnioi vplivom, sazvo'sni- la ®re-cctni proces dicirEščajačega človeka v idelov.neiga cdielaivoa. Virka delavnica' ta tvcirmnca s-ta šolski Mrester in vcigcjevclačca,, vsaki cpravieik na polju ali r obratih je kos poduka ta ic4ara®evttflnetj» tročka. fesiki. očiite!.; j*e eodcfia-v-ec ta mcl/ster v p.rcdukcij-k;emi procesa; -vstki pcdjcrrodja ta lehiirk, vrtnac :li 'irmetašk je obenem nažutelj ta vzgojite!;. In kcir rtrck pta»ffc>bi' kot učenec, cdldta cbenenn kat poljedelski-, kot itvornilškii delavec; b tem, d:a proizva./a realne vrednote, c.pkdtoje svoje idejne v.iedacte. Vse znocotvene disc.jplme črpejo iz praktične de-jarstiv.etbosti svcj.o pcmaiaorMiev ta icživljenje. Vsi obrati taiciSujejo v czoibdiijiu marteiKijeiliKji substanco za cibstralkin-o clbliko iteard je. V stvarjo, jotč, se razvija mlodiima diaSevno ta -umstveno; Irvom-ai silia se stopnjujte z mjenitm. rasitesnjeim. Akti.vrja uzgotei vedi k najviSp dejanstvenestd-: ostane oeoaščej delavcev, prcdtuktavnri.h tvoridcev, ižnajdd-teijev ta ‘loiajiiucmih pi eteirjev. Srcijalisttitaa diružba bo- dlru-žiba ljudi j, ki so .uspo-sclbljeni za najvišjio- in za m'(ria5Bnicivirgt«eijš« pncdluk-cijsiko djella, ta bo kultannio preistevilijaila kp hairtiHio-•nš£©a pqpcincstL In ievijeiuje j'sn bo Idicalo: mslva-r-jajte, d&v.ršujte, z-idajite v bedtačoost! Zdravnik F. J. KERN: KRIŽ BOLI tt 99 »Križ boli« — to ie ena najbolj mavadrnh bolezni. Če vprašate žens>ke, se bo vam vsaka diruga- pritožila čez »ta1 ufccigi križ.« Vprašanje je, zakaj beli. Priznati moram, da je to dostikrat uganka celo za zdravnike. Vzrcko-v za bolan križ in hrbet je rneada na stotine; saj /e veliko akutnih bolezni, baker influenca, k-eze, legair, Škrlatica ta dlruge, pri katerih je bolečina v križu eden najbolj nadležnih znakov. Navedel bi pa nakaj glavnih vzrokov. Lahko jih 'delimo na.miebanačme,, patcucigične in — namišljene. Mehanični vzirofci sn> ipredvseim zvajenja ta. izmak-njenja, poleg raznih udarcev, Patologičnii vzroki so .pa različne akutne ali kretečne bolezni v larvi, ki zaidejo tudi v križ. Med tem je liudi seveda: naš znani akutni .al-i krcnični revmatizem ih. pa razni zar.aistka pri starejših ljudeh, pri katerih postane hrbtenica bolj trda ta negibčna. Namišljeni vz-roiki se dobe pri ljudeh, 'ki tožijo, da jih vse boli, .pri katerih pa ni po daljših natančnih preiskavah mogoče nafti tusibene prave bolezni. Veliko bolečih križev dobimo pto nestreČkh na železnicah, ker si v takem, slučaju vsak želi kolikor mastne .odškodnine, če .je poškodovan ali ne. Zato je tzraiz »železniška bolezen« že od nekdaj v telhi, da zaznamujemo, boleče križe kot posledice železniških nesreč. Pri izvinjenju je najboljša pomoč ptočitek -ta im-o-'bii:zaciij.ai križa s pomočjo prilepenke. Treba je vzeti dve unči široke pase ta jih leviti in nategniti preko hrbta cd enega kolka d;o drugega. Nevacnl .obliži za križ so prekratki zato1 'le malo zaležejo. Pri-lepemka se kupč v vsaki lekarni v vsaki velikosti; treba je seveda vzeti večje valčke. Prilepenko pustite na križu 'kakih pet dni, dekler se dobro drži, pietem se odstrani ta križ namaže -s špiritom ali' z mazilom, da se kcžai do Icicibca pozdravi. Čez dan. ali dva, se pritisnejo novi itrakii. To se pcnavlja, dokler ni križ zdrav, S tem držimo kosti ©kupaj, in dam',o priliko hrbtu in križu, da se odpočije, in se mišice nanovo utrde. Tulil -biclečine veliko hitreje izginejo. Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samesra!!!! tj Veliko žensk in tudi nrožkih trpi na slabem križu, i; ker so vedno pripognjeni. Mišice se v takem slu-: čaju nategnejo in oslabe. 'Ko se oseba zravna, so i mišice ohlapne in križ boli-. Nekateri ljudje s* ne 1 vzamejo dovolj časa, da .bi se pri delu večkrat zrav-• nali, ta čepe v dve guba skrčena ves dan, če treba ali me. Dobro je hrbet vaditi, 'kot valdima roke, ta . ga večkrat na dan pripogniti ta zravnata. Pokončna i hoja c-benem pomaga, da ne boste na stara leta gr-. j basti. i Pri drugih ženskah je vzrok »križobola« bolezen ' na notranjih spolov-ih, posebno' upadla’ maternica, j Nekaterim pomaga operacija. Tudi zapeka in spolne bolezni semtatja povzročajo hude bolečine v križu. Treba je seve zdraviti prvotno (bolezen. Za revmiaitizem v križu je dobra masaža, gretje ta kopeli. Za akuten revmatizem to seve dosti ne .pomaga, bolj pomagajo zdravila kot so aspirin ta s-alicylati. Pri lahkoživcih ta požrešnih mesojedcih pogosto naletimo na protin, ki najrajši zaide v palec •na negi, vendar mu je tudi križ jako priljubljen. Za .protin .pomaga saimozatajevanje pri jedu in pijači in nekatera zdravila, ki so jako učinkovita. Iz tega članka .boste šzprevideli, da »boleč križ« rai talko einc.sta.vna bclezen, ket si jo predstavila o mazači, ki vam garantirajo, da vam vsak križ ozdravijo s piritsskenjem psice v ob hrbtenico. PO SVETU Tisoč novih sovjetskih delavcev. Na univerzi v Moskvi se je ravnokar praznovalo promovi-f ranje tisočero novih diplomatov za upravna dela Ti bodo sedaj izpopolnili svoje praktično vežbanje v narodnih gospodarskih sovjetih in v upravnih korporacijah. Teh t:soč delavcev in kmetov je o-biskovalo vs?uči’iške prostore v prostih urah zadnjih št slih mesecev. Največ njih je obiskovalo prej samo vaško šolo. — Vseučiliški tečaj ob-ega tri mes ce teoretičnega in tri mesece praktičnega poduka. Tečaji sestojajo iz fizike, kemije, politične ekonomije, zgodovine revolucionarnih gibanj na zapadu in v Ru iji in sovjetske zakonodaje v vseh okrožjih. Ti gojenci so postali sedaj izurjeni zidarji nove dražbe. Prof. Wundt umri. Dre 1. t. m. je umrl v Lipskem (Nemčija) v 89. letu svo!e starosti slavni nemški učenjak, psiholog in filozof, prof. Wiihelm Wundt. Vojna je rodila 18.000 milijonarjev v Združenih Državah. Imenik pačtvalcev zveznega dohodninskega davka pokazuje, da je število m ii-jonarjev v Zdiuženih državah narastlo tekom vojne na 34.000. L*ta 1917. je bilo 10.000 mili jonarjev, torej |e vo.nr profitarstvo v zadnjih treh letih po odiio 18.000 .nvljonarjev. Vojna je naredila 12 milijonov sirot. Zastopnik’. ameriškega Rdečega križa so zbrali podatke v osemnajstih državah, k pokazujejo, da je 12 mil jono otrok i-gubilo očeta in mater ali samo očet< teko n vojne. Rusija ima štiri milijone taki': sirot, Nemčija tri milijone in Francija en milijon. Albanija je zadnja ra listi in Število njenih sirot znaša 17.000. Odločnost francoskih železničarjev. Izvrše-valni odbor zvaze železničarjev je informiral ministrskega predsednika Milleranda, da bodo železničarji preneha’i z obratom na vseh železnicah tisto uro, ko Francija napove vojno sovjetski Rusiji in prične z transportiranjem čet in municije na Pojsko. Delavski korespondenčni biroji. Internacionalni tisk v Združenji državah je ustanovil zadružno korespondenčno agenturo: Federacijski tisk. Samo dnevniki delavskega tiska morejo poslali člani te agenture. Sedaj je učlanjenih že 106 časnikov, ki plačajo zelo majhno svoto v razmerju svoje razprodaje f iroji se nahajajo v Chicagu, New Yorku in Wa h ngtonu. Vsak dan oddajajo 800—1000 besed in sieer socijalistom kakor komuni-tom in kmečkim glasilom. Kirgiška sovjetska republika. Novoustanovljena kirgiška sovjetska republika obsega gubernije: Semipalatin k, Akmoiinsk, Turgai in Uralsk, kakor tudi del transkaspijske pokrajine Astrahana, Sovjetska Kirgizija bo ena držav ruske sovjetske konfederacije. Komunizem v Čilu. Iz Santiaga v Čilu (Južna Amerika) sporočajo z dnem 9. t. m., da se na-da'jujejo tam aretacije oseb, osumljenih anarhističnih in komunističnih nakle: ov. Prošlo noč je bilo aretiranih na domu več kot 50 oseb, večinoma iujcev. Oblasti zagotovljajo, da so odkrile razširjeno zaroto, organizirano v industrijalnih središčih. XVIII. svetovni kongres „Svobodne misli" se je započel dne 8. t. m. v Pragi. — V vprašanju ločitve cerkve od države se je kongres odločil za francosko proti amerikanski rešitvi. pri Sv. Križa pri Trsta toči izborno belo In črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna. Zalogo ur in ziaisnins ter delavnica ALOJZIJ POVH Tetefon 3-29 sodni izvedenec Trst Pfazzo 6. Gsrlimiif 3 (ex Borrlsra) prej »Pri Preloccu" se nahaja sedaj pri J. ŠTRAUSU tik šole v Idriji Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore" v Trstu. FEDOR DOSTOJEVSKI: Zapiski iz Podpolja m. Silcer faritke iiesnace nisem 'ttakia hitro spoznal. Ko .se zjutraj po pan- urah 'trdnega spanca prehfud&m ter prenriisiKan vse, kar sem doživel, seim ibil nemalo presenečen o svciji včerajšnji senilime talmcsti, o vseh včerajšnjih Izbruhih groze ta sočutja. »Pfuj, hudič, kakšnio (babje razpoloženje premaga včasih rncžal« rečem sam sebi. »In kaj me je premotilo, da sem ji naznEiail svoj naslctv? Če me sediaj v resnici obišče? Sicer pa, naj pride, škodovalo štiaik ne bo...« .Podnevi sem se poglc-bil v svoje 'delo — uradnik sem bil 'peti nekem 1 miriš trs tviu — icdiprajvlLsem svo.e posle, .tako da ©a Lizo rfsem mislil več. Ko pai je .napočil večer in sem zopet sam’ sedel v svojem sia-metvanju, .zlbLTdflii so se v mojih miožgarith vsi včerajšnji vtisi ta vse včeraj izgovor^iene ibesede nsa ntetvo. Nekaj posebnega se je zdramilo v moji ■notranjosti, v 'gjlebtali. mpjega ®rca ta moje vesti:, ta mi hotelo izginiti, temveč me je napoinjevtsta s strastnim •harepetienjem. Stopil sem na lulico ter blodil ipo ž> vahrih delavskih ulicah Peteogradla. Vedno oni je 'bilo posebno veselje blodiiti v večernih urah po teh ulčceh, 'posebno kadar so se vračali domov razni ljudje, delavcu in obrtniki, ikii iiim je vtisnjen v obli čje pečat tskebi za’ vsakdanji kruh. Meni je ugajal ravne- tal lov za vsakdanjim kruhom. Nocojšrii. večer pa me je viično vrvenje ,posebno vEnermirilo, Svcjilh čuvsčev nisem mogel .obvladati. Srce me je botelo ta otožno razpoloženje ime ofi hotelo zapu-strti. Ves zmeden sem' se vrnil domov; bilo mi je, kakor da 'bu 'bil zagrešil zicčta. Neprestctno me je mučila mfsel, ida bo Liza prišla. Čudno pa je bilo pri vsem 'temi, dla me j® izmed' vseh včerajšnjih dožhijajev mučil izkliučsio le spomin na njo. Vse drugo, kaur se je dicgodrlo, sem že pozabil, izgčttalo mi' je že iz spomina. »In. če res pride?« sem nepcesitano mirili, »Nu, pa ttati prfidie. Him! .-Neprijetno mri bo vsekakor, ker bo ■vidielai, kakio- žitvltn. Včeraj sem se zdel v njenih očeh ... nekak jnimak ... ta zdaj ... hm! Tudi .je grdo, pasti 'tako nizko. Revščina mojega stanovanja! In še včeraj seimi se drznil peljali se k nekemiu dih meiju v 'tako oguljeni obleki. In mej počivalnik z raiztrganem veščerim plaitmom, skozi katero1 je .gledala slama! Mc-jai domača halja s temi Suknjami! Kako seromašno!... Vse to ho vhdlela; todii m-o ega slugo Apalona. Njegov mr ,jb bo gotovo žaJrh Ostal bo v njen.! ibEžtaii samo, da ibo Canel prilako pobahati se. ta jaz se bran, kakor cbičaijmo pred tujimi' Ijnidmri, tuidl pred ab pk.šll, se pnikilrinjal, zavfirjial se v raztrga«:? damačio hali:., se smehljal ta zc.pet potvarjal. Pfuj, kake gnusno! Ali mi samo to, ne — kalr je še huje, — nadel si 'bom zopet ono nepešten-o, lažmjivo •krinko! Ta misel me jo razljuhila ta glasno, sem kriknil. .»Ne to ni bila! nepoštena krinka! Govoril sem včeraj odkritcisrčnio. Prav natanko že vem,, dia živi v meni neko resnično, odkrito .čuvsiLvio. Hotel sem 'ttodii v nji vzbuditi plemaniita čuvstva... ketr jokala ije, ta to je bilo dobro, to je vplivalo blagodeitmo’!«... In vendar se nisem mo ge pomiriti. Ko sem se že vrni'1 domov, stala >mi je ves večer Liza predi očmi1, vedno v legi prejšnje noči, ko sem razsvetli r jerto sobo z žigico itetr zagledal njeno bledio, spremenjeno obEčje z onim bolestnim izrazom. Kakšno bedno, nenaravno, pot varjeno smehlanje je bilo to! Takrat še risenu vedel, dia 'bo živela Liiza skozi dolgih petnajst let ravne: s tem bedinim, potvorjenim, nepotrebnim smehljajem v oibličje v mojem spemtau. Drugega dne -sem iskušal se otresti vseh teh občutkov kot pretiranih. Ali vse te diomtšlaje so končale sle.lnjič tako, da sem verjel, dia b)o vetidlarle Kako malo besedi je potrebnih, sem sii mislil, da še. posebne predpravice. Hm! Vraga, pride prav O w e c» 3 X e 0 ££ M 01 Ba A & C OJ Dnevno novi dohodi I Traaviea i mUBi lai M. Ferjančič VIPAVA Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd. Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolini □ Dnevno novi dohodi! □ o 3 O cr e M o 3 K C □ I Klilo delavska gopUa zadruga v Dobravljah na Goriškem Ima u zadružni kleti uef sto htL nojboUleja naraoneta VINA po zmerniti osokdonlik tenak. Daje od 56 lit. naprej. »Prišla bo, gotovo bo prišla!« kriknil sem ter divje 'korakal pa scibi gorind.d, »Če ne danes, pa jutini alti’ pejutirišmjim, To -je že tako prirojeno tean prekletim romantičnim dušam.!« a-todiku iiimru pcurecGHin., sem su, -ca jpremeniš to človeško, dušo prav iz dna. Potem mie je prešinila' imčisel, dia bi se peljal k m',L, «ji vse povedal« ter jo prašili, naj me ©e obišče. AM sri tej rmlslii me je zgr-aiVda .taka 'besnost, da sem nenil, da moram to »prokleto« dekle zadavih, če bi >ed!a', nen.adcma vatc.pčla, čutil sem. se sposobnega-, Ja bi- jo v takem (trenutku žalil, ozmerjal, bol ta ven vrgel. Več dni pa je pretehta, a Liza nš prišla. Postal sem nlmejše. Pcsebojo vesel' ta dioibre volje sem bil po de» k*etih zvečer, ko Lize ni belo več pri čak-ovatč. 'Picit.em sem šel na sprehed ter se prepuščal sanjarijam. Tako i. pr. sem Lceo .rešil .ravno s dem, tfct me 'e cina o-biakalai, ta sem z njo govoril o'vsem“!*5C'Dv'gnel sem io duišev»ci, .Izcbcaril jo. Sietdtaj.lč sem žepazii, dia me [juibi. Delal sem se, tatko-r hč njene ljubezni ne ■(>-pojzrll. Slednič ni mogla več prenašaitd: Zmedena, v jveji .polni lepoti, drhteča ta .Ihteča 6« zgrudi pred menoj ta reče, da sem njen rešitelj, id;a m© ljubi nad vse na svetu. Pogledam ;o začudeno, ali... Lčza, j rečem, meniš fc, -da nisem, oparil 'tvoje. Icibezni ? Vse. sem videl, vse sem uganil; ala fccit prvi nisem, se drznil izraziti zahteve dlo tvojega srca, ker sem se bal, da bi te moj vpliv nate ta tvoje čuvstvo hva:-ležnosti prisiilllo, vračati mi juibezen, z.biuditi neko prisiljeno čuvstvo, ki morda nhtl ne obstoja — ta tega nlisom hictel,.. ker to 'bi ibilo ... tiransko ... to ibi ne bilo rahločutno... Ali- sedaj, sedaj sl moja, si moje bitje, čista si, lepa, ti si mioj-a lepa žena.« »Svobodna ta .pogumna stopi kot gospodinja m« v moj dom...« Petem živiva duša v duši, odpotujeva v inozemstvo itd. Z erno besedo, sliko sem razpredel teko daleč, da se mi je istima kmalu zastudila ter sem pričel zmerjati. »Kako naj pnrdlet ta zenska k meni? Iz onih hiš zvečer sploh ne smejo hodili. Bilo mr je, kakor da bi morala priti zvečer knog sedme ure. Vendar mi .fe dejala, da tamkaj ni še stalno nastavljena^ da uživa še. posebne predpravice. Hm! Vraga, pride prav gečevo!« K sreči j« otb tem čas« mej sluga Apolon poskrbel za nekaj spremembe v micjem življenju. Služil je pri meri že daljšo vrsto 'let, tdasd me je s svo isn surovem, neprimernilm vedenje mi spravil skeno do obupa. Boljšega sluge nisem sj«n©gel privoščiš, .služil md je za niliziko. mesečno plačo sedmih rubljev, samo da je bil pod streho ter mietgel izvrševati svota kr-ojaštvo. Bil ,je ohol ta z vsemi občeval radi meje revščine ta mojega samotnega življenja. Imel je neznosno navado, dia je vedno neka', pred se šepetel ta je govoril itiho in počasi. Najhuje pa mo je bita, kadar je bral psalme v svoji sobi. Obiičaval 'ih je .brati vsak večer s tihim, brezbarvnim pojočem glasom, kakor se jih bere ob mrličih. Tedaj mi je tbilo 24 let, aiii že talerat sem živel neredno, obupno, samotarsko’ življenje brez vesela. Občeval nusem z očkonvur ta včasih sem se izogibal celo govoriti. V mejnih uradnih unah -v pistarai sem ■se potnudil, da nisem pogledal nikogar ta o prav diobro, d>a me 'tovariši v uradu niso smatrali samo za posebneža!, temveč me pedali — talko se mi je zdelo — celo nejevrijiro. V opremljeni scibi ilisiem mogel stanovati, ker bo moral petem oibče-vaitii z ljudmi, ki sem lih smatral vse za neumne. In tako je belo moje stanovanj® — Ibrfog, v katerega-sem se zaril, ta moj sluga Apolo je prav spadal vanj. Kakor sem že omenil, tal ;e rila nesramen. Včasih je vstopil, ne da bi .kaj vprašal, v mojo sobo ter me molče premotrival. To se je zgodilo navadno, kadar sem poskušal mu za' kazen za njegove surovosti pridržati plač© za nekoliki o. dna. Ko sem mu jo takrat tudi pridržal ta me je pri mo em sedanjem razpoloženju zopet pričel premotrivati, me je pogled nanj prav razljutil. Drugače nisem dal temu (pomena, takrat pa sem ga nahrulil: oTa! Kako se predrzneš .pribi v mojo; sobo, ne bi te poklical, ter me teko ogledava!-:? Odgovori!« Ali on me premobri ter se pkrene ta hoče adSite. »Stoj« sem zavpil, »stoj! Odgovori, loaj si hotel tukaj?« (Dalje dedi.) CnSmti zubiia i Hna vii iorid vpisana zadruga z om. zavezo M flomoteso Izdelka iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo: v Gorici: zadružn. prodajalna v hiši .-"s rentralne posojilnice — Corso Giuseppe Verdi štev. 32* u Trstu S zadružna prodajalna v ul. - -- dei Rettori štv. 1. y Vipavi: trgovina S. Beltram. Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debeio. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.