Stav. 227 V Trstu, v srtdo SI. avgusta IMS Letnik XUU. Izhaja vsak dan zjutraj, tad! ob nedelja* ta praznikih. — Uredništvo: Uica sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo nredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista ,fcdinosti\ — Tisk tiskarne .Edinosti". — Telefon uredništva in uprave Štev. H-57. — Naročnina znaša: Za selo leto K 40—, pol leta K 20*—, tli mesece K 10 -, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 8-—, pol leta K 4*—. Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. EDINOST Posamezne Številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvala, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po v 30 vin; oglasi v teksta lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2*—. ♦ Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratol > oddelek .Edinosti*. Naročnina ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. — • Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inseratni oddelek •• nahajata v ulld sv. FfanSSka As. .št. 20. PoštnohranilniČnI račun Št. 841.653 . Posamezna Številka Izven Trsta ln okolice: 12 vinarjev. - miM ARHADNA POROČILA. ♦ ^ AVSTRIJSKO. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se javlja: V noči 19. avgusta so izvršile nase na?> padalse čete na Sasso Rosso uspešen sunek v sovražne črte. V ozemlju Asolona so bili italijanski poizvedovalni sunki odbiti. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan lavlja: . , Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Jugozapadno Bailleula fe narastlo topovsko delovanje mestoma Jo velike sile. Na bojišču 18. avgusta ie sovražnik včeraj zvečer obnovil svoje napade. Južuo Meterena se vsled našega združenega ognja niso mogli razvitij severno Viifers Berquina pa so bili odbiti v boju iz bližine. Na c-beh straneh Lysa Smo pred par dnevi umaknili svoje zapadno Mervilia daleč naprej pomaknjene oddelke brez boja v črto vzhodno tega kraja; sovražnik ie včeraj ponoči zasegel Merville. Pri Lensu in ob Scarpi so bili angleški sunki izjalovljeni. — Armada generala Boehna: Severno Lihonsa so naše napadalne čete napadle sprednje angleške postojanke, v jele njihovo posadko in odbile več napadov sovražnika. Jugozapadno Chaulnesa smo zvečer po kratkem topovskem sunku zastavljeni sovražni napad zavrnili. Severozapadno Roya so Francozi zopet napadli z okžopnjaki; bili so odbili. Med Beaiivraignesom in Oiso čez dan srditi boji. Francozi so izvršili tu na široki fronti, deloma s svežimi tii\iziiami, ponovne močne napade; južno Mesnila so se razbili njegovi napadi pred našimi črtami, na obeh straneh Fresnieresa pa v našem proiisunku. Sovražnik ie bil v srditem boju iz bližine med Lasignviem m Thiescourtom odbit. Deli naših sprednjih črt, v katere je vdrl začasno, so bili očiščeni; istotako smo držaji lastne do Oise raztegaioče se črte proti trdovratnim napadom nasprotnika. Do vtčera ie bil so-vražnik vržen v njegove izhotine posto-ianke. Med Oiso in Ais-no še postal topovski boj popoldne zopet .iako močen. Proti večeru je sovražnik nadaljeval svoje pehotne napade med Carletontom in Nou-vroiiom. Na obeh napadanih kriilh ]e bil odbit v bojih iz bližine, v sredini ironte je naš lepovski boj potlačil sovraiue napade pred našimi postojankami. — Armada generala Gallwitza: Med TAozo in Mozelo so naši poizvedovalni oddelki na več krajih vdrli v sovražne jarlie. — poročnik Veltiens ie izvojeval 31., narednik May 23. in poročnik Roeth 22. letalsko zmago. BEROLIN, 20. (Kor.) Večerno poročilo. Med Oiso in Aisuo se ie pričel danes, že par dni pričakovani in dne 18. in 19. t. m. z močnimi napadi uvedeni prodorni poiz kus Francozov. Po srditih bojih ie bil prvi naval sovražnika strt v naši bojni POSiO- ^ki. « » J JI tt Prvi generalni kvartirmojster pl. LuaenaorfL Pričetek drugega dela Focheve ofenzive. BERN, 20. (Izv.) »Matin« poroča: Zdi se, da se je priče! sedaj drugi del Focheve ofenzive proti nemškim armadam. Francija pričakuje z zaupanjem tudi izida teh bojev in je prepričana, da bodo tudi nove Focheve operacijo zmagovite. BERN, 20. (Izv.) Uspeh Fcchevih ofenziv Je omogočil, da zamorejo sedaj tudi tovorni vlaki voziti iz Pariza v Calais. Umolknil le tudi veliki top, ki je dosedaj obstreljeval Pariz. CURIH, 20. (Izv.) Clemenccaujev organ napoveduje, da se bodo odločilne bitke proti Nemčiji vršile šele spomladi prihodnjega leta. Do takrat bo imel maršal Foch na razpolago 3 milijone Amerikancev. Prebiranje letnika 1920 v FraacllL CURIH, 20., (Izv.) »Secolo« poroča iz Pariza, da se je ravnokar pričelo po vsej Franciji prebiranje letnika 1920. Vpoklici so določeni za 1. septembra. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 19. avgusta. — Na vsej fronti topovski boji in znatno delovanje poizvedovalnih oddelkov. Naše patrulje so uspešno vznemirjale sovražne sprednje črte v Veltlinu in na levem bregu Piave, vzhodno Montplla. V Judikariiah, v dolini Astica in severno Col del Rossa so bili sovražni oddelki pognani v beg. Včeraj so zmetala naša letala 2000 kg bomb na sovražna letališča ob Livenzi in dosegla pri tem zadetke. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 20. (Kor.) V Sredozemskem morju so \ ?*i podvodniki potopili skupno 16.000 ton sov.. ^ ladijske prostornine. HAAG, 19. (Kor.) *Ho!lands Nieuwe Bureau« poroča, da Je bil parnik »Justitia« torpediran od podvodnika »124« in sicer pod poveljstvom kapitana Putsdoiiia. Isti podvodnik ie bil pozneje potopljen od arteških vojnih ladij. Gibanj? nemških letal. BEROLIN, 19. (Kor.) Wolff poroča: Naše letalske sile so od 13. do 16. avgusta kljub deloma neugodnemu vremenu napadle z bombami veliko število mest, med njimi Diinkirchen, Calais, Tou-, Ion, Rouen in Epernay in zmetale skupno 250.349 kg bomb. Velika četna zbirališča v ozemlju Som-me so bila napadena z metalninu hombanii in I strojnicami. V noči od 15. na 16. 4. m. je vsled i naših bomb municijsko skladišče v Peuvrvu zletelo z velikansko eksplozijo v zrak. Nastal je požar, kf Je imel za posledico še nadalje «vsplozije. Nasprotnik je izgubil v teh 4 dneh 87 leta . Osem balonov to uničili naši letaki. Vesti Iz Rušile. Sovjetska vlada Izrekla svoj desinteresml ^ na baltišklb provincah. BEROLIN, 20. (KorJ Kakor poroča »Lokalan- zeiger« z jako dobro poučene strani, le izjavila sovjetska vlada sedaj formalno svoj desintersmi na bivšem ruskem Baltiku. Padec sovjetske vlade? ROTTERDAM, 19. (Kor.) Glasom »Da8y New-sa« se morajo francoska poročila o dozdevnem padcu sovjetske vlade, ki je baje že pobegnila iz Moskve, sprejeti z veliko previdnostjo. Sovjetska vlada je še vedno edina organizirajoča korporacija v republiki. Krvavi boji v Petrogradn. BEROLIN, 20. (Izv.) »Vossische Zeitung« javlja, da so se vršili v četrtek in petek v Pstrogradu krvavi poulični boji. Demonstranti so kričali: »Doli s tujci! Doli z Nemci!« V bojih je padlo okoli 100 oseb. Nasilno boliševiško vojno posojilo. M ONAKO VO, 20. (Izv.) Iz Moskve se poroča, da namerava sovietska vlada v pokritje mobilizacijskih stroškov za rdečo armado in vojno z entento razpisati volno posojilo, ki je bodo morale pokriti banke in industrijalci. To bo pravo nasilno posojilo, kajti vlada bo kratkomalo podjetjem diktirala svote, ki jih morajo podpisati. Ententnl oficirji prepeljani v Kronstadt. KOPENHAGEN, 20. (Izv.) jlzvestja« poročajo: Vsi aretirani oficirji ententnih držav so bili sedaj prepeljani v Kronstadt Amerika prekinila odsošaje z boljševik!. BEROLIN, 20. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča, da Je Amerika seda} uradno naznanila prekinjenje vsakih diplomatičnib odnošajev z boljševiško vlado. Položaj v Vladivostoku. AMSTERDAM, 20. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Vladivostoka: Razne konkurirajoče vlade so, kakor se zdi, sklenile, da sestavijo komisijo ali svet, v katerega odpošljejo vsaka po tri zastopnike. Cista socialistična sibirska vlada želi za ministrskega predsednika Lavrota, dočim hočejo imeti kadeti Horvata. Pismo donskega atamana nemškemu cesarju. . BEROLIN, 19. (Kor.) Glasom listov se je podal vojvoda Leuchtenberg v veliki glavni stan, da izroči nemškemu cesarju pismo atamana donske republike, kozaškega generala Krasnova. BEROLIN, 20. (Izv.) Vojvoda Leuchtenberg, ki ga je" poslal ataman donske republike s posebnim pismom k nemškemu cesarju, postane po rešitvi svoje misije najbrže zastopnik donske republike pri nemški vladi. K temu se pripominja: Ataman donske republike, general Krasnov, zahteva v pismu od Nemčije, naj prizna donsko republiko, kar pa je popolnoma izključeno, ker hoče ostati Nem-čjia z vlado Lenjina in Trockega v dobrih od-nošajih. Interniranje Rusov v Angliji. LONDON, 20. (Izv.) V Angliji se Je pričelo danes interniranje boljševiških Rusov. Angleški vladni komisar za Sibirijo. LONDON, 19. (Kor.) Reuter poroča: Sir Charles Eliot, ki je vodil vseučilišče v Honkongu in je bil poprej v diplomatični službi, Je bil imenovan za polnomočnega vladnega komisarja za Sibirijo in odpotuje v kratkem v Vladivostok. Nemiri na Japonskem, , - r AMSTERDAM, 19. 'Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Tokija, da so bili nemiri v Osaki še resnejšega značaja, kakor v Kobe. V Osaki Je množica naskočila skladišča riža in razbila tramvaje. V Tokija Je bila cena riža nekoliko znižana. Nizozemske ladje za progo Japonska—Amerika. LONDON, 19. (Kor.) »Associated Press« poroča iz Washingtona: Pričakuje se, da bo vsled z Japonskim poslaništvom dogovorjenega modusa vl-vendl dala ameriška vlada za prevažanje slad-korja, cina in kinina v Ameriko, na razpolgo 40 nizozemskih ladij. Nizozemska kabinetna kriza. HAAO, 20. (Kor.) Nizozemska brzojavna agentura poroča, da je Nolens zaprosil kraljico, naj ga oprosti stavljene mu naloge glede sestave kabineta. Helfierich namerava odstopiti. BEROLIN, 20. (Izv.) »Deutsche Zeitung« poro-' ča, da bo sedanji poslanik v Rusiji, dr. Helfierich sploh odstopil in to radi diferenc glede politike napram Rusiji. BEROLIN, 20. (Izv.) S švicarske meje se poroča iz Stockholma, da se je nemško poslaništvo moralo preseliti iz Moskve, ker je bilo proti dr. Helfferichu razkritih pet nameravanih atentatov. Načelniki strank pozvani k Hlntzejn. BEROLIN, 20. (Kor.) Po poročilih »Berliner Tagblatta« in »Vorwartsa« bodo voditelj strank raihstaga jutri popoldne sprejeti od podkancelarja Payerja in državnega tajnika za zunanje stvari in bodo obveščeni o uspehih pogajanj v velikem glavnem stanu. Razpravljalo se bo pri tem psd-vsem o raznih vprašanjih vzhodne politike. V zvezi s to konferenco se bo sklepalo tudi o sklicanju glavnega odseka. PARLAMENTARNE STVARL Sklicanje finančnega odseka. DUNAJ, 20. (Kor.) Člani finančnega odseka poslanske zbornice šo sklicani za 10. septembra k seji. Na dnevnem redu so sledeči predmeti: Nadaljevanje razprav o vladni predlogi glede davka na vino, tretje čitanje vladne predloge o davku na peneča se vina, tretje čitaire predloge o davkn na premog, dalje tretje Čitanje vladne predloge o davku na sladkor in razprava vladne predloge: glede pridobitnega in zemljiškega davka. Vprašanje sklicanja zbornice. ' DUNAJ, 20. (Izv.) Ministrski predsednik baifuij Hussarek Je sprejel danes opoldne načelnika »Če- škega Svaza«, posL Staneka, ki ga je nujno pozval k sebi iz Ljubljane. Baron Hussarek Je izjavil pri tej priliki, da se bo na vsak način vršilo davčno zasedanje zbornice. Zborniški predsednik dr. Gross bo v kratkem sklical sejo klubovih načelnikov, najbrže že za 3. septembra, na kateri se bo sestavil program delovanja zbornice tako za predstoječe predzasedanje, kakor tudi za poznejše jesensko zasedanje zbornice. Odstop finančnega ministra. DUNAJ, 20. (Izv.) Danes se je v poslanski zbornici razširila vest, da bo sedanji finančni minister, baron Wimmer, imenovan za generalnega guvernerja avstro-ogrske banke in da stopi na njegovo mesto v Hussarekov kabinet dosedanji sekcijski načelnik v finančnem ministrstvu, pl. Grinim. Grimm je vodil dolgo -Časa v finančnem ministrstvu težavne posle predsedstvenega načelnika. Po imenovanju barona Engela za finančnega ministra je prevzel tudi proračunski oddelek in je odlično sodeloval zlasti, pri sklepanju nagodbe z Ogrsko. Istočasno se je dtmes razširila v zbornici vest, da bo bivši finančni minister pl. SpitzmuIIer imenovan za skupnega finančnega ministra. Vendar se opaža proti tej verziji precejšnja rezervi-ranost. • Zahteve železniških nasta vijence v »prejete. DUNAJ, 20. (Izv.) »Neuer Abcnd« poroča: Železniško ministrstvo je večjidel privolilo zahteve, stavljene od združenih organizacij nastavljencev avstrijskih državniii železnic, tako v zvišanje dra-ginjske doklade in preklic odpovednega roka pred potekom 5 letne nastavitve. V kratkem bo izdano tozadevno uradno poročilo. Turško posojilo v Nemčiji. CARIGRAD, 19. (Kor.) »Vakit« poroča, da ie finančni minister Džavid bej sklenil v Bcrolinu posojilo v znesku 32 milijonov funtov. GROF BURIAN O USPEHIH KONFERENCE V NEMŠKEM GLAVNEM - STANU. DUNAJ, 20. (Kor.) »Neue Freie Presse« objavlja razgovor svojega urednika z zunanjim ministrom grofom Bnrlanoni o uspehih posvetovanj v velikem glavnem stanu. Minister je izjavil, da je z uspehi posvetovanj zadovoljen v vsakem oziru, nakar je nadaljeval: Kljub kratkemu času smo dosegli v raznih vprašanjih zelo važne napredke.. Razpravljalo se je prav o vseh stvareh, ki interesira jo monarhijo in Nemčijo. Govorilo se je tudi o poljskem vprašanja in sicer z istotako ugodnim rezultatom. Seveda se nismo mogli spuščati v podrobnosti, ustvarjen pa je bil načrt, po katerem se bodo naglo nadaljevala nadaljna pogajanja. Na vprašanje glede podlage teh pogajanj je izjavil grof Burian: Naš program je ostal slejkc-prej isti. Mi vztrajamo na stališču, da se morajo želje Poljakov glede njihove bodeče usode upoštevati znotraj mej bistvenega interesa osrednjih vlasti. Zato je bilo sklenjeno, da naj bodo pri pogajanjih, ki se bodo vršila glede poljskega vprašanja med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, navzoči tudi Poljaki. Na vprašanje, ali bodo Poljaki o obliki svoje vlade in o osebi svojega kralja tudi sami odločevali, je odgovoril minister: Poljaki imajo pravico, da svobodno izvolijo svojega kralja. Nadaljno izhaja potem pri skupnih pogajanjih. Na'vprašanje, ali se je govorilo v nemškem glavnem stanu tudi o mirovnem vprašanju, je pripomnil minister, da zamore le ponoviti, kar je bilo v zadnjih dneh oficijozno in oficijelno izjav Ijeno že tolikrat:, govorilo se je o vseh važnih vprašanjih, tičočih se vojne in miru. Končno je izjavil grof Burian: V mit rovTiem programu ni nastopila nobena iz-prememba. Stojim slejkoprej na stalilšču, da bomo, akoprav smo prisiljeni, da nadaljujemo ta obrambni boj, neprestano poizkušali vsa sredstva in pota, ki bi nas za-mogla dovesti k miru. Naša akcija se mora vendar vršiti sporedno z nadaljevanjem vojaških operacij. Dokler nas hočei sovražnik vojaški uničiti, se moramo braniti. Toda to ne izključuje, da stremimo istočasno po častnem miru. POLJSKO VPRAŠANJE PRED REŠITVIJO. Izredna seja p&Urkega ministrskega sveta. VARŠAVA, 19. (Kor.) Glasom listov se je vršila dne 18. avgusta Izredna seja poljskega ministrskega sveta, na kateri je poročal princ Radzivil o svojem potovanju v glavni stan. V zvezi s. tamkajšnjimi posvetovanji je bila za 19. t. m. sklicana seja kronskega sveta. Kakor se govori, odpotuje princ Radzivi dne 19. avgusta zvečer v svrho političnih konferenc na Dunaj. _ Dr. Solfov politični eKspozt. Nemčija in njene kolonije. Nemčija in Belgija. Vzhodno -vprašanje. Nekoliko odgovora lordu Ballourju. BEROLIN, 20. (Kor.) Pri sprejemu v Nemškem društvu je imel državni tajnik kolonijalnega urada, dr. Solf, govor, tekom katerega je izjavil: Zagotovitev naše kolonijalne bodočnosti ni samo cilj gotovih interesiranih skupin, ampak je postal cilj naroda. Notri do delavskih krogov je prodrla sedaj zavest, da je ohranitev naše kolonijalne posesti postalo častno in življenjsko vprašanje za Nemčijo kot velesilo. Državni tajnik je polemiziral nato z najnovejšimi izjavami angleškega državnega tajnika Balfourja v spodnji zbornici, v katerih je ta naznanil in utemeljeval zahtevo Anglije po aneksiji nemških ko- loni). Državni tajnik se ie obširno bavil z govorom, zavračal predvsem zahtevo trgovinske vojne proti Nemčiji in izjavil: Ako bi menil, da bo mišljenje, ki govori iz Balfourjevega govora, gospodovalo večno na Angleškem, bi nastopal tudi jaz za to, da naj se izvojuje boj za življenje in smrt. Prepričan pa sem, da pride še pred koncem vojne odpor proti takemu mišljenju, sicer ostane uresničenje lige narodov utopističen vojni cilj. Razpravljajoč o belgijskem vprašanju, je opozarjal dr. Solf na izjavo državnega kancelarja, glasom katere Nemčija nikakor ne misli obdržati Belgije. V dokaz, kako majhno vlogo igra Belgija v računih entente, je navajal državni tajnik izvajanja »Newyork Times«, ki priavijo: »Zatrjevanje Nemčije, da ne misli anektirati Belgije, je brez pomena in brez vrednosti. Zavezniki bodo Nemčijo pregnali iz Belgije in Francije.« fi temu pripominjajo »Evening News«-, da je treba 'Nemčijo s krvavimi in absolutno usodnimi porazi uničiti, tako da ne ostane od nje nič drugega, kakor kosti njenih mrtvih vojakov v Franciji in Belgiji. Kar se tiče Balfourjeve obtofžbe proti nemški vzhodni politiki, je izjavil državni tajnik dr. Solf sledeče: Brest-Litovski mir je bil sklenjen med Rusijo in Nemčijo na podlagi dogovora, da naj dobe stoletja zatirani narodi Rusrje svoj zaželjeni narodni obstoj. Cilj je bil skupen, Ie o metodah in potih je vladalo nekako nasprotje v mnenju. Vsekakor pot ne sme peljati preko anarhije in umorov na debelo. Dokler se urejajoče sile v raznih deželah ne združijo, se smatra Nemčija poklicano za varstvo teh dežel, in to v splošnem interesu. Nemška vlada je odločena, da od ruskih me}nih narodov zaprošeno in dovoljeno varstvo ne izrabi za nasilno aneksijo, ampak da odpre dosedaj tlačenim narodom pot k svobodi in redu. Sploh pa je Anglija izgubila pravico, nastopati moralično za ruske mejne države, ker jim je, kadarkoli so se obrnile tekom vojne nanjo, odrekla vsako pomoč. Toda Anglija pač noče, da bi .vladal na nemški vzhodni fronti mir. Priznanje Čeho-Slovakov za zavezniško vlast je Iogiče zaključek te čudne oblike angleškega rusofilstva. Državni tajnik je protestiral nato proti nezaslišani trditvi Balfourja, da je imela nemška intervencija na Finskem namen, da sprav: Finsko v nemško odvisnost, kakor tudi proti goroslashii obdolžitvi, da je Nemčija silila Poljsko in Ukrajino k aktivni vojni službi proti sovražnikom Nemčije, kakor je storila to Anglija z Grško. Noben vojak iz teh držav ni bil siljen v službo za stvar Nemčije. V svojih tožbah proti nemški politiki napram Romuniji je igrala Anglija vlogo tatu, ki vpije: »Primate.tatu!« Usoda Romunije bi bila boljša, ako je Anglija ne bi izvabila s potov njene zdrave tradicije. Dr. Solf je ugotavljal poleg tega, da je romunsko časopisje še ravno v zadnjih dneh nagiašalo, da so se vršile sedanje zborniške volitve brez vsakega vplivanja Nemcev. Državni tajnik se je bavil nato obširno z izvajanji lorda Balfourja glede kolonij in jc navajal zlasti njegovo izjavo, da bi obnovitev nemškega gospodstva v kolonijah pomenila trinoško gospodstvo nad domačini in postavitev velikih črnih armad v srednji Afriki. Balfour najbrže noče ničesar slišati o velikih dećimiranih drugo-Doltnih delavskih in vojaških armadah Iz angleških in francoskih kolonij in nič tudi o nasilnih naborih v angleški vzhodni Afriki. Pozabil je, da je Nemčija edina država, ki je v Afriki izrecno sprejela kot svoj vojni cilj odpravo militarizma. Nedvomno bi bila usoda Afrike boljša, ako bi Anglija upoštevala pogodbo, sklenjeno v Kongu. Po ueilKem dneva f Slavnostni zvoki, vskliki radosti in hvaležnosti Iz globine duš, s katerimi je narod naš z žarom srca pozdravljal Veliki dan, došel nam notri-sredi velikega gorja sedanjih časov, ter spremljal mile in drage goste po naši prestolnici in zunaj po deželi so odzveneli. Odzveneli so zvoki in vskliki. Ali vtisi teh dni, ki so nam donesli tolike tolažbe in blažilne vere vase in v naše zaveznike, ti bodo odzvanjali dalje v duši naroda, mu dvigali duha, vspoibujajoč ga: delaj za svojo bodočnost in veruj trdno in neomajno, da delo tvoje jc delo za pravično stvar in .da ti prinese zlatega sadu; ne kloni duhom, saj deluješ za uresničenje ciljev, do katerih ima božjo in človeško pravico sleherni narod! • Dogodki teh zadnjih dni, ki so se odigravali v srcu naše slovenske domovine in zunaj po deželi, po lepi naši Dolenjski, kjer je narod proslavil spomin moža — apostola, ostanejo neizbrisno zapisani v spominu in srcu slovenskih ljudi od mestne palače pa do zadnje koč-ice v zadnji samevajoči vasici. V vojnem času, v času neizmernega trpljenja m brezmejne žalosti in bede, je prišel narodu slovenskemu velik blagoslov: zavedel se je samega sebe, svoje vrednosti, svoje pravice do svobodnega življenja, svoje moči za borbo za uresničenje postavljenega si velikega cilja: za svoje ujedinjenje. Kakor da se je dogodilo veliko čudo v našem narodu. — Oglasil se mu je apostol-prorok, oznanje-valec bodočnosti In tisti mali, preziram, neuvaževani narod, o katerem so menili nasprotniki, da mu je edino karakterna svojstvo pasja ponižnost, je razumel svojega proroka In ie odločno in samozavestno ubral poti, na katere mu je pokazala oporoka I. Ev. Kreka. V osupnenje na^ sprotnikov in radostno presenečenje prijateljev se je predstavil svetu naš narod kot politično dozorel narod! Postavil se je na čelo narodnega jugoslovanskega gibanja. To mu izrecno priznavajo glasila bratskega nam plemena hrvatskega, a narod češki govori o nas Slovencih z velikim priznavanjem in globokim spoštovanjem. Narod naš se je s krepko, odločno gesto.postavil v drugačno luč, nego je bilal tista, v kateri so si ga mislili nasprotniki, zaslepljeni po svoji megalomaniji in svojem sovraštvu, in zavajeni v to od ne-vrednežev med nami samimi. Po Velikem dnevu, ki nam ga je prinesel obisk bratov s severa in juga, pa nam cena naša in ugled naš prav gotovo še mogočno poraste. To ravno je neizmerna pridobitev teh dni: gostje so gledali narod naš na lastne oči, uveriti so se mogli o njegovi politični zrelosti, o njegovem narodnem navdušenju, o njegovi vdanosti do ; svojih ciljev, o njegovi krepki volji, in o ceni in vrednosti njegovi kot — zaveznic ka! Če je narod dosegel to, da prijatelji vedo, da ie vreden njihovega zavezništva, je dosegel vse: ustvaril si je jamstvo za ustvaritev in zagotovitev svojega življenja in obstanka. Ta pridobitev nas opravičuje, da govorimo o — Velikem dnevu, ki je šinil našemu narodu iz krvavega svetovnega po-žarja veni Naj sledi tu za danes nekaj s?!asov iz hrvatskih listov, ki izrazito potrjajo, da smo Slovenci postali priznani pijonirji v trozvezi: češkega, poljskega in jugoslovanskega naroda. Zagrebški »Tagbiatt« piše: Težišče slovanske politike v monarhiji se je za dva dneva preneslo v LJubljano, V narodno in kulturelno metropolo Slovencev, ki stoje danes na čelu narodnega gibanja Jugoslovanov. Kar se je letošnje pomladi začelo v Pragi povodom j ibilejne slavnosti »Narodnega gledališča«, kar se je potem nadaljevalo v zadnji parlamen-tarični kampanji tako uspešno da je ob tem strmoglavil mogočni dr. Seidler, to so je dovršilo v Ljubljani; med zastopniki češkega naroda, nekaterimi Odličnimi pred-staviteljr poljskega naroda in odposlanci jugoslovanskega naroda so se vršila posvetovanja za postavitev temelja in dogradnje »Slovanske zveze« in je prišlo do konkretni dogodkov. Ljubljanska posvetovanja pomenjajo odločilen preobrat V politiki slovanskih narodov monarhije, ki je za bodočnost največega pomena, kakor je ta Slovanska zveza sploh preračunjen* za bodočnost, za tisti čas, ko se slovanski problem reši v svoji celoti. Podlage Slovanske zveze tvorijo muziko sedanjosti In bodočnosti in zato je ni smeti smatrati kot instrument momenta, ne kot delo ne-katerih skupin hi nekaterih strank, mar-več kot družilno točko in žarišče vseh stremljenj, ki gredo za teni, da politiko ; Slovanov enotno orijentiralo. V tem duhu ; že važne ljubljanske slavnosti in edino v, tem duhu se more v resnici določiti, kar si je Slovanska zveza postavila kot cilj. »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba« piše: Dve važne stvari ste, ki se rešite na sestanku v Ljubljani, a obe ste v ozki zvezi med seboj. Mora se konkretno izdelan Slovanska zveza, ki so jej bile — za naf tu, ki živimo pod oblastjo centralnih vlasti postavljeni temelj na sestanku v Pragi in kasneje na Dunaju. Zvezi je naloga: da postavi v akcijo naše skupne sile za dosego našega skupnega cilja: (Zaplenjeno), da s skupnimi močmi branimo, kar skupno dosežemo. Druga stvar, se je morala rešiti najprej, ostaja v mejah našega nacijonal-nega področja. Imela se je dovršiti organizacija severno zapadnega dela našega naroda. To se je zgodilo v Ljubljani. Izvoljen je »Svet« kot najviša sedanja instanca v politični organizaciji naroda za Istro, Kranjsko. Štajersko, Koroško, slovensko Primorje in Goriško. S tem je nacijonalna politika v enem velikem delu i našega naroda dobila važen organ. »Svet« j je garancija proti razdoru v narodu inj proti vsakemu poizkusu, da bi se zanesel razdor vanj. In, kar ie najvažneje: narod bo budno pazil, da vsakdanja politika ne bo zahajala v stran, da mkoli ne iz?ubi iz vida velikih ciljev, in da se ne oddalji, ne v metodah, ne v postopanju, od postavljene smeri naše nacijonalne politike. Organizacija, ki se je dovršila v Ljubljani, je korak bliže k organiziranju vsega našega naroda. »Narodni svet« bo sestaven del »Na- • rodnega odbora S. II. S<-, ki se ustvari. Ko se to izvede, — a to ni več daleč — bo mogla naša nacijonalna politika razpolagati s skupnimi siiami vsega naroda in uspehi ne morejo izostati. Ljubljanski sestanek je mnogo pripomogel, da se ta namen doseže in te zasiuge mu narod ne pozabi. »Primorske Novine«: Prvikrat rriliaja-jo v Ljubljano zastopniki vser. slovanskih narodov države. Prvikrat pnhajajo k Jugoslovanom zastopniki poljskega naroda, da se seznanijo žnjimi v njihovi hiši, da se dogovore in sporazumelo za delo za skupno bodočnost. Kakor Cehi hočejo tudi Slovenci postaviti temeljni kamen najve-či poKtični ustanovi »-Narodnemu svetu«. Korak, ki ga vrši danes del našega naroda v beH Ljubljani, je velikega politične-' • m Stran II. ____ -_.__ »EDINOST* fctev. 227 _V Trstu, dne 21. avgusta 1918 ga pomena. Kaže in svcdoči o politiki hi j zrelosti in sposobnosti slovenskega dela našega naroda. Priča, da je slovenski na: rod poteptal in prešel preko malenkosti dnevnega življenja ter da bistro gleda v oči bodočnosti. — Ta korak . priča, da slovenski narod zna, kar ie dnevnega... za. »ostavljati pred bodočim, malo pred velikim, da se zaveda svoje dolžnosti, da ve za čem gre in kaj hoče. Velika in težka je naloga, ki čaka »Narodni svet« in mi želimo, da bo to nalogo vršil la^o, kakor to zahteva velika misel našega narodnega ujedinjenja._______ ti S X f. S K^C^tži^-s > -d? v v? ČSa Prof Gtombrnski in groi S7;arbek o os-sem naroda. Zastopniki češkega in poljskega naroda so zapustili naša slovenska tla. Z veseljem zamoremo ugotoviti, da so odšli zadovoljni v svojo domovino, da je vtis. ki so ga dobili c našem narodu mogočen in da jim ostanejo dnevi, ki so jih preživili med Slovenci, v neizbrisnem spominu. Cujmo, kaj pravi o našem narodu nedvomno eden najodličnejših poljskih političnih ' talentov, bivši minister, pre;. Gicmbinslii: »Pojejte VaSe ljudstvo m bodite ponosni. To vaše priprosto ljudstvo ja napravilo na nas Poljake največji in najglobokejši vtis. Ne -radi manifesra-cii. ki nam jih prireja, temveč radi svoje politične zrelosti. Ali smo presenečeni.; Odkrito priznavam, da se Poljaki dosegaj niso zavedali, da je slovensko ljndstvo, m ne le v Ljubljani, temveč tudi na kmetui, narodno tako prebujeno in politično tako zrelo. Kratko bivanje med Vami nas je tud> uverilo, da narod globoko razumeva; politiko svojega parlamentarnega zasteo-; stva in da jo brezpogojno odobrava. Z^rn-j do^tio smo opazoval«, kako-se je v Va:-;em ; lju-'stvu razvil čut solidarnosti s Cehi m Pollaki. To prijateljstvo in ta bratska vda-; no*t nista le površna, obnašanje ljudstva nas ie overilo, da je globoko vkorenimeno v srcu in duši slovenskega človeka, izue-j nadilo mc je, kako pravilno ta slovenssi: človek sedi o političnih dogodkih, s živim interesom jih zasleduje, kako natančno ie informiran o poiitičnm dogo*-, kih in kako živo se zanima za razmere j tudi pr: nas severnih Slovanih, vračamo j se izredno zadovoljni v svojo doniovmoj in pozdravljamo zdravi, polteni m nadar-| jen larod, ki, kakor mi Pol:. ,], ne p- y-j ha. dokler ne bo doseženo ujedinjenje m sv oboda.« — Vseroljski voditelj i-^smnec i grof Skarbek se je izrazil o svojem posek' | v'Sloveniji tako-le: .Klobuk doli predi Vašim narodom. Govoril sem s priprost i-n slovenskimi kmeti in z občuGOvai-je.it spoznal, kako globoke.korenine je pognala med Vami nacijonalna zavednost m rva-ko neomajna je volja ljudstva, priboriti si sai ostojnost. Vojna nam mora prmea ; svobodo — tako sem slisal iz u^ priprostih ljudi. Nad vse milo mi je biio ko sem videl, kako iskresie smipauje go^ Vas narod napram nam PoUaKom m aa«? izvrstno razumeva pom:n zblizanja p :>-sker*a, češkega in jugoslovanskega 1 da. 17. avgust je za nas in za historičen dan. vi ste si ustanovili Narodni S /et, j skupno pa smo Poljaki, Cehi in Jugosjc-1 van; določili smernice nase kulturne, sposa.ske in politične vzajemnosti. . p niso teorije, to je praktična realna pomika ki nas mora pripeljati do cj:ja: za kl -te rim moramo stremeti z zdruzemrm srnini. Kar smo v Pragi započe^ io s-o us )ešno nadaljevali v Ljubljani. Lpam- da se "kmalu vidimo v Krakova.« — Po :■ b ov. Narodu«. Crr-cr pesi. Kjciača aa fr^l^Mcr-kongresu. Na skupnem posvetovanju jugi slovanskih, čeških in poljskm poslance^ ki se ie vršilo v soboto popoldne v LjUi Ija^- ce ie ^oleg gospodarskih stvari ra: praV'ja- ; predvsem tudi vprašanje zve; d — o'h narodov monarhije. Podm čelnik * Češkega Svaza<, posl. Vacla Kloi-io je imel pri tej priliki sijajen polit če" govor, tekom katerega je glaso praške »Narodne Politike« izvajal: »r> Češkem ni človeka, ki bi bil mnenja, c i^ngoče pogajanje z Dunajem, da je mi goč kak kompromis. Tako naivni, da mislili kaj takega. Celil niso vec. »ui spo d je na Dunaju so v tej vel'ki dob', o-: vidne zgubili pamet in ne vedo vec. !<«,, delajo. Ta brezglavost datira od onega dne, ko so ti gospodje zapisali svoje du-| še vs nemškim veličinam Woifovega in; Teuilovega kalibra. Kar opazujemo danes, je že v se nemška, ne avstrijska, ampak protiavstrijska polit'ka. Ako je vladam vseeno, kaj se zse-di z Avstrijo, je to stvar njihovih vvsti: ker pa ta c količina v zvezi z obstojem in bodočnostjo čc-.i na-oda, rtioramo z odličnostjo rro-tt - rati - roti temu, kajti mi Ceh! se nika-I c; ačemo potopiti v nemškem morju. ObdJžLijejo nas, da deia no na uničenju Av^iroe; toda tegu ne delamo mi, ampak sedanii nemški rol'tik' i- vlade, katerih vsa"xiiodrost obstoja v tem, da zapor ljajo nen.mikc narode na korist že zdavno nasičenih Nemcev. Cesar se nI upal grof Stiirgkh, je izvedel sesaj Mussarek. (Več vrst zaplenjenih). Toda ne mislimo na danes, a:::pak na jutri. In ta »jutri« je naš, in naj delajo dunajske vlade kar hočejo, kajti po vojni ne bomo*več orodje tuje volje, ampak bomo o sebi odločali sami. Češki narod je po bitki na Beli gori preživel Liechtensteincve, po 1. 1848 tudi Bachove Imzarje in preživel bo gotovo tudi sedanje Hussareke. Češko vprašanje ti gospodje gotovo ne bodo rešili in to je za nas naj-poglavitneje in najbolj važno. Kaj zasluži gospod Hnssarek. smo popolnoma odkrito povedali že v zbornici. Naj krepkejš: odgovor pa bo ta, ako bomo z železno volje neumorno delovali doma za našo bodočnost. In to se :tidi *odi. Nar. odbor je zunanje znamenje edinosti vsega češkega naroda. Zagotavljam češki narod:. Nič ne bo pozabljeno, pripravljamo se na v£e strani! Naši sovražniki se na vse načine trudijo, da bi nas ovirali pri našem delu, ker pa so uvideli, da nimajo od tega nobene koristi, razširjajo sedaj v nemških in ogrskih listih razne nesmiselnosti, kakor da obstojajo med menoj in dr. Kramarem glede načelnih vprašanj češke politike ka--ka nasproistva. Cemu naj bi zavračal po-j dobne naivne trditve? Saj vendar poznamo take elegantne manevre Nemcev in Madžarov in ako se hočejo baviti s takisn' bedastočami, je to njihova stvar. Na Češkem ni nobenih nasprotstev glede načel in ciiiev češke polit ke, najmanj pa med menoj in dr. Kramarem; razlika je le ta, da predstavlja pod skupno zastavo dr. Kramar narodno zanesljivo čcšso buržoazijo, jaz pa narodni stvari, kakor tudi stvari češke samostojnosti pošteno vdani socijalizem, ori čemer pa sva oba mnenja, da moramo v tern trenotku misliti le na svobodo vsega češkega naroda. Nasini sovražnikom je pač vsako sredstvo dobro, da bi nam škodovali, lolažimo se, da nismo osamljeni v tem boju, kajti skupno z nami se bojujejo pošteno in neustrašeno i tudi Jugoslovani pod vodstvom simpa-; ličnega in možatega poslanca dr. Korošca in pa velik del poljskih poslancev, za katerimi se nahaja velikanska večina poljskega naroda. Podali smosi krepko roke nikomur se ne bo posrečilo, da bi razklenil te roke.« Žeil3 Poljakov glede določitve mi s* e kraljevine. V dobro poučenih varšavskih krogih se razširjajo sledeče niiniiuai-j ne zahteve Poljakov, ki sc jih" taje prsd-, ložili Poljaki v nemškem glavnem !attvo vedenje tramvajskega zdvirača. Oeivi-č-.zz nam piše: Bilo je dne 14. t. m. ob 8 zjutraj. I\a postajališču ob cesti, ki vodi v Rojan, si;: hotel! dve ženski vstopiti v tramvajski voz. ki je prihajal ravnokar. V tem pa jim je začel zavirač kazati rogove in se iima režati tako demonstrativno in žaljivo, da ju je bilo sram in niste vstopi!:. Naslednjega dne približno ob isti uri se ie zgedilo nekaj podobnega kakor sem dozna! po-| z ne; c. Pred neko hišo v ulici Miramar je stala ena i omenjenih dveh žensk. Na tramvajskem vozu jc sta! isti zavirač. Uzrši žensko je — pljunil proti i rr;-j! To pa vendar ne gre. Jaz ne vem in me i tuc nič ne briga, kake razloge in povode — bri> I k on c zasebne — je imel zavirač za svoje neoi:-. kano vedenje. Na vsak način je to vedenje vse ; obsodbe vredno od strani zavirača, ki že po pra-iluiku nc ?me imeti nobenega posla s strankami. Pr~ no pa še, ker ni bilo le žaljivo za pri-' zr.de t i ;::\ski. ar.tpak -kaže tudi brezobzirnost do dri" vozečega se občinstva. | F.-cjr v d- zvažarja zesislisLlh produktov iz • fr*..-- Z namestništveno naredbo, objavljeno v j dež. zakoniku, se prepoveduje izvažanje sad;a in ! r?;iv"r. preko deželne meje. Kar se tiče izva vita i- krompirja, se onozarja na tc, da sta ta ' rri cK-:a /.e na podlagi naredb urada za lji-Jsko i prehrano že s časom ločitve od zemlje zaplenjena I n?. I:or/-.t dr?avc da se torej brez oblastnega dr*-voljenia ne smeta ne porabiti, ne prodati, še manje pa izvažati. iz r-iirna pri Gorici. Vsled sovražnikove ir.vn-' z:te je postala na?a prej tako cvctoča obrtna cb-: *ina pc;>o!na razvalina. Od 3OS hišnih št. je po • ! r : porušenih 204. močno poškodovanih 95, in !e 9 vsaj deloma popravljivih, namreč taki!', i da je še spoznati, da so imele v letu J914 podo, strope in podstrešja, a manjkajo jim leseni izd~!Vi pri oknih, vratih in takih podobnostih. Pod Miren i prip. dajoča vasica Rupa (z znano tovarno našega ; rodoljuba A. Jakiia) je pa kup kamenja in ruše-' v:; ker od 48 hiš je 30 popolnoma posutih, a le ! s c ' - hiš s prevrtanim ogrodjem, s samimi kame-! nitimi ostanki, se žalostno ozira po svojih prej ; trko srečnih gospodarjih. Vsa ia\Tia poslopja — i razen. Občinskega Doma — so razvaline z ogrod-' jem prejšnjih dni. Ljudska šola in Čevljarska zadruga _ drue:a drugo dramite iz spanja volne I groze — prva klice po duševnem druga po telesnem de! a naših marljivih rok, kajti na obeli s'.rekah ie stoje domači pridni delavci in upamo, da 1 nrlčne v njih v najkrajšem času novo 2ivlier;? — I v blagor našega ljudstva. Iz Občinskega dornn. ! L'ndbke šole in Čevljarske zadruge se" bo re š!fj:-!o življenje po vasi in klicalo ljudstvo na deio ■ k obnovitvi, k vstajenju poteptanih beguncev, ki i bodo zahtevali od varhov domovine svojih živ-I Ijenjskih pravic. — Cerkev sv. Jurija z zvonikom 'vred je razvalina s štirimi prevrtanimi sten..mi in misijonski na5 Grad_ gleda s samo eno trime-tersko kakor stolp v *Pisi po strani stoječo zahodno zvonikovo steno, vso to volna grozo in podrtijo (goriško — ne kranjsko Razdrto) po ! cvetni goriški okolici, ki hrepeni po svoji prejšnM |croti. — Most čez Vinavo na državni cesti jc splaval po naši leni vodi proti bistri Soči — a canes dne IS. avgusta 1918. stoji že nov ovenčan s slavolokom na vsaki strani, ogrnjen v zelene vence, ker danes je bil blagoslovljen ter izročen javnem«; namenu. Vendar napredek in po tem mosiw hodi danes zopet življenje. Tik pred mostom altar, misijonski superior gospod dr. Zdešzr ima cerkveni nagovor na predstavitelje vojaških irs civilnih oblastni] in na naše trpeče ljudstvo. Iz ! Gorice so prihiteli k tej slavnosti obnovitvenega dela: ekscelenca Kuhinka. general-major Peltze! s svojim oficirskim zborom, deželni glavar monsig-r.or Faidutti. dvorni svetnik Schnlern, okrajni glavar baron Baum, stavbeni nadsvetnik Mahnitsch itd. Za cerkvenim opravilom so šli gospodje po mostu in izrazili svoje Čestitke generalnujorju Pcltnelu in poročniku inženirju Krebsu, ki sta s svejim vojaštvom zgradila ta. most. Ekscplenca* ' Kukinka-je v kratkem nagovoru pohvalil poročnika ICrebsa, nntednika Susteršiča in moštvo, ki so tako i ep- zadostili svoji nalogi. Nadučitclj Ur-bančič je ime! kratek nagovor na prevzvišenest in zbrano gospodo ter izjavil udanost našega ljudstva do domovine in prestola, zahvalil se je za gradnjo lesenega mosta in priporoča! naše trpeče ljudstvo nadaljni skrbi vojaških in civilnih oblastnij. Ekscelenca Kuhinka je zagotovil, da bo z vso vnemo vedno podpiral obnovitev poteptane Goriške; pohvalil je patrijotična čuvstva našega ljudstva, ki se z ljubeznijo vrača na svojo rodno grudo in dviga zopet življenje Izpod ruševin. Zupana Ur-šič iz Mirna in Savnfk te Bil) in nadučitelj Urban-čič so gospode informirali o potrebah v naših občinah; priporočili so nreditev cestne'zveze Gorica, Št Peter, Vrtojba, Bilje, Renče, gradnjo mostu Rupa-Grabec v Mirim, se priporočali za gradbeni materijal, potožili redi mnogih poljskih tat-1 vin po vojaštvu in posebno vojnih ujetnikov ter sploh polagali gospodom na srce želje našega ljudstva. Vsi visoki gospodje so si ogledali popravljalna dela tukajšnje šole, se jako laskavo izrazili 6 napredku in nadučitelj Urbančič je zagotovil, da se 15. septembra t. I. otvorijo vsi trije razredi mirenske ljudske šole, ako se mu priskrbi še šolsko opravo, kar so gospodje tudi obljubili. Upajmo torej, da se uresničijo vse te obi.nbe. U pospešijo obnovitev naše občine, da se vrne v Miren sreča prejšnjih dni. Ped milim nebom poleg mosta so prečastiti misijonarji opravili še sv. mašk> in naši domu vrnivši se begunci so prosili za vstajenje naše razeranb ze:.:!je. Pridi zaželi eni mir in prinesi po tem novo zgrajenem mostu kruh lačnemu prebivalstvu ter zmago ljubi jer domovini in vladarju! Izgubila se jo na cesti proti Miramaru (ob strani) v nedeljo popoldne zlata zapestnica.z zelenimi in belimi kameni. Kdor jo prinese dobi ve!:1 o nagrado, ker tvori zapestnica za iz£ubitelj:co dragocen spomin. Prinesti jo je uredniku »Edinosti«, g. Maksu Cotiču. TržsSka kmetijska družba naznanja, da ima sedaj na razpolago kmetovalcem semena: špinačo, zimsko solato, čebulo belo in rdceo, zimsko red-kev, repo za jesen In motovileč. Ta semena se oddajo cb delavnikih cd SJ£ do 12 predpoldne v njenem uradu ul. Vienna št. 10 I, desno. In ver.đar »c res! Pred par dnevi si.:o zabeležili po hrvatskih listih vest, da je sar?. :vski nadškof Stadler proda! svojo tiskamo Madjamm. To vest jc frankovsfci .-Hrvatski Dnevnik dementiral, če.", da je tiskamo kup?! neki Benesch. To je sicer res. a!* rečeni list je previdno zamolčal okoTnosr d tiskarne n' kupil Ccncsch sam, tna-več v dr,:'' z nekateri Madjari. Ba bi pa opravičil to odijozno stvar — stokrat edijezno od strani bosanr.ke^a ccr-i k veneta dostojanstvenika — trdi : Hrvatski Pnr.v-nik«, da je Benesch Ceh. Zagrebške »Kovostk ; kcnstatlrajo, ca je Nemec z dušo in teh.-:-' ! vsemu pa je v dejstvu, da so se besane' ; interesirali za tis* r^rno, a je S!ac!i j predati! To so dejstva, ki kriče do ve' Ali i ie pulrclno višjemu pes tir." u bosanskih katoI3cov, da se postavlja kot vrstnik na stran tistega Sa!:h-j bega S-nailagiča, ki poiuija Bosno — Madjarr-m ; pod pretvezo sicer," da radi skrbi za svojo vero. v rcr.nlri pa — kakor javljajo »Hrvatski Riječi^ i: j Zagreba — Ie za to. ker je popolna duševna ničla, I ki sili v službo -tu"nstva, ker se ni mogcJ nikjer ! uveljaviti — ne v politični službi, ne kot ker^i-| pijent!! T n tako piše č'enke za pripojenje P o-ne I: ] Ogrski. Ste "!er preda; . Madiarom tiskarno, Sai:/.-J beg SmaTlagič pa Bosno! Razlika je le ta da ie j prva kupčija perfektna, drr.ga pa ostr.r.c r: -r. ' j ie — pri č'ar.kih iz pc~esa penevnika. ki nima a: j bosanskimi Hrvati nikogar za sev a.i. I . Proso t zar-ikiv v Od k), avgr .:; t. t naprej je zopet dopuščeno sprcje:nan;e poštaili zavitkov in poštnih tovorov v Turčije. Za se-V: j: dcvclier.o sare'arian'e el* po.:'.i*-atev-+e c: d n v tedr-.' in sirer v panedeljek. 1- : cO ; T':j ttlj s::.e i začasno predati na teden kvočk :nu dvajset pošt-I nih zavitkov sJi štiri tovore ali za vsakih r-et pc-t-! nih zavitkov en pek a: tc :>r. | - Mestna za3iavljla!::"-a. Danes predpoldne se bo-I do .prodajali na dražbi■ razni«zr?:. %'."■:::?. že zapadli nedrag :cer.i predmeti uprai o o št. 142 raznih vrst. Popol/ne ra^ni zapahi nedragoeen' predmeti upravne št. 142 različno perilo in -cbloka. Možrane si >c pretresal n i delu Delucca Mikae-:, star 43 let, stanujoč v Miljah, delavec v ladjedelnici pri Sv. Marku. 2opsc tatvim\ Tereziji Tomasin so dne 19. t. m. i v in. Chiozza neznani zlikovci ukradli denarnico, ' v katerem je imela 20 K- in potni list. Enako se je zgodilo Regini Micheli v ul. Aleardi št. 3. Ukradli so ji 65 K. Ista usoda je doletela Poropat Alojzijo iz Pazina, ki so ji neznani tatovi ukradli včeraj popoldne na pomolu Sanita 190 K. mpft&sfi iRSLtfi 0 tm ss.J-i tm^n ecfle-| mnicsis, s m preseli 11. \ ik^iita a BL tfelle MU o ol. \mm OfiicitM ii n. i __ •) Za članke pod tem naslovom odgovai"^ uredništvo le toliko koiikor veleva zakon. Fran Cibic mestni učiieif Matilda Fabčič danes poročena. Proselc- Opčine, 21. VIII. 1918. r* M ^ fS S s & ^ t* rrnjMrk8 r- c c ^^eaaja po G vir. "assGša. ^ 3 — B-ibfiao tiskane Le .^e a^ ^ e1 Pdii :: j 3 — Kaiiiiass?^ e pMM os ba, ki je vzela čereij i/, okna čevljar-Uflu niče tp dčj'ga n. sl>va je nsipro-ena, a ga prinese proti primerai nagradi. Guardicllii-Sr. Ivan 717 _ S^^KllL^f M sc išee /a raa+emitiko I\k re lne .llAirUfUUr gitcnaiije. Naslov: Barkovlje B-.-vedo 273. I" pr^e^a reda, bliza postaje, dob i ! t.lvUriKU vo^cij^ se odda- Torreate 2S, Kr ni-ser. _ ''o' o Prodasiti se Cena nizka. Lucio Papir ano 4, Sr. J knh.____ n^ft^fi^rfl odda v najem z fcISo in ob !elu-niin zemljiščem Vjtoviot, državna ces^a žel /.nično po.taje Kamnje okraj AjdovSči-ua. Ve5 pove Hir,ko .-tibilj. Trst, Cor o št 4. (Pogrebno podjetje. -_ r^ftrAfliPilM zmožna de ailne trgovine jesvin-uUSuuOaiiH ske stroke ter z dobrimi referencami se išče. Ponudbe pod „Trgovsko podjetje" na Ins. od t ob nto m ■% , dvoj ira plo "ami, prileladen tudi javne j-rf i store, se ] roda v ulici Me Ha 52. Tlom" ; itfi Plaznovratno blago ^ ! i!t ^"Jj preprcdajalco. J.-.ka j Lovi. Tr t, ulica S. icolo ll). -3 Ilrn>:D pk.čam od S-9 'T, bomba.^vi: t.d \. ti t: K, m Srn cu v'::. ' o" t Mjna od cerrsen po K 2 5 \ ra -'lin b ž o -it'; e stvnri Ac o, Tist, ul Ac^ued^: v» . -vog, i ul dei ei i. 25* vsake rs*o kujvije in ■'ać > [onniv:::'i ^it'^iti cenah Fran liabič v Tr-tu ul. Mo'iu gran.ie Št 21 '2 il fl^iln se vsakovrstno r;ovo in rio er itk -J-'b-lvl no pohištvo, posibu zaUc^islv sofce. Zaloga pohištva BeneJetic v Tr i ulica San Maurizio št. l'>, cd 43 » ti t popoldne. d -» ItjfSH del vec eli s^ozn toja z p l&l^&l dično nli vdovo, tnlado, brt-z o r ' staro .2 — let. pridno g -spo li- j«. 1'on . i; ir» st ir.o la^bo z dobrim z?4u kom, ; ri:-. • n, n-: ilena j na • S00t) K, pohiir.' ;v in liinn h foire sCI v vred osu 4«H>'1 K ponud e j>o.i Je-ei •2 In-, odd. Edinosti, i ajno-.fzi-juni o a č.v-t i betodo ilAntnn Jerkič nje v svojem ateljei vi r^lUl v Trstu. Yia deJle Po^te bt 19. I ; "- ^ , ' j:' h'-^ rr- ^sva r * F i 35.: i' -- r.^j .->£ J t. I , ' ii L - S, t ■ t-: r ■ T-! • ; .J ■ ' ik -i M % gs f5 g L'; t.: u": T*! - »M fei' t .'"i - ' ! ' . 1 rmozna knpgc^ s . pe f jktni c- rt'i^r cJi c J ■>' ^tfr1' J V;v>p .'I ' V. ti \-r j i *. . /nkfrga in nemškega jeziks ob: s!u?.bo v t g >vski p\r>:.rn-Ponudbe ood „Pridna uradrJca j -a fnseia ni oi :\ik J na/i Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobji VILJEM TUSCMER konccs. zoboteiinJk Trs!/ siL tm c i (U Cu- s:raa) s\ 13. U. Ordinira cd 9 preu . uo G zvečer. - i— rr » . . . i . -A r- - • ' - .-J h E ki ^ ■.; J t..1 Si f\ A l- t 2 |f. m ■ ij v- i?: t n a ^i? mm In k p -jje po naj v. j!'s cenriVi dobrozna lirama in zlata: A v i L T; r Stare iii;lf»ice >» r' rier ? vecchli) Sl^v. 3 • 7 ' r , - - j , . / •■ 7 d. \ J r .-C. i i'V V i S i v O r« J a s.Hi ..3. v Trstu tilica Pi>stQ vecc ili 12 vo^al ulici de! i Posta T-zdir.:.-nja zo j u br«z bo leč^n. — Plnrnb ini3. UM&TNI ZOBJE J n? rs.j v.p* .•'•■ 3 JI H11 o P, ^ v U si k p x ^ r* Trst, CS3S3 c8i R33;>a?it»iO 3 {tast.io p ao^ovjr^- A .ra i-a.l • 5eki in nakaznic n i v* i ta-ia inoz vti s'.c x tr;.ii KUPUJE IN PRODAJA: /rednoga® paoir;«i rante, obligacije, zastavna pLsoia. pr. .jn: ^ > i de'nice, Brećke, vulute devi,e, promeau itd D^ja ; PREDUJME na vrcdno3"na papirje in b . , . ' ležeče v javnih akliiwčih. 3AFE DEPOSl'L'd PROMESE. — Prwl ja sr čk razr • laa ! .to I rje Zavarovanje v.sakovra'uih pap ijav proci. j kurv:ni izgoni, revizij i žre-j r -C t. d. t brezplačno. Stavbni kredit, re » iri kreliti. j Borzna naročila. — ! n >. MENJALN'OA. - — ESKOMC MEVtn| Telefoni; 1461, 17'J3 in Hi. i Uradne urai od 9 da 1 pap^JJna Brz O)ari: JAI>UAN3tf A. fllmii ^ m ši^BBle in a a^.l m! uzerd. Begata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsafco po- p^Bvf JanJe. _ Tvrdka a?l> o-ij-aa Ista 1878. — FRINCEICO igĐNAR Trst. ulica Camasanile i«. 1«.