Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 36, 1990, s. 27-68 
Prispelo/Received: 1990, november 
GDK288.8:174.7 Picea abies Karst :48:587.7+562.4(497.12Pokljuka, Jelovica) 
POŠKODOVAN OST IN RAST SMREKOVEGA GORSKEGA GOZDA NA 
POKLJUŠKO-JELOVIŠKI PLANOTI 
v * 
Milan HOCEV AR 
Izvleček 
Na dveh izbranih raziskovalnih profilih s skupno (XJVIŠino 2770 ha so bili s kombiniranim površinskim 
snemanjem poškodovanosti dreves na CIR aeroposnetkih in z vzorčnim terenskim snemanjem 
dendrometrijskih kazalnikCN na permanentnih ploskvah na terenu zajeti kazalniki zdravstvenega stanja in 
rasti gorskih smrekovih gozdov na območju Jelovice in Pokljuke. Gozdovi so še razmeroma ohranjeni, saj 
jele10%drevjanaJeloviciin35%naPokljukiočitno~odCNanegaStarisestojisomočnejepoškodCNani 
kot mlad~ vendar se slednji tudi na najmanjše poškodbe kmfoje, odzivajo zelo občutljivo z zmanjšanim 
prirastkom in socialnim sestopom. Analiza prostorske razmestitve poškodb ne kaže prostorskega trenda. 
Z naraščanjem osutosti se debelinski prirastek znižuje pri vseh drevesnih vrstah, vendar to ne pomeni, da 
se zmanjšuje tudi sestojni prirastek. Ta je v zadnjem obdobju celo višji, kot je bil v prejšnjem. 
Ključne besede: propadanje gozda, prirastek, fotointerpretacija, kontrolna vzorčna metoda, smreka. 
DECLINEANDGROWTHOFMONTANEFORESTSOFNORWAYSPRUCE 
ON THE POKLJUKA-JELOVICA PLATEAU 
Milan ROČEV AR• 
Abstract 
Two profiles encompassing thearea of2,770 hectaresin total wereselected tostudy factors conceming 
the condition and growth of montane forests of Norway spruce on the Pokljuka-Jelovica plateau 
(Slovenia) with an area survey of damaged trees with infrared color aerial photographs and a sample 
field survey of dendrometric factors in permanent plots in the field. The forests under consideration 
were found to be stili in a relatively good condition since only 10 % of trees in Jelovica and 35 % of 
trees in Pokljuka were found to be evidently damaged. It was also observed that old-growth stands 
had deteriorated to a greater extend than stands ofyoung growth though the latterwere found to be 
very susceptible even to minor damages of crowns, which in tum result in increment decrease and 
social degradation. An analysisof spatial distribution of damages indicates no spatial trend. An increase 
in needle loss leads to a decrease in diameter increment in ali tree species. Stand growth, however, 
does not decrease as well; to the contrary, it has recently been even higher than in the past. 
Key words: forest decline, tree and stand growth, aerial photographs, CFI, sprnce. 
* dr.dipLing., izred. profesor, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 
61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 
28 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Vsebina / Table of Contents 
1 UVOD 29 
1.1 Problematika ovrednotenja propadanja gozdov 29 
1.2 Celostni fototerestrični monitoring propadanja gozdov 30 
2 ZASNOVARAZISKA VE POŠKODOVANOSTI IN RASTI 
SMREKOVEGA GORSKEGA GOZDA NA POKLJUŠKO-
JELOVIŠKI PLANOTI 32 
2.1 Opis objekta 32 
2.2 Cilj 34 
2.3 Metode zajemanja podatkov 34 
2.3.1 Terensko snemanje 35 
2.3.2 Aerosnemanje in fotointerpretacija 36 
2.3.3 Obdelava in ovrednotenje podatkov 37 
3 IZSLEDKI 38 
3.1 Poškodovanost dreves in sestojev 38 
3.1.1 Izbira metode ocenjevanja poškodovanosti 38 
3.1.2 Poškodovanost dreves 41 
3.1.3 Poškodovanost sestojev 45 
3.2 Poškodovanost in rast 48 
3.2.1 Osutost in debelinski prirastek 48 
3.2.2 časovni trend debelinskega prirastka 54 
3.23 Poškodovanost in izgube sestojnega volumenskega prirastka 58 
4 RAZPRAVLJANJE O UGOTOVITVAH RAZISKAV 62 
5 ZUSAMMENFASSUNG 64 
6 REFERENCE 66 
29 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
lUVOD 
1.1 Problematika ovrednotenja propadanja gozdov 
Propadanje gozdov je celosten pojav, ki ogroža vse bistvene funkcije gozda. V vrstnem 
redu kot se poškodbe stopnjujejo takole: osip listja in iglic, pešanje rasti in 
reprodukcijskih sposobnosti, odmiranje posameznih dreves, presvetljevanje sestojev 
do končnega odmiranja celih sestojev in izginotja gozda. Tudi teža posledic 
propadanja se prelaga od lesne proizvodnje na varstvene, okoljetvorne in socialne 
funkcije gozda. Za zdaj je propadanje gozdov le redkokje že doseglo razdiralne 
površinske razsežnosti, vendar nam vse pogostejša katastrofalna hudourniška 
razdejanja in vse močnejše erozijske škode v alpskem prostoru v zadnjih letih dajejo 
slutiti, da je stabilnost varovalnih gozdov mnogokje že tudi površinsko načeta. 
Obstaja resna nevarnost, da z nadaljnjim slabšanjem zdravstvenega stanja ne bo 
prizadeto le gozdarstvo, temveč tudi mnoge druge gospodarske veje, ki na prvi pogled 
nimajo mnogo skupnega z njim, kot so npr.: turizem, promet, vodno gospodarstvo pa 
tudi kmetijstvo. Glede na takšen morebitni razvoj škod je nujno začeti organizirano 
celostno periodično nadzirati (monitoring), stanje gozdov. Nadzor mora biti še 
posebno intenziven v ogroženih gozdovih in v gozdovih s-poudarjenim splošnim 
pomenom. 
Propadanje gozdov kot posledica degradacije in onesnaženja okolja je večplasten 
pojav z multifunkcionalnimi učinki in ga zato ni mogoče opisati z eno samo oznako, 
kot je to na primer osutost krošenj. Ne zadovoljuje tudi sinteza več posameznih ocen 
in meritev (osutost, porumenelost, delež suhih vej, oblika vrha, itn.) v eno oznako 
vitalnosti ali ogroženosti (Šolar, 1986). Tak prijem ni vprašljiv le zaradi povsem 
subjektivnega načina ovrednotenja pomena posameznih dejavnikov, temveč 
predvsem, ker ne upošteva prostorske razsežnosti in razmestitve pojava, ki pa je 
odločilnega pomena za oceno degradacije, predvsem neproizvodnih funkcij gozda. 
Za učinkovit večnamenski nadzor nad stanjem in razvojem gozdov zato na VTOZD 
za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani razvijamo nov, celostni prijem 
snemanja in analize pojava umiranja gozdov tako, da na treh funkcionalno 
opredeljenih ravneh določamo polifunkcionalno diagnozo, kot jo poznamo iz 
medicine. Te so: 
l. Analiza funkcionalnih motenj na ravni drevesa, ki se kažejo kot: 
- motnje v rasti koreninskega in nadzemskega dela, ki so posledice negativnih 
fizioloških sprememb v teh organih. Te motnje posredno ugotavljamo ponavadi 
z ocenjevanjem osutosti, kloroze; redkeje z dendrometrijskimi snemanji ali 
fiziološkimi analizami; 
30 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
motnje v konkurenčni sposobnosti: socialni sestop posameznih dreves, iz 
ginevanje posameznih drevesnih vrst; 
motnje v regeneracijski sposobnosti posameznih osebkov, provenienc in 
drevesnih vrst: nezadostna semenitev in pomlajevanje; 
odmiranje poškodovanih osebkov (mortaliteta). 
2. Analiza strukturnih spremeb na sestojni, površinski ravni. Te se kažejo kot: 
- spremembe v sestavi sestojev glede na drevesne vrste in razvojne faze; 
presvetlevanje sestojev. 
3. Analiza motenj gozdnega ekosistema kot celote. Ta obsega: 
- žarišča površinskega odmiranja delov gozda; 
- spremembe v poteku gozdnega roba in porazdelitvi gozdnih in negozdnih površin 
(vzorec); 
- degradacijo tal, pojav erozijskih površin. 
Metoda je primerna za splošen opis propadanja gozdov ne glede na vzroke. Tako so 
za propadanje tropskih gozdov motnje na ravni dreves razmeroma nepomembne, 
katastrofalne pa so motnje na obeh naslednjih ravneh. Nasprotno so za propadanje 
gozdov v zmernem pasu značilne motnje na ravni drevesa, dogajanje na drugih ravneh 
pa je le logična posledica le-teh. 
Opisani prijem omogoča smotrn nadzor nad vsemi bistvenimi funkcijami gozda in 
ovrednotenje pojava in posledic propadanja ne samo na drevesni, temveč tudi na 
ploskovni ravni. Temelji na uporabi metod terenskega in daljinskega zajemanja 
podatkov ter metod vzorčnega in polnega snemanja. 
1.2 Celostni fototerestrični monitoring propadanja gozdov 
Ciljno gospodarjenje s propadajočim gozdom na lokalni ravni je mogoče le pri jasno 
postavljeni diagnozi stanja in razvojnih tendenc sestojev, ki dosledno upošteva 
večnamensko vlogo gozda. Ker so informacije, ki jih daje terenski veliko_prostorski 
popis propadanja gozdov, v te namene presplošne, smo v Sloveniji za posebno 
ogrožene gozdove in gozdove nacionalnega pomena razvili kombinirano 
fototerestrično metodo; ta temelji na načelih, ki smo jih podali v uvodnem poglavju. 
Metoda obsega sklop medsebojno usklajenih terestričnih in daljinskih snemanj in 
intenzivno statistično analizo podatkov. 
31 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda .. . 
Bistvene značilnosti metode so: 
- Intenzivna snemanja na ravni drevesa na vzorčnih ploskvah (permanentni vzorci, 
kontrolni sestoji), ki obsegajo meritev dendrometrijskih znakov (prsni premer, 
debelinski prirastek, višina dreves) in oceno intenzitete poškodb. Snemanja na tej 
ravni so osredotočena na spremljanje lesnoproizvodne funkcije s terestričnimi 
metodami. Na tej ravni se opravljajo tudi potrebne fiziološke raziskave in posebni 
popisi (npr.: vzrokov poškodb, popis lišajev, itn.), ki rabijo za preučevanje 
vzročno-posledičnega mehanizma propadanja gozdov. 
- Snemanja na sestojni ravni rabijo za ugotavljanje in spremljanje stanja (ocena 
trendov) površinskih kazalnikov lesne proizvodnje (raven sestojnega hektarskega 
prirastka), poškodovanosti (stopnja sestojne poškodovanosti) in sprememb v 
strukturi sestojev (presvetljevanje sestojev, spremembe v sestavi po drevesnih 
vrstah in razvojnih fazah, žarišča mortalitete). Snemanja na tej ravni opravljamo 
na terenu (kontrolni sestoji) in na aeroposnetkih (ponavadi infrardeči barvni 
posnetki, polna snemanja ali raziskovalni profili) in imajo izrazit večfunkcionalni 
poudarek. 
- Snemanja na ravni gozda kot ekosistema zajemajo gozdno in negozdno krajino in 
rabijo predvsem za ugotavljanje stanja in nadzor neproizvodnjih funkcij. Ker gre 
za izdelavo velikoprostorskih pregledov o porazdelitvi gozdnih in negozdnih 
površin, potek gozdnega roba, pojavu mortalitetnih žarišč in degradacijskih 
pojavov (erozijska žarišča), se uporabljajo razne metode daljinskega zaznavanja, 
kot so avio- pa tudi satelitska snemanja (črno-beli avioposnetki v majhnem merilu, 
multispektralni satelitski posnetki). 
Bistvo opisane metode je kombinirana uporaba različnih snemalnih tehnik (teren, 
letalo, satelit) ter vzorčnega in površinskega zajemanja podatkov. Ti podatki so, poleg 
standardnih virov podatkov (digitalni model reliefa, geologija tal itn.), bistveni 
sestavni del prostorskega informacijskega sistema (GIS). Vezni člen med terenskim 
in daljinskim snemanjem so kontrolni sestoji, na katere so omejena terenska 
snemanja. Ti hkrati omogočajo zanesljivo kalibriranje daljinsko zajetih podatkov in 
ekstrapolacijo terenskih informacij (doublsampling). Zaradi njihove velikosti 
(ponavadi 5 do 20 ha) jih je mogoče zlahka razmestiti na posnetkih iz letala ali iz 
satelita. Intenziteta snemanj je največja pri terenskem zajemanju podatkov in obsega 
oceno poškodovanosti (drevo, sestoj) ter njenega vpliva na rast dreves in sestojev. 
Terenska snemanja dajejo v glavnem dendrometrijske podatke, ti pa so zaradi vzorčne 
tehnike zajemanja točkovne narave ter so omejenina razmeroma majhen delež 
celotne površine. Nasprotno dajejo posnetki iz zraka velikopovršinski ploskovni 
pregled o intenziteti in prostorski razmestitvi poškodb z eksaktnim potekom mej. 
Dajejo podroben vpogled v zgradbo sestojev in potek gozdnega roba ter obenem 
objektivno in brez napake dokumentirajo trenutno stanje sestojev in gozdnega 
ekosistema. · 
32 
Zbornik gozdarstva in lesarstva,. 36 
S smotrno povezavo obeh tehnik zajemanja podatkov (doublsampling) in s 
periodičnim ponavljanjem snemanj je mogoče zanesljivo oceniti stanje in raz vojne 
tendence gozda. Pri tem je poudarek terenskih snemanj na ugotavljanju vzročnih 
povezav in vrednotenju lesnoproizvodne funkcije, daljinsko zaznavanje pa je 
osredotočeno na učinkovito spremljanje drugih funkcij gozda. 
Predstavljena metoda daje optimalne izsledke predvsem tam, kjer je terensko fazo 
mogoče povezati z redno inventarizacijo gozdov na kontrolnih vzorčnih ploskvah 
(Hočevar, 1990). Informacijska vsebina in zanesljivost ocen naraščata progresivno s 
številom ponovitev snemanj. 
2 ZASNOVA RAZISKAVE POŠKODOVANOSTI IN RASTI SMREKOVEGA 
GORSKEGA GOZDA NA POKLJUŠKO-JELOVIŠKI PLANOTI 
2.1 Opis objekta 
Za praktično preskušnjo uvodoma predstavljene metode se je ponudila ugodna 
priložnost pri raziskavah gorskega smrekovega gozda na območju Pokljuke in 
Jelovice. Pokljuka in Jelovica sta območje nacionalnega pomena, ki je deloma 
včlenjeno v Triglavski narodni park. Zaradi neposredne bližine turističnih središč in 
pomembnih prometnic je za gozdove značilen, poleg zelo pomembne lesne 
proizvodnje, tudi izreden pomen vseh drugih funkcij gozda. Prva poročila o 
pospešenem propadanju tudi teh gozdov so bila tako povod za raziskavo, ki jo 
predstavljamo. Raziskava je modelne narave in bo v končni fazi (satelitska 
interpretacija) zajela celotno območje Jelovice in Pokljuke z neposredno okolico (več 
kot 45.000 ha). Za zdaj je opravljen del raziskav, ki obsega terenska snemanja in 
fotointerpretacijo infrardečih barvnih posnetkov na dveh izbranih raziskovalnih 
profilih s skupno površino 2770 ha (Slika 1, preglednica 1 ). 
Preglednica 1: Opis metod snemanja podatkov 
Tabelle 1: Eingesetzte Verfahren und Datenaufnahmen 
1.Aerosnemanje 
Površina območja Pokljuka-Jelovica1\ 
Površina CIR-aerosnemanja2): 
2. Terensko snemanje 
Število kontrolnih sestojev: 
Površina kontrolnih sestojev: 
Število stalnih vzorcev: 
45.000 ha 
2.770 ha 
12 
399ha 
209 
l) predvideno površinsko prekrivanje s satelitskimi posnetki 
2) 2 snemalna redova 
Slika 1: 
Bild 1: 
33 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
GG BLED 
LEGENDA: P1-P5: KONTROLNI SESTOJI POKLJUKA 
J1-J7: KONTROLNI SESTOJI JELOVICA 
Pregledna karta območja raziskav na Pokljuki in Jelovici z vrisanimi 
raziskovalnimi profili in kontrolnimi sestoji 
Uebersichtskarte des Versuchsgebietes mit eingezeichneten 
Forschungsprofilen und Kontrollbestaenden 
34 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
2.2 Cilj 
Cilj raziskave je ocena stanja in razvojnih tendenc sestojev na Pokljuki in Jelovici ob 
opuštevanju njihove večfunkcionalne narave. Pri tem so v ospredju: 
1. Obseg, stopnja in prostorska razporeditev poškodovanosti dreves in sestojev. 
2. Poškodovanost in rast dreves ter sestojev. 
3. Periodična primerjava ravni priraščanja gozdnih sestojev različnih stopenj 
poškodovanosti. 
4. Stanje in spremembe v strukturi sestojev in gozda. 
Iz navedene problematike so za zdaj nadrobno obdelana prva tri vprašanja. Ker zadnje 
zahteva ponovitveno snemanje, bo obdelano kasneje. Njihovi izidi bodo prikazani v 
nadaljevanju. 
2.3 Metode zajemanja podatkov 
Raziskava temelji na povezavi podatkov redne inventure, dopolnjene z nekaterimi 
posebnimi snemanji, z velikoprostorskim daljinskim zajemanjem kakovostnih 
podatkov. Zasnovana je večfazno in kot permanentni monitoring. Smiselno 
kombinira terensko zajemanje dendrometrijskih podatkov in oceno poškodovanosti 
dreves v sklopu inventure na permanentnih vzorčnih ploskvah, s površinsko oceno 
strukturnih značilnosti in poškodovanosti sestojev na posnetkih iz zraka. Stične točke 
obeh podatkovnih ravni so kontrolni sestoji, za katere obstajajo parne ocene na obeh 
ravneh. Polno informacijsko vsebino in vrednost bo tako dobila šele s ponovnim 
merjenjem. 
V začetni fazi je raziskava omejena na dva raziskovalna profila, eden je na Pokljuki 
in drugi na Jelovici, skupna površina pa znaša 2770 ha (slika 1). Območje je bilo iz 
zraka površinsko posneto z infrardečim barvnim filmom. Vzdolž profilov so bili za 
podrobna terenska snemanja sistematično izbrani kontrolni sestoji (skupaj 12). Sama 
snemanja v teh sestojih so potekala na permanentnih vzorčnih ploskvah običajne 
inventurne mreže Gozdnega gospodarstva Bled. 
Strogo statistično vzeto, seveda profila za celoten prostor nista reprezentativna zaradi 
razmeroma velike površine in raznolikosti, ki jo zajemata, pa vendar kažeta vse 
bistvene značilnosti in probleme visokogorskega smrekovega gozda. V nadaljevanju 
prikazani izsledki so tako zanimivi kot ocene za posamezne tipe gozda (stratume), ne 
35 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
smemo pa jih razumeti kot povprečne ocene za celo območje (razlike v stratusni 
strukturi med profili in celotno populacijo). 
2.3.1 Terensko snemanje 
Terensko snemanje je potekalo v dveh stopnjah: 
- l. stopnja: Sistematično izločanje kontrolnih sestojev vzdolž raziskovalnih 
profilov 
- 2. stopnja: Snemanje dendrometrijskih podatkov in ocena osutosti na 
permanentnih vzorčnih ploskvah 
Snemanja so bila opravljena na stalnih ploskavah, ki so jih na GG Bled zakoličili za 
redno inventarizacijo gozdov že v sedemdesetih letih (kontrolna vzorčna metoda). V 
okviru raziskave smo opravili vse običajne in nekatere posebne dendrometrijske 
meritve, poleg tega pa smo za vsako drevo ocenili tuai osutost krošenj na 10 % 
natančno s pomočjo uporabe referenčnih fotografij (EAFV, 1986). Nadroben pregled 
obsega snemanj je razviden iz preglednice 2. 
Preglednica 2: Značilnosti terenskega snemanja in podatkovna struktura 
Tabelle 2: Eigenschaften der Gelaendeaufnahmen und die Datenstruktur 
Površina vzorčne ploskve: 4 ari 
Vzorčna mreža: 100 x 200 m 
Opis vzorca: 
Izmera dreves: 
Izbrana drevesa: 
samo Jelovica: 
samo Pokljuka: 
Podatki: 
lokacija, opis sestoja, opis rastišča 
prsni premer v cm, socialni položaj, osutost (10 % stopnje), 
dolžina krošnje 
dominantna višina v m 
Dodatna snemanja: 
utesnjenost krošnje (vsako drevo) 
gozdnogojitvena funkcija (vsako drevo) 
vrtanje prirastka Id v mm za obdobja: 1976-1981 in 1982-1986 
(prvo drevo vsake stopnje osutosti v vzorcu) 
Terenska dela so opravili sodelavci VTOZD za gozdarstvo, ki so kasneje sodelovali 
tudi pri fotointerpretaciji. 
36 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Bistvene značilnosti kontrolnih sestojev so razvidne iz preglednice 3. 
Preglednica 3: Zgradba, zdravstveno stanje in dendrometrijski znaki kontrolnih 
sestojev 
Tabelle 3: Struktur, Gesundheitszustand und dendrometrische Daten der 
Kontrollbestaende 
C',$ 
~ 
poškodova- ,-., t')~ .§ Kontr. sestoj ""' = nost N M Ms s 1 ~ s s ~ ... o "' ~ ro c':S C',$ o~ .~ $ "' ~ b4 o .,:.. št.odd. tip z osut. ind. o ...... ~ "' (l'l 
Pokljuka 120 22,2 35,3 34,6 40 510 11,1 5,5 
Pl 37,38 st. deb 33 30,9 58,3 50 46 678 12,4 8,1 140 23,5 
P254,55,59 ml. drog 27 16,4 12,4 19 33 330 11,2 1,7 50 25,5 
P360n9 st. drog 17 16,4 14,2 21 42 450 12,8 1,8 75 19,7 
P485 st. deb 28 26,1 42,9 42 41 590 11,0 6,9 175 19,5 
P5104 raznodob. 15 23,5 35,5 30 36 382 5,7 7,9 120 14,9 
Jelovica 89 14,9 10,5 32,2 36 443 7,8 10,5 
Jl 112 st. deb. 28 17,0 15,4 47 28 415 6,2 17,1 160 19/15 
J218,23 ml.deb 10 15,5 11,9 24 52 625 11,8 0,5 100 20/17 
1342 st. drog. 11 13,4 6,0 21 44 544 12,1 5,8 80 21/18 
J454 ml. deb. 12 13,7 8,6 30 39 497 7,8 22,2 100 21,18 
J5 63 ml. deb. 10 14,1 8,9 22 35 375 7,4 2,6 100 16/12, 
J683,85 st. deb. 8 16,3 12,7 26 33 341 5,7 4,0 140 15/11 
J788 st. deb. 10 12,4 5,3 29 30 311 5,6 6,4 120 15/11 
l) Prirastek m3/ha/leto: Pokljuka 1976-1987, Jelovica 1982-1988 
SI: site indeks za smreko/bukev 
2.3.2 Aerosnemanje in fotointerpretacija 
Z našo raziskavo smo zajeli po en snemalni red na Jelovici in Pokljuki. Tehnični 
podatki aerosnemanja so vidni iz preglednice 4. 
37 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
Preglednica 4: Tehnične značilnosti infrardečega barvnega aerosnemanja na 
Pokljuki in Jelovici 
Tabelle 4: 
Izvajalec: 
Kamera: 
Filter: 
Film: 
Merilo: 
Preklop: 
Redovi: 
Št. slik: 
Technische Daten der lnfrarot-Farbaufnahmen auf Pokljuka -Jelovica 
Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 
Zeiss-Jena, LMKs kompenzacijo pomika objektiv.C: 305.33 mm 
minus modri (propustnost> 550 nm) 
Kodak IRC 2443 
1: 5000 
65 % v redu 
2 
21 + 21 
Fotointerpretacija je potekala s stereoskopom INTERPRETOSKOP B Zeiss-Jena 
pri 8- do 12- kratni povečavi neposredno na izvirnih diapozitivih. Fotointerpretator, 
inž. gozdarstva D. Hladnik1), je ves čas sodeloval tudi pri terenskih delih, in to je 
omogočilo zanesljivo oceno osutosti. 
Za fotointerpretacijo poškodovanosti dreves smo uporabili metodo, ki smo jo razvili 
že v prejšnjih raziskavah (Hočevar in Hladnik 1988). Obsegala je izločanje in 
razmejevanje sestojev in sistematično vzorčno oceno sestojne poškodovanosti. 
Osutost drevja smo presojali po barvnih odtenkih in strukturnih značilnostih po 10 
odstotnih stopnjah. 
2.3.3 Obdelava in ovrednotenje podatkov 
Snemanja so zajela približno 4500 dreves na terenu in več kot 50 000 iz zraka; to je 
zahtevalo zelo smotrno obdelavo podatkov. S posebej za to raziskavo razvitimi 
računalniškimi programi v FORTRAN-u smo oblikovali dve ločeni datoteki: 
datoteko znakov dreves (meritve in izvedene vrednosti) in datoteko ploskovnih 
vrednosti vzorčnih ploskev (lesna zaloga/ha, sprotni volumenski prirastek/ha itn.). 
Nadaljnja računalniška obdelava je ločeno za obe skupini obsegala izračun srednih 
vrednosti, ustreznih statističnih parametrov in testnih vrednosti s standardnimi 
statističnimi programi. Statistični kazalniki imajo deloma le orientacijsko vrednost, 
ker podatkovno gradivo, strogo vzeto, ni zmeraj zadoščalo načelom matematično -
statistične teorije. 
38 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
3IZSLEDKI 
3.1 Poškodovanost dreves in sestojev 
3.1.1 Izbira metode ocenjevanja poškodovanosti 
3.1.1.1 Optimiranje metode ocene sestojne poškodovanosti 
Poškodovanost gozda, sestoja ali ploskve ponavadi opisujemo z razvrstitvijo dreves 
po stopnjah poškodovanosti. Izraz je za nadaljnjo računalniško obdelavo in analizo 
medsebojnih odvisnosti različnih dejavnikov zelo neprimeren, zelo malo pa pove tudi 
o prostorski koncentraciji poškodb. Izhod je v določitvi prostorskega indeksa 
poškodovanosti. 
V literaturi je opisanih več takih poskusov (Schmidtke 1987, Haegeli 1987, Neumann 
1989), ki pa po našem mnenju ne ustrezajo povsem. Zato smo pred leti (Hočevar, 
Hladnik 1988) začeli raziskovati sami. V pričujoči študiji smo se osredotočili na dva 
kazalnika: povprečno osutost in indeks poškodovanosti, ki smo ju poskusili 
objektivno ovrednotiti. 
Določitev obeh kazalnikov temelji na poprejšnji oceni stopnje osutosti za posamezna 
drevesa. Kljub znanim pomanjkljivostim takega ocenjevanja (subjektivnost, 
nespecifičnost slike) smo uporabili metodo, ki je v navadi pri vseh evropskih popisih 
umiranja gozdov. V primerjavi s prejšnjimi raziskavami smo jo izboljšali toliko, da 
smo uporabljali referenčne fotografije osutosti krošenj (s tem smo zagotovili 
ponovljivost ocenjevanja) in vpeljali ocenjevanje po 10-odstotnih stopnjah osutosti. 
Izkazalo se je, da je popolno lestvičenje osutosti z enakimi presledki nujno za 
nadaljnjo matematično statistično obdelavo. 
Prostorske kazalnike sestojnih poškodb smo za posamezne ploskve (sestoji, vzorčne 
ploskve) izračunali po obrazcih: 
i:OSi 
povprečna osutost (POS) v %: POS = ~-- x 100 
n 
OSi: osutost drevesa i v ploskvi 
n: število dreves v ploskvi 
indeks osutosti (IND): IND = delež dreves z osutostjo več kot 25 % 
Mejo 25 % smo izbrali na podlagi naših izkušenj v prejšnjih raziskavah (Hočevar, 
Hladnik, 1988). Uveljavila se je pa tudi že kot tako imenovani prag poškodovanosti 
39 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
(Schlaepfer in Haemmerli, 1990) pri prikazu izidov popisov umiranja gozdov drugod 
v Evropi. 
Ocene sestojne poškodovanosti (POS, IND) ni mogoče dobiti z neposredno okularno 
oceno, čeprav obstajajo tudi taki poskusi .(Schwarzenbach in dr., 1986), temveč le s 
polnim ali vzorčnim snemanjem osutosti posameznih dreves na terenu ali na 
aeroposnetkih. Za obsežnejša snemanja je primerno le vzorčno snemanje. Pri tem se 
postavlja vprašanje, kolikšna velikost vzorca je smotrna za zanesljivo in racionalno 
oceno sestojne poškodovanosti. 
To vprašanje smo proučili v posebni študiji na 49 vzorcih terenske meritve v 
kontrolnih sestojih 1 in 4 na Pokljuki (izbrani so bili vzorci z vsaj 10 dreves). S 
posebnim simulacijskim programom smo nato spreminjali velikost vzorca od 1, 3, 6 
do 10 dreves in preučevali gibanje variance in standardne napake sestojne ocene za 
oba prostorska kazalnika. Poleg izvirnih vrednosti (POS, IND) smo v računu 
upoštevali tudi transformirane. Preučili smo tele transformacije: 
POST = arcsin~~ 
INDT,=v'(n' + ¾) 
n' = delež dreves z OS > 25 % 
Bistveni izidi so vidni na sliki 2, ki prikazuje za posamezne kazalnike gibanje 
koeficienta variacije v odvisnosti od števila dreves v vzorcu. Iz tega je nato mogoče 
zlahka določiti potrebno število vzorcev za zahtevano natančnost ocene. Iz študije 
sledi, da je smotrna velikost vzorca za določitev POS približno pet dreves. Za 
zanesljivo oceno sestoj ne poškodovanosti zadostuje v tem primeru že 10 do 15 
vzorcev. Za določitev indeksa osutosti ploskve potrebujemo več dreves v vzorcu (vsaj 
10) in več vzorcev. Študija kaže tudi, da je enodrevesni vzorec neučinkovit in 
neprimeren celo za delo z aeroposnetki. 
40 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Slika 2: 
Bild2: 
Odvisnost koeficienta variacije od števila dreves v vzorcu in metode 
izračuna 
Einfluss der Anzahl der Baeume in der Stichprobe und der Berech 
nungsmethode auf die Hoehe des Variationskoeffizienten 
3.1.1.2 Primernost različnih kazalnikov poškodovanosti sestojev 
Predstavljena sestojna kazalnika imata zelo različno informacijsko vsebino. 
Povprečna osutost (POS) je razmeroma stabilna srednja vrednost z nizkim 
koeficientom variacije, zelo malo pa pove o sami porazdelitvi drevja po različnih 
stopnjah osutosti. Izračun povprečne osutosti je skoraj brez vrednosti, če stopnje 
osutosti niso enako široke; to je bilo še do nedavnega pravilo pri snemanjih 
propadanja gozdov. Določitev povprečne osutosti zahteva natančno oceno osutosti 
vsakega drevesa. 
Bistveno drugačne so lastnosti indeksa osutosti (IND), ki upošteva predvsem drevje 
s srednjo in vis.oko osutostjo. Bistvena prednost kazalnika je, da ga je mogoče 
preprosto določiti tudi med rednimi inventurami. Zadostuje namreč enostavno štetje 
očitno poškodovanih dreves (primerjava s katalogom referenčnih dreves). 
V naši raziskavi smo izračunali oba kazalnika za vse ploskve in ju primerjalno 
uporabili v različnih izračunih. Praviloma smo z vključevanjem spremenljivke POS 
dobivali nekaj boljše rezultate, kot pa če smo isti izračun opravili s kazalnikom IND, 
razlike pa so bile razmeroma majhne. Da sta oba kazalnika dobro povezana (r = 
0.918), vidimo tudi iz slike 3. 
Slika 3: 
Bild 3: 
41 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
BO • • ••• • •. • ........... • ... .. 
"" > 
l;j 30 
o 
1-
~ 20 
o 
o .... · .... : ......... : ... . 
20 40 60 80 
INDEKS OSUTOSTI vi 
100 
Povezava med povprečno osutostjo in indeksom osutosti (Pokljuka: 
120 ploskev) 
Zusammenhang zwischen mittlerem Nadelverlust und Schadenindex 
(Pokljuka, 120 Flaechenwerte) 
3.1.1.3 Primerjava terestrične in fotointerpretacijske ocene osutosti 
V kontrolnih sestojih smo snemali osutost terestrično in fotointerpretacijsko. 
Rezultati obeh metod snemanja so v obliki frekvenčne porazdelite drevja po stopnjah 
osutosti za Pokljuko prika:aani na sliki 4. Vidimo, da se ocene razmeroma dobro 
ujemajo, ker smo, kolikor je bilo največ mogoče to metodično zagotovili s tem, da je 
fotointerpretator sodeloval ves čas tudi pri terenskem ocenjevanju. 
Razlike so nekoliko opazne pri drevju z nizko stopnjo osutosti, in to opažajo tudi 
drugi avtorji (Roehle, 1987). Zaradi bolj.šega vpogleda v vrh krošenj na aeroposnetkih 
in s tem prepoznavanja anomalij, ki se pri terenskem ogledu ne opazijo, je delež 
nepoškodovanega drevja pri fotointerpretacijski metodi nekaj manjši. Nekatera 
neskladja so seveda normalna, saj ne gre za opazovanja na istem drevju, različno pa 
je tudi število opazovanj. Terestrična ocena temelji na snemanju 3.200 dreves, 
fotointerpretacijska pa kar 16.100. 
3.1.2 Poškodovanost dreves 
Kljub nekaterim zelo pesimističnim ocenam v gozdarski praksi je drevje na celotnem 
raziskovalnem območju še razmeram malo poškodovano. 
Kako je s smreko na Pokljuki, kaže slika 5. Na večini drevja (59.8 % ) ni videti poškodb, 
drevja z očitnimi poškodbami (osutost > 25 %) je samo 16.8 %. Povprečna osutost 
drevja znaša 22.2 %. Pomembne pa so razlike v stanju mladih in starih sestojev: mladi 
42 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
sestoji so bistveno manj poškodovani kot stari - v teh prevladuje drevje z osutostjo 
med 16 do 35 %. 
50 
25 
o 
Slika 4: 
Bild 4: 
Slika 5: 
Bild 5: 
llllllfoto 
.!!!!!!!!IIm:===-----------...JlllIIIIDteren 
0-15 26-35 46-55 66-75 >85 
16-25 36-45 56-65 76-85 
OSUTOST 
Primerjava ocen osutosti drevja s fotointerpretacijo in terenskim 
snemanjem (Pokljuka; kontrolni sestoji, brez podstojnih dreves) 
Vergleich der Resultate der N(ldelverlustschaetzungen mit der Fotoin 
terpretation und Gelaendeaufnahmen (Pokljuka,· Kontrollbestaende, 
ohne un terdnteckte Baeume) 
--✓ s ~~~ e"' 
~~~~ 
Osutost smreke na Pokljuki v mladih in starih sestojih (kontrolni sestoji) 
Verteilung der Fichte nach Schadklassen (Pokljuka-Kontrollbestaende) 
43 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
Zaradi zelo majhnega deleža drugih drevesnih vrst v gozdovih na Pokljuki zanje 
skorajda ni mogoče podati ocene. Od 56 jelk (kontrolni sestoji) jih je večina uvrščena 
v stopnje od 45 % do 75 % (v enakih deležih), in nobena pod 25 % osutosti. 
Nekoliko boljše kot na Pokljuki je na Jelovici, kjer znaša povprečna osutost iglavcev 
11.1 % in listavcev 11.2 %. Stanje poškodovanosti za posamezne drevesne vrste kaže 
preglednica 5 (stolpec: skupaj). 
Preglednica 5: Primerjava osutosti nosilcev funkcij in drugega drevja (Jelovica -
kontrolni sestoji) 
Tabelle 5: Vergleich der Schaeden an Auslese - und Nebenbestandbaeumen 
(Jelovica - Kontroll-bestaende) 
Smreka Jelka Listavci 
"So :Q -~ "So ;g -~ .So ~ -~ ...... Os Os Os 
;::l "' ;::l ;::l "' ;::l ;::l "' ·::l Stopnja osutosti .... o ,!:<: .... o ,!:<: .... o ,!:<: "O = "' "O = "' "O = "' 
* * * * * * * * * = = = = = = = = = 
n 414 456 870 93 65 158 524 147 671 
<15 59,4 73,7 66,9 16,1 41,5 26,6 91,2 95,2 92,1 
20 25,1 19,9 22,4 33,3 20,0 27,8 6,9 4,8 6,4 
30 7,0 5,3 6,1 14,0 21,5 17,1 1,1 o 0,9 
40 5,6 0,9 3,1 18,3 12,3 15,8 0,5 o 0,4 
50 1,0 0,2 0,6 8,6 3,1 6,3 o o o 
60 0,9 - 0,5 1,1 1,5 1,3 o o o 
70 0,7 - 0,3 6,5 o 3,8 o o o 
80 0,2 - 0,1 2,2 o 1,3 0,2 o 0,1 
>90 o - o o o o o o o 
Povprečna 
17.1 13.4 15.1 31.7 22.0 27.3 11.2 10.5 10.6 
osutost 
Na Jelovici je zdravstveno stanje torej ugodnejše pri vseh drevesnih vrstah. Pri smreki 
samo 10.7 % drevja presega prag poškodovanosti, pa tudi pri jelki je s 45.6 % stanje 
še razmeroma ugodno. Očitno poškodovanih listavcev skoraj ni, saj je njihov delež 
manjši od 2 %. Ker starost vseh analiziranih sestojev na Jelovici presega 80 let, analiza 
po starosti sestojev ni bila opravljena. 
Iz sumarnih krivulj na sliki 5 ni mogoče razbrati ničesar o gospodarski in gojitveni 
vrednosti bolj ali manj poškodovanega drevja. Zato je zanimiva primerjalna analiza 
44 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
poškodovanosti nosilcev funkcij in drugega drevja na Jelovici, ki jo dodatno vsebuje 
preglednica 5. 
Primerjava za Jelovico kaže, da je zdravstveno stanje nosilcev funkcij še bistveno 
boljše kot pa drugega drevja. 
Na Pokljuki nosilci funkcij pri snemanju niso bili določeni, zato smo drevje različnih 
stopenj poškodovanosti nadrobneje opredelili s pomočjo njihovih strukturnih in 
dendrometrijskih znakov. Rezultati so prikazani v preglednici v prilogi. 
Preglednica v prilogi vsebuje zelo zanimive informacije za poglobljeno analizo 
lastnosti drevja različnih stopenj poškodovanosti. Pri interpretaciji pa je treba 
upoštevati različno zasedenost posameznih stopenj osutosti in pogoste interakcije 
med različnimi kazalniki, kot: naraščanje osutosti z naraščanjem premera, (starosti), 
vpliv rastišča in starosti, itn. Kljub navedenim pomislekom je mogoče izluščiti 
nekatere zelo pomembne ugotovitve, ki jih potrjujejo tudi prirastoslovne analize, 
njihovi izsledki pa bodo prikazani kasneje. 
Iz preglednice sledi, da se drevje mladih sestojev (drogovnjaki do 60 let) mnogo 
močneje odziva na poškodbe asimilacijskega aparata kot drevje starih sestojev; pri 
tem je zelo pomembna socialna pripadnost. Ugotavljamo: 
- Ne glede na starost sestojev velja, da v sloju nadraslega drevja ni drevja z visokimi 
stopnjami osutosti, to lepo potrjuje tudi slika 10. V obeh drugih socialnih slojih 
najdemo drevje vseh stopenj osutosti. 
- Naraščanje premera pri drevju z nizko in srednjo osutostjo je le navidezno in izvira 
iz tega, da najdemo nepoškodovano drevje predvsem v mladih sestojih (nizki 
premeri na l. stopnji osutosti). Očitno je, da se premer pri visokih stopnjah 
osutosti zmanjša (stolpec: skupaj); to kaže na povezavo med prirastkom in 
osutostjo in da poškodbe, vsaj pri tem drevju, trajajo že dalj časa (glej tudi sliki 9 
in llc). Zadnjo ugotovitev potrjuje tudi analiza kazalnika soc2 (nekakšen 
indeksiran premer: relativna vrednost premera drevesa glede na srednji premer 
ploskve). Vse nadraslo in ne preveč poškodovano soraslo drevje ima 
nadpovprečne premere (soc2 > 100). Ta ugotovitev ne velja za podraslo drevje. 
- Pomembni sklepi o gojitvi so mogoči na podlagi analize kazalnika soc2;1, ki je 
merilo za socialni vzpon (vrednosti > 1) ali sestop (vrednost< 1) dreves med 
dvema snemanjema (10 let). Preslojevanje je intenzivno predvsem v mladih 
sestojih, pri tem so poleg osutosti pomembni še drugi dejavniki, kot sta socialna 
pripadnost in "fiziološka vitalnost" (osutosti ne moremo enačiti z vitalnostjo). 
Vzpenjalce najdemo samo še pri drevju obeh gornjih slojev. V sloju nadraslega 
drevja opažamo sicer signifikanten vpliv osutosti na intenzivnost preslojevanja, 
vendar osutosti do 45 % ne zadoščajo, da bi sprožile sestop dreves. Vzroki za tako 
45 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
opažanje so lahko zelo različni: poškodbe trajajo šele kratek čas, učinek osutosti 
prekrivajo drugi, močnejši vitalnostni dejavniki. Očitno sta socialni vzpon in 
sestop v odvisnosti od osutosti pri drevju soraslega sloja. Nikakršnih možnosti za 
socialni vzpon nima podraslo drevje ne glede na osutost. 
Drevje v starih sestojih se na poškodbe krošenj ne odziva več s preslojevanjem, čeprav 
je pri močno poškodovanem drevju tako težnjo mogoče zaznati (nesignifikantno). 
Analiza preslojevanja ima zaradi kratkega časovnega obdobja, ki ga zajema, za zdaj 
le omejeno vrednost. Vendar že ti rezultati kažejo na izjemno informacijsko vrednost 
kontrolne metode na stalnih vzorčnih ploskvah, ki je ne dosega nobena druga klasična 
operativna inventurna metoda. 
3.1.3 Poškodovanost sestojev 
Za poglobljeno analizo zdravstvenega stanja gozda ne zadošča poznavanje deležev 
poškodovanega drevja. Poškodbe morajo biti razvrščene tudi prostorsko. Pri tem je sestoj 
kot temeljna načrtovalna enota vezni člen, ki omogoča včlenitev ocene poškodovanosti 
v sistem gozdnogospodarskega načrtovanja in s tem tudi učinkovito ciljno ukrepanje. 
Kot smo že omenjili v prejšnjem poglavju, smo v raziskavi za oceno poškodovanosti 
sestojev uporabljali dva kazalnika: povprečno osutost in indeks osutosti. Za 
posamezne kontrolne sestoje sta podana v preglednici 1, ki omogoča sočasno tudi 
primerjavo z drugimi sestojnimi kazalniki. Zopet lahko ugotovimo, da je stanje na 
Jelovici nekoliko boljše kot na Pokljuki. Iz preglednice 1 je očitna tudi povezava med 
starostjo in poškodovanostjo sestojev; to nazorno potrjuje tudi slika 6, ki predoča 
stanje na celotnem raziskovalnem profilu na Pokljuki. 
Iz slike 6 vidimo, da je povprečna osutost v sestojih mlajših razvojnih faz nižja kot v 
starejših (sig.: 0,0001), obenem pa je manjši tudi delež poškodovanih dreves. 
Ugotovitev je zelo pomembna z gozdnogojitvenega stališča, saj pomeni, da je 
normalna nega mladih sestojev še zmeraj mogoča. 
Razdalje na X-osi na sliki 6 so nanesene sorazmerno z velikostjo posameznih 
sestojnih tipov, tako da je mogoče oceniti tudi površinske razsežnosti poškodb 
različne intenzitete. Vidimo, da prevladujejo starejši debeljaki, ki so sočasno tudi 
najbolj poškodovani. 
Za ponazoritev prostorske razmestitve. poškodb je bila na podlagi fotointerpretacije 
IRC aeroposnetkov izdelana karta poškodovanosti. Za Pokljuko je prikazana na sliki 
7, na njej sta druga ob drugi predstavljeni sestojna karta in karta poškodovanosti. 
46 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Poškodovanost sestojev je ponazorjena z indeksom poškodovanosti. Primerjava obeh 
kart potrjuje veliko odvisnost višine poškodb od razvojne faze. ' 
Slika 6: 
Bild 6: 
1.5 
10 
20 
o 30 
~ 
i 
40 
50 
j 40' 
8 30 ;;; !i! POPREČNA OSUTOST o ·~ SESTOJA !!, .. ... 
"' 
1100 
10 i 
% 1 2 3 4 5 6 
SESTOJ NI TIP 
~ ! ~ z 1 15 "' ! w 8 j j a a: o o UJ < 
~ lll ~ .J t; ,-: :JE o ., 
Poškodovanost sestojev na Pokljuki (fotointerpretacija 1118 ha brez 
podstojnega drevja) 
Waldschaeden in Bestaenden unterschiedlichen Entwicklungsphasen 
(Luftbilauswertung 1118 ha - ohne unterdrueckte Baeume) 
Preglednica 7: Statistična analiza povprečne osutosti smreke v kontrolnih sestojih 
vzdolž snemalnega profila na Pokljuki (ANOVA) 
Tabelle 7: Statistische Analyse (ANOVA) der Bestandesschadwerte von 
Kontrollbestaenden (Fichte) auf demAufnahmeprofil Pokljuka (Fichte) 
Kontrolni 
Realno stanje s popravkom na isti Dg 
sestoj odd. št. vzorcev Dg 95 %-meje 95 %-meje POS 
zaupanja POS zaupanja 
37/38 33 49,64 27,4 25,4-29,5 23,7 21,8-25,7 
54/55/59 27 19,18 16,5 14,2-18,8 21,7 19,6-23,9 
60{19 17 20,76 16,4 13,6-19,3 20,2 17,5-22,9 
85 28 42,43 24,3 22,1-26,6 21,4 19,4-23,6 
104 15 30,33 23,6 20,5-26,7 23,1 20,2-26,1 
Skupaj 120 34,33 22,2 21,11- 23,87 22,2 21,18- 23,22 
Slika 7: 
Bild 7: 
47 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
SESTOJNA KARTA 
POKLJUKA 
M 1:10000 
500 "'°"" 
legenda : c:::::J MLADJE IN GOščA 
~ Ml.A~I DROGOVNJAK 
~STAREJSIOFIO(lOVN-W( 20-30cm 
~ MLAJŠI DE8ELJ4K 
(:i!i!ijSTARl:JŠIDBJEl,.,IM CQ-50crn 
UlllilmSTAREJŠIOEB.STftKJEN 50cm 
IIlIIIIIll STARE.IS! DEB. VRZELAST, OSTAHKI 
!'m!1&51RAZNOD06Nl GOZO 
KARTA POŠKODOVANOSTI GOZDNIH SESTOJEV 
POKLJUKA 
M1=10000 
DELEŽ DREVES lOSIJTOaTJO > 25'!1. 
LEGENDA: 0-10¾CJ::] 
10 -20% ~ 
20 -30 % ETIZJ 
30-40%~ 
40-50%~ 
50-60%-
Prikaz stanja gozdov na izbranem območju na Pokljuki. Primerjava 
sestojne karte s karto poškodovanosti kaže na medsebojne povezave 
med intenzivnostjo osutosti in starostjo (razvojno fazo) sestojev. 
Schadenkarte und Bestandesstruktur auf Pokljuka (Luftabildauswertung). 
Der Ausschnitt zeigt auf enge Abhaengikeit zwischen dem Schadindex und 
dem Bestandesalter (Entwicklungsphase) hin. 
48 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Razjskovalni profil na Pokljuki poteka od roba planote, ki je razmeroma izpos tavljen 
vplivom industrijskega, širšega okolja proti notranjosti, kjer je planota razmeroma 
zavarovana. Zato nas je zanimalo, če se to kaže tudi v prostorskem trendu poškodb 
vzdolž profila. Za analizo smo uporabili terestrične ocene poškodovanosti na 
vzorčnih ploskvah; te je bilo treba najprej očistiti vpliva starosti sestojev in izbrati 
primerne kovariable. Da bi postopek poenostavili, smo kot kovariablo uporabili kar 
temeljično srednji premer dreves na vzorčnih ploskvah. Izsledke analize podaja 
preglednica 7. 
Iz preglednice 7 razberemo, da po preračunu vrednosti povprečne osutosti na isto 
razvojno fazo (isti Dg) ni bilo mogoče ugotoviti kakršnega koli prostorskega trenda. 
3.2 Poškodovanost in rast 
Zdravstvenega stanja dreves in sestojev ni mogoče meriti neposredno, temveč le 
oceniti s pomočjo pomožnih znamenj, kot so: osutost, kloroza itn. Med temi znamenji 
in zdravstvenim stanjem (vitalnost, poškodovanost)- to se dolgoročno kaže v rasti in 
mortaliteti osebkov- mora (če so opažanja za oceno pojava relevantna) biti povezava, 
ta pa je podlaga za oblikovanje fiziološko pomembnih stopenj poškodovanosti. S 
podobnimi problemi ima opravka humana medicina, ki tudi postavlja nadrobno 
diagnozo na podlagi cele vrste posameznih preiskav (zanimivo je, da jih ne skušajo 
preračunavati na en sam kazalnik), zdravstvene statistike pa končno upoštevajo le 
starost in mortaliteto kot izraz zdravstvenega stanja neke populacije. 
Ocena osutosti je torej prava, če lahko dokažemo njeno povezavo z rastjo in 
mortaliteto dreves in sestojev. Pri tem je treba razločevati med rastjo (prirastkom) 
drevesa v debelino in ploskovnim prirastkom sestojev. Metoda kontrolnega snemanja 
na stalnih ploskvah, ki je bila podlaga našega terenskega snemanja, se je izkazala zelo 
primerna za tovrstne raziskave. Za obračune, ki jih bomo predstavili v naslednjih 
poglavjih, smo imeli na voljo 4995 posameznih (Id mm/1) in 209 ploskovnih (Iv m3/ha) 
vrednosti. Pomembna metodična prednost izbranega postopka je tudi v tem, da izpadi 
letnic ne morejo popačiti izmerjenega periodičnega prirastka. 
3.2.1 Osutost in debelinski prirastek 
Debelinski prirastek (Idi) za posamezno drevo (i) je pri kontrolni metodi zelo 
preprosto izračunati, in sicer tako kot razlike v premeru dreves pri končni (d2i) in 
začetni meritvi (dli): 
Idi= d2i-d1i 
49 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
Iz načina obračuna se vidi, da se zaradi izpada letnic ocena prirastka ne more popačiti. 
Račun je bil na Pokljuki opravljen za eno obdobje (1975 - 1986), na Jelovici pa za dve 
(1973 - 1983 in 1983 - 1988). 
Metoda določanja s parnimi razlikami premerov daje zanesljive rezultate; to je 
pokazala tudi primerjava z metodo vrtanj, ki so bila na Pokljuki primerjalno 
opravljena na 248 drevesih različne stopnje osutosti (preglednica 8). Ocene 
debelinskega prirastka so skoraj enake (razlike niso signifikantne). Obenem rezultat 
računa kaže tudi na to, da izpada prirastka za zdaj na Pokljuki ni. 
Preglednica 8: Statistična primerjava ocen debelinskega prirastka z metodo razlik 
premerov in vrtanja (test parnih primerjav) 
Tabelle 8: 
n 
sred.vrednost 
stand.odkl.:s 
s% 
razlika 
Test razlike 
Statistischer Vergleich der Durchmesserzuwachs schatzungen durch 
Bohrungen und Durchmess erdijferenzen (Test: Paarvergleiche) 
Razlika premerov 
Durchmesserdifferenz 
Dmm/1 
248 
3.40 
1.87 
55 
-0.048 
p:::: 0.74 11.S. 
Vrtanje 
Bohrung 
Id mm/1 
248 
3.44 
1.45 
42 
Za oceno odnosov med debelinskim prirastkom in osutostjo je bila za obe rastišči in 
različne drevesne vrste opravljena najprej enovariantna analiza. Izsledki so prikazani 
na slikah 8a do 8d. 
Prikazi na slikah 8a do 8d podajajo absolutne vrednosti prirastkov za posamezne 
stopnje osutosti (10 % stopnje). Za vsako vrednost je vrisan tudi statistični interval 
zaupanja (p = 0.95), tako da je mogoče presoditi katere razlike med vrednostmi so 
značilne in katere ne. 
Debelinski prirastki smreke na Pokljuki in Jelovici so približno enaki in razmeroma 
skromni (3 mm) tudi pri neprizadetem drevju stopnje 1 (sl. 8a, 8b). Upad prirastka z 
naraščajočo osutostjo je opazen kot temeljni trend, na Jelovici je izrazitejši kot 
Pokljuki. Jasnejši postajajo odnosi s porazdelitvijo drevja na mlade (mlajši in starejši 
drogovnjaki) in stare sestoje (debeljaki). 
Izrazit in značilen je upad prirastka jelke in listavcev na Jelovici (sl. 8c, 8d). Z 
značilnim zmanjšanjem prirastka se odziva drevje že pri malenkostni presvetlitvi 
50 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
krošnje. Iz gospodarskega zornega kota je pomemben podatek, da je nepoškodovana 
jelka s 4 mm debelinskega prirastka najmočneje priraščajoča drevesna vrsta na 
območju. 
a POKLJUKA - smreka 
; . . . . . . . 
5 .•. ,, . '• .. , .. ,, .•. ,, . ,, . . . . . . . . 
srn::-:?-·?··:·-~:- ~-:-·-1·. ·: 
~ 4 ( • :· • :· • ~ • ·> ·:. · :· . :· . ~ . ·: . ·: i 
i 3 r·· .... ·f ·t· t· ··· ··· ··· · · · ··· .. ., 
~ 2l:- .: .. : .. ; .. : · l ·t:_. : .. l: ..J: ..  
:L : •:; ••• •·• t + l ~. 1 1 1 1 1 1 1 
C 
1 2 3 4 5 6 7 8 9 
OSUTOST 
JELOVICA - jelka 
6 ............ - . . .. . . ...... .. 
5 :" 1 ·': .. :' . ': .. :' . 
.s 4 . . . . '• .. •' • '• •• •' . 
QI • • • • • 
r-t • • ••• i 3 •• '. •,• •,•. •,. •,•. 
~ 2 : .. ; .. f .. : ... : .. : .... : .. ; .. : 
. l f- 1 t JU 
1 2 3 4 5 8 7 8 
OSUTOST 
b JELOVICA - smreka 
6 ............ - .... . 
5 ...•. ,, ..... - .. ,, . 
.3 4 •• 'I' '•' '••' '•' '•'' 
QI 
r-1 • • • • • • 
! : u !jf 
2 3 5 8 
OSUTOST 
7 8 
d JELOVICA - listavci 
6 . . . . • . . . .. . . .. . . . . ...... .. 
5 ....•... •' .. '• ... 
.3 4 •••• ,. •••••••••••• 
QI 
,-t 
i 3 ................. . + 
~ 2 :· •• '. .• 'f .. ·1·· .. 
.· ............. . 
. . . 
. . . o ............. . 
2 3 4 
OSUTOST 
. . . .. . . . 
B 
Slika 8: Povezava med debelinskim prirastkom in osutostjo različnih 
drevesnih vrst na Pokljuki (obdobje: 1976-1986) in Jelovici (obdobje: 
Bild 8: 
. 1972-1988). Kontrolni sestoji, vse razvojne faze 
Zusammenhang zwischen Durchmesserwachstum und N adelverlust fuer 
verschiedene Baumarten auf Pokljuka und Jelovica (Kontrollbestaende, 
alle Entwick-lungsstufen zusammen) 
Navedeni prikazi upoštevajo le enovariantne povezave med obema parametroma Id 
in osutostjo, ne pa mnogih interakcij z drugimi dendrometrijskimi znamenji. Da so 
51 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
te pomembne, kaže že omenjena preglednica 6, ki čeprav težko berljiva, omogoča 
sočasno analizo vpliva še dodatnih dejavnikov, kot so: socialni položaj (socz), 
razvojna težnja (soc211), premer (d) in starost drevja. 
Zelo pomemben dodatni dejavnik, ki interakcijsko vpliva na odnos med debelinskim 
prirastkom in osutostjo, je starost drevja. Iz slik 9a in 9b (glej tudi sliko 13) se za 
smreko lepo vidi, da je reakcija mladega in starega drevja na presvetljevanje krošenj 
(osutost) zelo različna. Kot bomo za izbrane sestoje še nadrobneje videli, so predvsem 
zelo občutljivi mladi sestoji. 
a 
b 
POKLJUKA - smreka 
stari sestoji 
6 ...... - .•..............•. - .. . 
5 ...... , . ' ... · ........... ' ..... . 
1 2 3 4 9 6 7 8 9 
OSUTOST 
JELOVICA - smreka 
stari sestoji 
6 ....•............•........ 
9 .... ' ............ ' ....... . 
B 4 : t. : 1· : : : . . . . .. :· ...... j' ...... ·: 
Q) ..... 
...... 3 
~ 
~ 2 
: ... ; .. ·+ . . . . . . . ...... : 
. . . . 
. . . . 
,• .. •, ....... ·.· ........ ·. 
1 ... · ..... · .. · .... ' ...... . 
. . . o ...••.•.•...••........ 
2 3 
OSUTOST 
POKLJUKA - smreka 
mladi sestoji 
6 .. ,, ... - .•..............•. - ... 
5 .. ·.•· . , .•.............. ' ..... . 
.s 4 ••••••••• 1 •••••••••••••• 1 •••• '• 
Q) ..... 
...... 3 •• • +- ...•••...•...... ,• . ' .....• 
: 2 : • • : • • ~ • t . t" . . : . . : . . :_ . i . .: . . : 
. ·:.Hhl 
1 2 3 4 9 6 7 B 9 
OSUTOST 
JELOVICA - smreka 
mladi sestoji 
6 ...•.•...•......... 
9 ... , .............. . 
.s 4 ••• ' • '• ••...•..•••• 
Q) ..... 
! : '. 1+:1::: 
:··:·. ·:· ·:·. r .. . 
o ............. . 
. ·.·.: .. 
. ••• •i: •. 
. . . ... - .. 
1 2 3 4 9 6 7 8 
OSUTOST 
Slika 9: Vpliv starosti sestojev na povezavo med debelinskim prirastkom in 
osutostjo pri smreki na Pokljuki (a) in Jelovici (b). 
Bild 9: Einjluss des Bestandesalters auf die Beziehung zwischen Durchmesser-
wachstum und Nadelabfall auf Pokljuka ( a) und Jelovica (b ). 
52 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Zanimiv vpogled v celostno rastno ravnanje mladih smrekovih sestojev daje za 
spremenljivke prirastek, osutost in socialni položaj (socialni indeks: soc2) tudi slika 
10: z rastočim socialnim indeksom prirastek strmo linearno narašča in pada 
razmeroma počasi z naraščajočo osutostjo (počasneje pri podstojnem drevju). Iz slike 
razberemo tudi značilno upadanje deleža močno poškodovanega drevja z 
naraščajočim socialnim indeksom; to kaže na odločilen pomen nepoškodovane 
krošnje za socialno preslojevanje. V mladih sestojih z zelo dinamičnim 
preslojevanjem že malenkostne izgube prirastka zaradi poškodb krošenj vodijo k 
socialnemu sestopu (glej tudi sliko llb). 
Slika 10: 
. Bild 10: 
Vpliv osutosti in socialnega položaja drevja na debelinsko rast pri 
smreki (Pokljuka - mladi sestoji) 
Einjluss des Nadelabfalls und Sozialindexes auf Durchmesserwachstum 
bei Fichte (Pokljuka - Jungbestaende) 
Za razumevanje odziva drevja različnih starosti na naraščujočo presvetljevanje 
krošenj so zelo poučni izsledki analize debelinskega prirastka v dveh različno starih, 
homogenih smrekovih sestojih na Pokljuki (kontrolni sestoj 1: debeljak, 130 let, 
kontrolni sestoj 2: drogovnjak, 50 let; skupaj: 985 dreves), ki so prikazani na slikah 
lla do llc. Bistvene izsledke, ki jih podaja analiza, lahko strnemo v tele ugotovitve: 
Debelinski prirastek starega sestoja je še razmeroma visok (slika lla) in višji kot 
v mladem sestoju (svetlitveni učinek). Osutost na prirastek starega sestoja v 
širokih mejah nima vpliva (razlike niso sig. ). Nasprotno se odziva mlado drevje že 
na majhne izgube iglic z zmanjšanjem prirastka (sig. ). Zanesljivost ocen prirastka 
za obe skupini drevja je na sliki 1 la označena z intervalom zaupanja. 
53 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
- Znak soc2;1 ponazarja trend preslojevanja drevja v odvisnosti od osutosti od prve 
do druge meritve (10 let). Ugotovimo lahko, da se staro drevje kljub dobremu 
priraščanju v širokih mejah ne odziva s preslojevanjem. Nasprotno najdemo v 
mladem sestoju vzpenjalce le pri drevju s neprizadetimi krošnjami (llb ). 
- Izgube debelinskega prirastka se pri poškodovanem drevju kažejo tudi v nižjih 
prsnih premerih (llc) pri drugi meritvi. Za obe skupini drevja je močnejši upad 
opazen šele pri osutostih, ki presegajo 45 %. Krivulja soc2 označuje socialno 
pripadnost pri zadnji meritvi. U gotovima lahko, da spada drevje z več kot 
45-odstotno osutostjo predvsem k podslojnemu drevju. 
Id rmvl 
O meja Za$>• 
+ 
O meja Za$> 
6.01-------------------1.......,, f ...... st.debel ak 
37,38 
4.0l---i:f.!p,jPA,_,,_-l-+-lb=-------1--meja ~-
+ 
2.0 1--1=~3-+El'H.at-f'+-t"H-~-..;;::----i --meja za$>. 
o.o 
0-15 26-35 46-55 66-75 >85 
16-25 36-45 56-65 76-85 
Osutost ¾ 
a) Osutost in debelinska rast 
Nade/ver/ust und Durchmesserwachsstum 
sccind2,socind1 v% 120pii,,i------------------~ 
115--------------
110-=----------------1 
105E-IE3------------~ 
lOOE-11==1i-._..,..,..l""FF~-------1 
95 ~Bf.-E=H::Jl::¼+e1+1--R=1---,e----10:0Soc1nd2,1 
90 st.debeljak 
85 1=3Socind2,1 
9J drogovnjak 
Osutost % 
b) Socialni vzpon in sestop drevja različnih stopenj osutosti 
Umsetzen und Nadelabfall 
54 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
dl.3 cm ✓ socind2 v% 
120 ... -----------• 
100.------------------d 1.3 
9J st.debeliak 
. ..... - •Socind2 60 1------...;_ ____ ....,__ _ _, st. debeUak 
40 -d 1.3 
drogovnjak 
2D Socind2 
O drogovnfak 
Osutost % 
c) Razmerja med osutostjo, prsnim premerom in socialnim položajem drevja 
Beziehungen zwischen Nadelverlust, Brusthoehendurchmesser und Sozialindex 
Slika 11: 
Bild 11: 
Povezava med osutostjo in nekaterimi dendrometrijskimi znaki v sestojih 
različne starosti (Pokljuka, kontrolni sestoji: odd. 54, 55, 59 in odd. 37, 38) 
BeziehungzwischenNadelverlust unddendrometrischenParametem inBestnenden 
verschiRilenenAlters (Pokljuka, KontrollbestaendeAbt.: 54, 55, 59wuiAbt: 37, 38) 
Poleg omenjenih dejavnikov, vplivajo na prirastek še mnoga druga znamenja, ki pa 
jih dozdajšnje analize ne upoštevajo. Da bi lahko ocenili tisti vpliv osutosti na 
debelinski prirastek, ki je oddeljen od drugih dejavnikov, smo za posamezne 
kontrolne sestoje (enotna starost, boniteta rastišča) opravili multivariablo 
regresijsko analizo po temle vzorcu: 
Id(mm) = f(d(cm), soc2, osutost ( % ), Dg, SDI) 
Id: debelinski prirastek mm/leto; 
d: premer drevesa cm; 
soc2: socialni indeks; 
osutost: ocena v %; 
Dg: temeljično srednji premer ploskve; 
SDI: kazalnik relativne gostote sestoja na ploskvi. 
Izidi take analize so potrdili prej podane ugotovitve. Vpliv spremenljivke osutost je bil značilen 
le v mladih kontrolnih sestojih. Na podlagi izračunanih parcialnih regresijskih koeficientov se 
prirastek v teh sestojih zmanjšuje za vsako stopnjo osutosti (10 % stopnje) za 4-7 %. 
3.2.2 Časovni trend debelinskega prirastka 
Na vprašanje, ali zaradi propadanja gozdov lahko govorimo tudi o upadanju prirastka, 
bomo najprej skušali odgovoriti na temelju analize vrtanj prirastka, ki smo jih opravili 
55 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda . .. 
na Pokljuki na 248 drevesih, in periodičnih merjenj premerov na Jelovici. Obakrat 
smo imeli na voljo podatke o debelinskem prirastku za dve obdobji. 
časovni trend debelinskega prirastka dreves različnih stopenj poškodovanosti (ocena 
poškodovanosti na koncu obdobja!) je za smreko na Pokljuki viden iz slike 12. Trend 
je prikazan kot prirastni indeks (Id82/76), to je kot količnik med debelinskim 
prirastkom v zadnem obdobju (Id1982-87) in debelinskim prirastkom v prejšnjem 
(Id1976-1982). Vrednosti čez 1.0 pomenijo boljšo rast v zadnjem obdobju, pod 1.0 pa 
pojemanje prirastka. Analiza je zopet narejena ločeno za mlade in stare sestoje. Iz 
slike 12 lahko razberemo tole: 
- Rast drevja nizkih stopenj osutosti je v zadnjem obdobju boljša kot v preteklem. 
· Ker je njihov delež še razmeroma visok, ugotavljamo, da je povprečni debelinski 
prirastek v zadnjem obdobju signifikantno, za 10 %, višji (glej tudi sliko 13) kot v 
prejšnjem (debeljaki: +12.8 %, drogovnjaki: +5.4 %). 
- Drevje v starih sestojih se skoraj ne odziva na naraščajočo presvetlitev krošnje 
(vpliv ni signifikanten, p:0,09) v primerjavi z mladimi sestoji pa je raven njegovega 
priraščanja razmeroma visoka. Nasprotno se odziva mlado drevje na naraščajočo 
osutost zelo signifikantno (p:0.00001) z negativnim rastnim trendom. 
Prirastni indeks Id82/ld76 
2.•------------------- .. 
l. 5 t---------------~.,-------1 meja zaLP. 
95"/. + 
l. o l--t:::::'.:~F=:-ltt~fl-r~...f!'-11---0--ffir---=--~ 
meja ZaL.P. 
95% 
ITIIl st. debe ljak 
o meja zau:,. 
95% + 
o meja zau:,. 
95% -
O. O .._-=-=-i-=~==-i.-=.:.u.==-==-....i.:...i.=.:,_=.:,_~i;;;;;;;;;;J drogovn jak 
Slika 12: 
Bild 12: 
0-15 26-35 46-55 66-75 )85 
16-25 36-45 56-65 76-85 
OSUTOST 
Trend debelinskega prirastka pri smreki za drevje različnih stopenj 
osutosti in starosti (Pokljuka: primerjava rasti v obdobjih 1976-1982 
in 1982 1987) 
Periodenvergleich des Durchmesserwachstums bei der Fichte fuer 
Baeume mit unterschiedlichem Nadelverlust und Alter 
(Zuwachsbohrungen Pokljuka: Perioden 1976-1982 und 1982-1987) 
56 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Te ugotovitve nazorno dopolnujejo izidi parnih analiz absolutnega debelinskega 
prirastka na sliki 13, ki podaja za oba tipa sestojev in ves gozd trende priraščanja 
neposredno v odvisnosti od stopnje osutosti in za poprečje populacije. čeprav je 
splošni trend priraščanja pozitiven, nam nadrobna analiza trendov kaže (pozitivni 
trend ugotavljamo v mladih sestojih le pri drevju s polnimi krošnjami in v starih 
sestojih do osutosti 35 % ), da je stanje zelo labilno, saj bo poslabšanju zdravstvenega 
stanja gozda nujno sledil tudi upad prirastka. 
radialni prirastek mm/leto 
2.••-------------------
1.50 
1.25 
1.00 
Slika 13: 
Bild 13: 
•••• 
76-82 
82-86 
drog. 
76-81 
82-86 
st. deb. 
sestajni tip 
76-81 
82-86 
ves gozd 
-asutost, 
36-45"/,; 
• • 26-35'/, 
- · 16-25'/. 
-• -15'/. 
IZZZJ pop rečna 
asutost 
Periodična primerjava debelinskega prirastka drevja različnih raz 
vojnih faz in stopenj osutosti (smreka, Pokljuka: analiza izvrtkov) 
Zuwachsniveau der Fichtenbaeume verschiedener Nadelabfallklassen 
in Alt und Jungbestaenden (Pokljuka: Bohrungen an ausgewaehlten 
Probebaeumen) 
Dozdajšnji izsledki kažejo, da so med osutostjo in prirastkom na območju 
Pokljuke-Jelovice obstajajo značilne odvisnosti. To spoznanje lahko uporabimo pri 
iskanju odgovora na vprašanje o začetku pojava poškodb. Na sliki 14a in 14b je za 
obe obdobji zopet prikazan debelinski prirastek glede na osutost. Primerjava obeh 
slik kaže, da je odvisnost med prirastkom in osutostjo izrazita v zadnjem obdobju 
(14a, sig, p = 0.002), v prejšnjem pa je ni. 
57 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda . .. 
Ir v rm,/leto 
2.41--------------------1 
2.01--------------------1 
1.6 
l.2 
0.8 
0.4 
:1( 
x meja z 9up. 
95"/. 
x meja zaw. 
95% 
O. O L..~~~~~~.l;;{;;~.l;;{;;~~a:...~a:...~a:...~a:.....1IZZZI I r82-86 
0-15 26-35 46-55 66-75 86-99 
16-25 36-45 56-65 76-85 
0SUT0ST 
a) obdobje 1983 - 1988: 
Ir rm,/leto 
2.41--------------------' 
2.01----------~~----------I 
l. 2 
0.8 
0.4 
x meja zaup. 
95% 
x meja zaup. 
95% + 
O. O L...!:a=a:...~~~~~~~i....l:a~~~~~~~...J 1ZZZ1 I r 76-81 
0-15 26-35 46-55 66-75 86-99 
16-25 36-45 56-65 76-85 
0SUT0ST 
b) obdobje: 1976 - 1983: 
Slika 14: 
Bild 14: 
Debelinska rast in osutost v obdobjih 1976-1983 in 1983-1988 
(Pokljuka, smreka, ves gozd) 
Zusammenhang zwischen Dickenwachstum und Nadelverlust im Zeit 
vergleich (Pokljuka: Fichte, al/e Bestaende) 
58 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Iz tega lahko torej sklepamo, da so se poškodbe na Pokljuki pojavile šele v 
osemdesetih letih. 
Izidi podobne analize prirastnih trendov na Jelovici potrjujejo gornje ugotovitve le 
deloma. V povprečju kažejo le listavci v zadnjem obdobju višji prirastek kot v 
prejšnjem (sig.p = 0.013), pri jelki pa je ta v obeh obdobjih približno enak (n.s.). 
Prirastek smreke se zmanjšuje (sig.). Nekoliko bolj diferencirano sliko dobimo, če 
analiw opravimo ob upoštevanju osutosti dreves, kot je podana na slikah 15a do 15c. 
Tudi tu lahko za vse drevesne vrste ugotovimo izboljšano rast pri nepoškodovanem 
drevju. Že malenkostna osutost pa hitro vodi do upadanja rasti. Negativen trend je 
značilen za smreko, pri obeh drugih vrstah pa je le nakazan. 
a) smreka b) jelka c) listavci 
2 ••• 
o •.. . ·.· 
1 2 3 4 5 6 7 • 3 3 
OSUTOST 
Slika 15: 
Bild 15: 
OSUTOST OSUTOST 
Trend debelinskega prirastka in osutost (Jelovica-kontrolni sestoji; 
prirastni indeks = Ids3-88: Idn-83) 
Zusammenhang zwischen dem Zuwachstrend und Nade/ver/ust 
(Jelovica Kontrollbestaende; IdaJ-88: Id72-83) 
3.2.3 Poškodovanost in izgube sestoj nega volumenskega prirastka 
Upadanje debelinskega prirastka posameznih dreves z osutostjo ne pomeni nujno 
tudi padajočih trendov sestoj nega prirastka, ki je prava lesnoproizvodna mera. O 
izgubah govorimo namreč lahko šele, če ugotovimo upad ravni sestojnega prirastka 
(na površino preračunani volumenski prirastek: Iv v m3/ha) v primerjavi s prejšnjim 
obdobjem ali z nepoškodovanim gozdom. 
Odlična priložnost za poglobljeno tovrstno analizo se je ponudila v naši raziskavi, saj 
smo imeli podatke kontrolnih meritev na 205 stalnih vzorčnih ploskvah. Datoteka je 
obsegala za vsako ploskev vrednost ploskovnega priraska (Iv/ha), oceno povprečne 
59 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
osutosti (POS) in indeks osutosti (IND) ter vrsto kazalnikov sestojnih in rastiščnih 
značilnosti; to je omogočalo zelo poglobljeno analizo medsebojnih odvisnosti. 
Najprej smo opravili multivariantno regresijsko analizo odvisnosti med sestojnim 
prirastkom in sestojnimi in rastiščnimi kazalniki za celotno pokljuško-jeloviško 
območje. Razmeroma pomembne razlike v stanju in rasti sestojev na obeh območjih, 
so se pokazale v razmeroma visoki preostali varianci (doseženi R2 = 0.76), so nas 
končno prisilile, da smo morali obravnavati območji ločeno. Značilen vpliv obeh 
kazalnikov poškodb (POS, IND) na sestoj ni prirastek smo ugotovili na Pokljuki. Izidi 
regresijske analize za indeks osutosti so podani v preglednici 9. Vidimo, da je vpliv 
indeksa osutosti visoko značilen in da skupaj z drugimi sestojnimi kazalniki pojasnuje 
82.7 % celotne variabilnosti sestoj nega prirastka. Enaka analiza je bila opravljena 
tudi s spremenljivko povprečna osutost (POS), ki je dala malenkostno boljši rezultat 
(R2 = 0,83). Bistveno boljšo izravnavo smo končno dosegli z upoštevanjem 
logaritemskih parametrov (R2 = 0.88). Zaradi preprostosti bomo v nadaljevanju 
nadrobneje predstavili rezutate najprej omenjenega izračuna (preglednica 9). 
Preglednica 9: Regresijska ocena sestoj nega prirastka na Pokljuki na podlagi 
sestojnih in rastiščnih kazalcev (Pokljuka-kontrolni sestoji) 
Tabelle 9: Regressionsschaetzung des flaechenbezogenen Bestandeszuwachses 
(Pokljuka) 
variabla Koeficient 
ao - 134,5920 
IND - 0,0215 
SI - 2,8421 
LN-SI 64,3640 
(G/ha)/(STAR) 2,8693 
G/ha 0,2403 
R2 = 0,8201 SE ocena= 2,01 m3/ha 
n = 120 
spremen~ivka: 
y = Iv m /ha 
SI = site indeks, smreka 
G/ha = temeljnica m2/ha 
STAR = starost sestoja v letih 
IND = indeks poškodovanosti v % 
SE sig. 
28,399496 0,00001 
0,008184 0,00950 
0,735967 0,0002 
14,445811 0,00001 
1,233784 0,0218 
0,016696 0,0001 
Zanesljivost ocene prirastka na podlagi predstavljenega vzorca je tako razmeroma 
visoka, kot to kaže tudi slika 16. 
60 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Slika 16: 
Bild 16: 
30 ••••••.• , .•• " ••••••. " •• " 
III 20 
t. 
! III .... 
~ 10 
(j) 
C: 
QJ 
t. 
QJ ..... 
Q •• • • : ••• • •• ~ •••• : ••• • ••••• 
o 4 a ~ 9 20 u 
regresijska ocena m3/ha 
Zanesljivost regresijske ocene sestojnega prirastka (Pokljuka) 
Treffsicherheit der Regressionsschaetzung fuer die Berechnung des 
Bestandeszuwachses (Pokljuka) 
Vpliv poškodovanosti sestojev (indeks) na raven sestojnega prirastka, potem ko je bil 
računsko odstranjen vpliv drugih dejavnikov, prikazuje slika 17. Iz nje je mogoče razbrati, 
da je na hektar preračunani volumenski prirastek v sestojih brez poškodb (brez dreves z 
IND > 25 % ) za približno 1 m3 /ha višji, v povsem poškodovanih sestojih (IND = 100 % ) 
pa za 2 m3/ha nižji od povprečja (10.35 m3/ha). S podmeno, da sestoji z IND = O 
predstavljajo rastno sposobnost zdravega gozda, znašajo trenutno izgube sestojnh 
prirastkov na Pokljuki glede na nepoškodovan gozd približno 1 m3/ha ali 10 %. 
Slika 17: 
Bild 17: 
"' 7 ••••••••• - .............. . 
~ 5.211 . . . . . 
' .. • .. , .. ·.~· ..... · .... : .... · > l.!I . ., . • •• •. . • 
,::; 1.111 '· ·.·"···· ... , •• • • '. · • : ·: · · • : · • • ,' 
~ ~-.-~.:-t.:, ... ~.: 
> o!~ ..... ·::---•.· .,~-~ 
,rt „t,.75 , ••.• , ... • ..... • ..... ~ . ~ .• ... .. 1 -3.11 : ... ·: .. 1 ~ -~- ... ;:· ..• : '. .... ; 
o -e.a . . . . ·. . . . .- . . . . . . . . . : . . . . ! ... 7 ••.. :. ' ..• : • : . . : •.... ; .... 
O ~ ~ N N ~ 
Indeks poškodovanosti 
sestojev 
Vpliv sestojnega indeksa poškodovanosti na raven sestojnega 
prirastka (Pokljuka: osnova regresija v pregled. 9) 
Komponenteneffekt von Beschaedigungsindex auf Bestandeswachstum 
(Pokljuka: Grundlage Regression in Tab. 9) 
Podobno analizo smo opravili tudi na Jelovici. Regresijski model, ki smo ga dobili, 
je sicer pojasnil 77.88 % nihanja sestojnega prirastka, vendar ni zajel nobenega od 
61 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
obeh kazalnikov poškodovanosti. Razlog temu so razmeroma nizke vrednosti 
poškodb in večja raznoterost podatkov. Trend sestojnega prirastka na Pokljuki lahko 
presodimo na podlagi periodične primerjave analize izvrtkov, kot smo to že nakazali 
v prejšnem poglavju. Ugotavljamo, da je na Pokljuki sestoj ni volumenski prirastek v 
zadnjem obdobju za približno 10 % višji kot v prejšnjem, to povišanje bi bilo kar 
20-odstotno, če ne bi obenem nastale prirastne izgube na drevju z močneje osutimi 
krošnjami. 
Na Jelovici lahko ocenimo trend sestojnega prirastka neposredno s periodično 
primerjavo ploskovnih in volumenskih prirastkov (parne primerjave) obeh 
zaporednih obdobij. Za razliko od Pokljuke ugotavljamo na Jelovici povprečno 
precejšen upad sestoj nega prirastka, ki znaša 8.6 %, če upoštevamo vse vzorce profila 
(na 5 vzorcih je bil opravljen končni posek, n = 89 vzorcev), če pa upoštevamo le 
vzorce z lesno zalogo, pa še vedno 4.34 %. Razlogi zato so različni, pomembni pa so 
negativni starostni trend in razmeroma močna redčenja v starih sestojih (izidi 
regresijske analize). Negativen vpliv sestojnih poškodb je bil očiten v močneje 
poškodovanih sestojih (preglednica 10). 
Preglednica 10: Periodična primerjava višine sestojnega volumenskega prirastka na 
Jelovici za sestoje z različno intenziteto poškodb (kontrolni sestoji: 
parne primerjave) 
Tabelle 10: Periodenvergleich des jlaechenbezogenen Massenzuwachses auf Jelovica 
fuer Bestaende unterschiedlicher Schadgrade (Kontrollbestaende: 
Paarvergleiche) 
Indeks osutosti n lv72.g3 m3/ha lvs3.gg m3 /ha Razlika sig. p = 95 % 
m3/ha 
IND < 10% 
IND > 10% 
50 
34 
7.60 
9.04 
7.21 -0.38 n.s. 
6.75 -2.30 0.016 
Nadrobneje je trend upadanja sestojnega prirastka v odvisnosti od poškodovanosti 
sestojev prikazan na sliki 18; na njej so poleg srednjih vrndnosti podane tudi 
standardne napake. Slika razmeroma jasno nakazuje negativno povezavo med 
trendom sestojnega prirastka (Iv2/lvl) in sestojnimi poškodbami, vendar tega zaradi 
premajhnega števila vzorcev v posameznih razredih in razmeroma visoke 
spremenljivosti, ni bilo mogoče tudi statistično potrditi. 
Kot vidimo iz slike 18, tudi na Jelovici sestoji brez poškodb in malo poškodovani 
sestoji v zadnjem obdobju boljše priraščajo kot v prejšnjem;to vsaj nekoliko potrjuje 
naše ugotovitve na Pokljuki. 
62 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
Slika 18: 
Bild 18: 
..... 
> .... ...._ 
C\I 
> 
H 
1.11 • • • • .. • · .. · • • , · • • · • • • ., · • .. 
1.a 
O.!I 
O.II 
0.3 
. . . . . . . ~ :- .. :- . · t .. : .. ; .. : .. ·> ·,.: . t . . . . . . 
: ...... : ... t .. : .. t" ... : ... : . . . t . . . . . . . . 
:· .. :· .. :· .. : .. : .. ·:. · 1· ": 
. . . . . . . 
• • • •• , • • '• • • .. • • 1 • • # • • • ' ~ '. . . . . . . ~ . . ' . •- . . 
o ... · ... · ... · ... : .. : .. : ... 
O 1 2 3 • 7 
Indeks poškodovanosti (razred l 
Vpliv intenzitete sestojnih poškodb na trend sestojnega prirastka 
(Jelovica: kontrolni sestoji) 
Einfluss der Bestandesschaeden auf den Trend des flaechenbezogenen 
Massenzuwachses (Jelovica: Kontrollbestaende) 
4 RAZPRAVLJANJE O UGOTOVITVAH RAZISKAV 
Izsledki naših raziskav smrekovih gorskih gozdov na pokljuško-jeloviški planoti 
kažejo, da zdravstveno stanje tamkajšnjih gozdov ni tako dramatično, kot so 
napovedovali nekateri. Razmeroma ohranjeni so gozdovi na Jelovici, saj delež očitno 
poškodovanega drevja (IND = > 25 %) ne presega 10.5 % (smreka: 10.7 %); to je 
bistveno ugodnejše, kot je ugotovil Šolar (Šolar 1990) za vso Slovenijo (stanje 1987; 
iglavci, IND: 42.65, smreka, IND: 39.3). Stanje na Pokljuki je nekoliko manj ugodno 
(iglavci, IND: 35.3 %), vendar še zmeraj pod slovenskim povprečjem. To velja tudi za 
primerjave s tujino, čeprav ocene niso povsem primerljive (npr. z Avstrijo). Ker smo 
pri našem ocenjevanju uporabljali švicarski referenčni atlas krošenj (EAFV, 1986), 
je zanimiva ugotovitev, da je delež očitno poškodovanih smrek v Švici približno na 
jelovški ravni (IND: 11 %, Schlaepfer in Haemmerli 1990). V zvezi s tem je 
pomembna ugotovitev, da je delež očitno poškodovanih dreves najnižji v gojitveno 
najpomembnejšem ~estojnemu sloju nosilcev funkcij in dominantnega drevja. 
Navedene številke so samo povprečja, ki ne povedo ničesar o bistvenih razlikah med 
posameznimi drevesnimi vrstami, sestojnimi tipi in razvojnimi fazami ter o vplivu 
socialnega statusa drevja. Kot kažejo izsledki naših raziskav, so med temi kazalniki, 
in osutostjo signifikantne korelacijske povezave. Bistvene ugotovitve so, da je drevje 
v starih sestojih bolj osuto kot v mladih in da je jelka najbolj ogrožena drevesna vrsta; 
sledi ji smreka in z močnim zaostankom še bukev. Tudi te ugotovitve se skladajo s 
izsledki drugih slovenskih raziskav (Šolar 1990) pa tudi tujih (Schlaepfer in 
Haemmerli 1990). Vpliv starosti je tako močan, da lahko prekrije vse druge vzroke. 
Zato je treba pri vseh prostorskih raziskavah to upoštevati. Na Pokljuki smo tako 
63 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
pokazali, da prostorski vzorec pri upoštevanju starosti ni signifikanten, iz tega 
sklepamo, da za poškodbe niso krivi krajevni povzročitelji. 
Za gozdnogojitveno ukrepanje v poškodovanih sestojih so posebno pomembni 
izsledki preučevanja povezave med osutostjo in preslojevanjem dreves. Povsem nova 
je ugotovitev, da je za najmanjše izgube asimilacijskih organov zelo občutljivo 
predvsem drevje v letvenjakih ih drogovnjakih. V teh sestojih že najmanjše izgube 
vodijo do socialnega sestopa. Na srečo so ti sestoji še razmeroma nepoškodovani, tako 
da je selekcijska baza še dovolj velika. Staro drevje pa se na osip krošnje v širokih 
mejah ne odziva več. Podobne raziskave nam v svetovnem merilu niso znane, vendar 
naše ugotovitve potrjujejo že podano mnenje, da je z zgodnjim redčenjem treba 
pospeševati razvoj močnih krošenj in da moramo zelo zadržano odstranjevati 
poškodovano drevje v starih sestojih. 
Za operativno gozdarstvo je pomembna ugotovitev, da na splošno ni mogoče govoriti, 
da se prirastek zmanjšuje zaradi "umiranja gozdov", čeprav je bil upad debelinskega 
prirastka z osutostjo ugotovljen za vse drevesne vrste. To je v skladu s podobnimi 
jugoslovanskimi (Ferlin 1990, Hočevar in Hladnik 1988, Kalafadžič in Kušan 1990) 
in tujimi ugotovitvami (Roehle 1987, Schmidt-Haas 1990, Utschig 1989). Novo je 
spoznanje, da se z upadom debelinskega prirastka na najmanjše presvetljevanje 
krošnje zelo močno odziva predvsem mlado drevje, staro drevje pa tudi še pri 
razmeroma močni osutosti ( do 35 % ) normalno prirašča. To opažanje in pa razlike 
med Jelovico in Pokljuko kažejo, da je težko govoriti o enovitem pragu 
poškodovanosti. 
Raziskave sestoj nega, na hektar preračunanega volumenskega prirastka so pokazale, 
da je za zdrave sestoje splošni pozitivni trend naraščanja prirastka v zadnjih letih za 
približno 5 do 20 %, to ustreza tudi ugotovitvam v tujini (Kenk 1989). Kot morebitni 
vzrok te pospešene rasti navaja Kenk spodbujevalni učinek povečevanja deleža C02 
v atmosferi in gnojenja z atmosferskim dušikom ter ugodnih podnebnih razmer. S 
sestojnimi poškodbami se prirastek zmanjšuje, in to je bilo na Jelovici dokazano za 
sestoje z indeksom osutosti nad 10 %. Na Pokljuki je v zadnjem obdobju raven 
sestojnega prirastka za približno 10 % višja kot v prejšnjem, na podlagi izsledkov 
regresijske analize pa menimo, da bi bila ta lahko še za 10 % višja (skupaj 20 % ), če 
se ne bi sočasno zmanjševal prirastek zaradi sestojnih poškodb. Podobne raziskave v 
svetu so še zelo redke in se povečini skladajo z našimi ugotovitvami (Kramer in Athari 
1984; Schmidt Haas 1990; Utschig 1989) saj kažejo, da so lahko izgube prirastka celo 
nekaj večje kot v našem primeru. 
Naše raziskave zelo jasno povedo, da je propadanje gozdov celosten, večslojen 
problem, ki zahteva celosten in obenem po stratumih diferenciran način obravnave. 
Na gozdni ekosistem deluje hkrati množica pozitivnih in negativnih dejavnikov, 
64 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
rezultante teh, pa ni mogoče oceniti na podlagi snemanj na posameznih drevesih ali 
modelnih raziskavah na homogeniziranih prirastoslovnih ploskvah. Preučevanje 
dodatno otežuje to, da se posledice negativnih vplivov okolja praviloma pojavljajo s 
precejšno časovno zamudo. Zanesljivi izidi so zaradi tega mogoči le na podlagi 
periodičnih snemanj. Raziskave je treba prenesti z opisa odziva.drevesa na študij 
ploskovnih sestojnih kazalnikov. Naše izkušnje kažejo, da je za take raziskave 
racionalen in dovolj natančen kombiniran način s terenskimi snemanji 
dendrometrijskih kai.alnikov na kontrolnih vzorčnih ploskvah v sklopu redne gozdne 
inventure in kakovostnih znamenj (poškodovanost, struktura sestojev in krajine) na 
posnetkih iz zraka. 
5 ZUSAMMENFASSUNG 
Fuer ein grosses Nadelwaldgebirgskomplex wurde ein kombiniertes foto 
terrestrisches Verfahren entwickelt welches die benoetigten quantitativen und 
qualitativen Daten auf der Ebene des Baumes, des Bestandes und des Waldoeimsys 
tems als Ganzes mit der guenstigsten Arbeitsmethode sichern sollte. Die Grundidee 
dieser Modelluntersuchung war die Verbindung von dendrometrischen Daten 
(Vorrat, Zuwachs) die im Rahmen der regulaeren Forstinventuraufnahmen auf 
permanenten SP-Flaechen gewonnen wurden (4-Ar Flaechen) mit grossraeumiger, 
flaechendeckender Erfassung von qualitativen Daten (Schadenintensitaet, 
Bestandesstruktur, Waldgrenzenverlauf, Standortsdegradationen) aus der Luft 
(CIR-Luftbildaufnahmen im Masstab 1:5000). Die Untersuchungsergebnisse zeigen 
auf ein sehr unterschiedliches Verhalten von Jung- (ca 60 J.) und Altbestaenden 
(120-180 J.) hin. Die Altbestaende weisen hoehere Schaeden als Jungbestaende auf. 
Die Jungbestaende reagieren aber auf Kronenschaeden rasch mit Zuwachsverlusten 
und sozialem Abstieg, waehrend die Altbestaende kaum Zuwachsverluste auch bei 
boben Nadelverlusten zeigen (bis 45 %). Der beobachtete Zuwachsrueckgang mit 
zunehmender Kronenverlichtung bei Einzelbaeumen bedeutetc jedoch nicht auch 
ein tieferes Bestandes zuwachsniveau. Dieses war Dank anderen guenstigen 
Bedingungen in der letzten Periode sogar um 10 % (Pokljuka) hoeher als in der 
vorangegangenen. Allerdings wuerde ein voellig unbeschaedigter Wald noch eine um 
ca. 10 % hoehere Zuwachsleistung aufweisen. 
Priloga/ Anhang 
Strukturni in dendrometrični znaki dreves različnih stopenj poškodovanosti (Pokljuka, smreka - kontrolni sestoji). 
Struktur und Messparamether der Baeume unterschiedlichen Schadstufen (Pokljuka, Fichte-Kontrollbestaende) 
Osutost 
n 
<15% 76 
20 13 
30 10 
40 2 
50 
60 
70 
80 
>85 
Sku.13i 101 
<15% 15 
20 15 
30 5 
40 3 
50 2 
60 
70 
80 
>85 
Skupaj 40 
<15% 91 
20 28 
30 15 
40 s 
so 2 
60 
70 
80 
>85 
Skupaj 141 
Nadraslo 1 
idmm dl,3cm 
4,53 27,87 
4,21 32,23 
4,96 36,70 
4,78 40,00 
SOC2 
153,12 
143,54 
155,30 
134,50 
4,54 29,54 151,73 
4,99 57,47 134,33 
4,41 53,07 139,93 
5,39 59,80 130,20 
5,51 60,67 135,67 
6,52 70,00 117,00 
4,93 56,98 13~15 
4,61 32,75 150,02 
4,32 43,39 141,61 
5,10 44,40 146,93 
5,22 52,40 135,20 
6,52 70,00 117,00 
4,65 37,33 147,03 
soc2/1 n 
1,11 801 
1,04 183 
1,02 43 
1,04 14 
3 
4 
2 
l 
1 
1,09 1052 
0,99 129 
1,02 324 
1,02 231 
0,96 59 
0,85 9 
2 
1 
1,00 755 
1,09 930 
1,03 507 
1,02 274 
0,99 73 
0,85 12 
6 
2 
2 
1 
1,06 1807 
Podraslo3 Soraslo2 
idmm dl,3_cm soc2 soc2/l I n idmm d1,3_cm soc2 
Mladi sestali < 60 let 
3,04 20,83 107,61 1,06 153 1,42 14,45 74,99 
3,13 23,74 109,75 1,01 93 1,11 15,40 72,39 
2,85 23,65 105,72 0,96 45 1,02 14,13 68,29 
2,48 26,29 122,21 0,97 13 0,80 14,54 69,15 
4,48 26,00 142,67 0,98 16 0,71 14,06 67,36 
1,96· 22,75 119,00 1,19 7 1,12 14,29 59,86 
3,48 18,00 91,50 1,13 18 0,68 14,56 68,11 
0,87 13,00 73,00 0,91 13 0,74 13,85 68,62 
3,48 28,00 136,00 0,96 8 0,65 14,50 61,63 
3,04 21,54 1os,21 1105 366 1,15 14,62 71,83 
Stari sestoji ><-0 let 
3,51 37,38 106,55 1,01 18 2,03 22,67 76,11 
3,37 40,05 102,21 0,98 43 1,56 22,79 71,00 
3,44 40,57 101,14 0,99 44 1,52 25,05 71,48 
3,76 39,71 96,93 1,00 12 1,45 18,42 62,92 
2,90 35,67 86,11 0,97 10 1,57 22,00 61,70 
3,48 52,00 103,50 0,95 7 0,99 19,43 57,29 
12 0,72 17,75 59,15 
0,00 37,00 88,00 0,94 2 1,30 16,50 63,50 
3,43 39,70 102,00 0,99 148 1,so 22,39 68,82 
Vsi sestoji 
3,11 23,13 107,47 1,05 171 1,48 15,32 75,11 
3,28 34,16 104,93 0,99 136 1,25 17,74 71,95 
3,35 37,91 101,86 0,98 89 1,27 19,53 69,87 
3,51 37,14 101,78 0,99 25 1,11 16,40 66,16 
3,04 33,25 100,25 0,97 26 1,04 17,12 65,31 
2,46 32,50 113,83 1,11 14 1,06 16,86 58,57 
3,48 18,00 91,50 1,13 30 0,70 15,83 64,77 
0,43 25,00 80,50 0,92 15 0,81 14,20 67,93 
3,48 28,00 136,00 8 0,65 14,50 61,63 
3,20 29,13 105,62 1,02 514 1,25 16,86 70,96 
soc211 Jl 
0,95 1030 
0,91 289 
0,92 98 
0,92 29 
0,89 19 
0,89 11 
0,90 20 
0,91 14 
0,92 9 
0,93 1519 
1,03 162 
0,95 382 
0,94 280 
0,94 74 
0,98 21 
0,90 9 
0,90 12 
0,93 3 
0&_943 
0,96 1192 
0,93 671 
0,93 378 
0,93 103 
0,92 40 
0,90 20 
0,90 32 
0,92 17 
0,92 9 
0,94 2462 
Skupaj 
idmm dl,3_cm 
2,91 20,40 
2,53 21,44 
2,23 20,61 
1,89 21,97 
1,14 15,95 
1,42 17,36 
0,96 14,90 
0,75 13,79 
0,97 1600 
soc2 
106,12 
99,25 
93,59 
99,28 
79,42 
81,36 
70,45 
68,93 
69,89 
2,68 20,41 102,34 
3,48 37,60 105,74 
3,20 38,62 100,18 
3,17 38,47 97,00 
3,45 37,11 92,99 
2,61 32,43 77,43 
1,55 26,67 67,56 
0,72 17,75 59,75 
0,87 23,33 71,67 
3,19 37,71 98,20 
2,99 22,74 106,07 
2,91 31,22 99,77 
2,93 33,84 96,12 
3,01 32,84 94,76 
1,91 24,60 78,38 
1,48 21,55 75,15 
0,87 15,97 66,44 
0,77 15,47 69,41 
0,97 16,00 69,89 
2,88 27,04 100,75 
SOC:2/1 
1,05 
0,98 
0,94 
0,95 
0,90 
1,01 
0,93 
0,91 
092 
1,02 
1,01 
0,98 
0,98 
0,99 
0,% 
0,91 
0,90 
0,93 
0,98 
1,04 
0,98 
0,97 
0,98 
0,93 
0,97 
0,92 
0,92 
0,92 
1,01 
66 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 
6 REFERENCE 
EAFV, 1986: Kronenbilder. Eidg. Anstalt fuer das forst. Versuchswesen, Bir 
mensdorf, 98 s. 
FERLIN, F., 1990: Vpliv onesnaženja ozračja na rastno zmogljivost odraslih 
smrekovih sestojev. VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, magistrsko delo 141 s .. 
HAEGELI, M., CARTIER, F., HAUENSTEIN, P., JESCHKI, W., LEUPPI, E., 
SCHERRER, H.U., SCHW ARZENBACH, H.F., SOLL, E., 1987: Waldschaeden im 
unteren Aaretal. Schadenauswertung in der Umgebung von Kernanlagen. 
Eidg.Anst.forstl.Ver suchswes.Ber. 296: 63 s. 
ROČEV AR M., HLADNIK D., 1988: Integralna foto-terestrična inventura kot 
osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdom. Zbornik gozd. in lesarstva, 
Ljubljana, 31: 93-120 
ROČEV AR, M., 1990: Ugotavljanje stanja in razvoja gozdov s kontrolno vzorčno 
metodo. VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 45 s. 
NEUMANN, M., 1989: Zu Prage der Waldzustanderfassung durch grossraeumige 
Inventuren. Centralb. gesamt. Forstw., 106, 3: 161-178 
KALAFADŽIČ, Z. IN KUŠAN, V., 1990: Opadanje prirasta jele (Abies alba L.) kao 
posljedica novonastalih oštečenja šuma u Gorskom Kotaru. Šum. list, 113, 9/10: 
415-422 
KENK, G., 1989: Erkenntnisgewinn in bezug auf das Waldwachstum in der BRD am 
Beispiel von Untersuchungen in Baden-Wuerttemberg. Sanasilva-Tagungsbericht: 
Waldwachstum und Waldschaeden, EFWSL Birmensdorf, s.: 11-23 
KRAMER, H. IN ATHARI, S., 1984: Ueber die Zuwachsentwicklung in 
immisionsgeschaedigten Fichtenbestaenden und ihrer Bedeutung fuer die 
Hiebsatzbestimmung. Allg. Forstztg., 1984, 27: 685-686 
ROEHLE, H., 1987: Entwicklung von Vitalitaet, Zuwachs und Biomassestruktur der 
Fichte in verschiedenen bayerischen Untersuchungsgebieten unter dem Einfluss der 
neuartigen Waldschaeden. Forst. Forschungsberichte, Muenchen, zvezek 83, 122 s. 
SCHLAEPFER, R. IN HAEMMERLI, F.,1990: Das "Waldsterben" in der Schweiz 
aus heutiger Sicht. Schweiz. Z. Forstwes., 141, 3: 163-188 Schweiz 
SCHMIDT-HAAS, P., 1990: Kronenverlichtungen und Waldwachstum. Schweiz. z. 
Forstwes., 141, 3: 189-209 
SCHMIDTKE, H., 1987: Zur Definition von Schadniveaus fuer bestandes- und 
betriebsweise Waldschadeninventuren. Allg. Forstzeitschr. 42, 930-932 
SCHWARZENBACH, F.H., OESTER, B., SCHERRER, H.U., GAUTSCHI, H., 
EICHRODT, R., HUEBSCHER, R., HAEGELI, M., 1986: Flaechenhafte 
67 
Hočevar M.: Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda ... 
Waldschadenerfas sung mit Infrarot-Luftbildern 1:9000. Eidg.Anst.forstl.Ver-
suchswes., Ber. 285: 76 s. 
ŠOLAR,M., 1986: Onesnaženje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji. ZDIT 
Slovenije, v Zborniku s posvetovanja v Mariboru, okt. 1986, s. 21 - s 45. 
ŠOLAR, M., 1990: Stanje slovenskih gozdov v letu 1990 in gibanje njihove 
poškodovanosti v obdobju 1985-1989. Gozd. vest., 48, 2: 85-90. 
UTSCHIG, H., 1989: Waldwachstumskundliche Untersuchungen im 
Zusammenhang mit Waldschaeden. Forschungsberichte, Muenchen, zvezek 97, 185 
s.