Ko so začeli opazovati živali natančneje, so izslcdili, da kažejo skoro vse lastnosti, ki so podobne človeškim. Celo zločince je dobiti med živrJmi. Pijanost ni med živalmi nobcna redkost. Naravoslovec je dokazal, da je ravno Ijubezen do opojnosti tolikokrat vzrok zločinov pri živalili. Za vzgled navaja abesinske koze in ovce, ki uprizarfajo popivanje, ker uživajo najrajši stročje kavinega grma, ki vsebuje toliko opojne moči. Ko so se enkrat najedle, se obnašajo podobno pijancem. čebele tor mravlje se udajajo rade uživanju omamljivega cvetnega prahu strupenih cvetlic in-ne prezirajo niti nagnitega sadja, samo da se upijanijo. Pijana čebcla sa obnaša kakor človek v objemu alkohola. Se opoteka pri letanju, pade brez moči na hrbet i;i se uda slednjič usodi vseli pijancov — spanju. . Značilne znake zločina so opazovali na psin ovčarjih..Ti čuvarji se obnašajo po dnevu kot zvešti terzanesijivi,. ki ubogajo gospodarja; ko pa se razgrne po zemlji mrak, zginejo in se podajo na rop za ovcami. Predno sa začne svitati, so že zopet nazaj pri gospodarju. Volčja narava premaguje v njih. Bratomor se dogaja med živalstvom pogostoma. Da se dokazati, da požre kača, če je lačna in nima zgleda na.kak drugi plen, drugo kačo. So pa tudi kače, ki sovražijo sotovarišice kake druge vrste in jih pobijajo, kjer koli se sre.ajo z njlmi. Štorklje so Ijubosumne. V Ijubosumju se spozabijo celo tako daleč, da se ne ustrašijo niti uboja. Slučaj štorkljinega para dokazuje zgorajno trditev. Ko je bil samec zaposlen z nabiranjera prehrane, se je uselil v njegovo gnezdo drug mlajši ter lepši zape- ijivec, ki se je priiizoval štorklji. Skraja ga je odbijala, kakor se to spodobl za zvesto ženo, vendar se ni mogla ubraniti raznim prednostim, katere jej je nudil Ijubimec. Njen odpor je vedno bolj bledel, dokler se ni udala skušnjavi. Zakonski samec nl zapazil ni_ o teh zahrbtnili spletkarijah. Ko ]e lovil zopet necega dne, nič slabega sluteč, na travniku žabe, je prilet^j nanj grešni par in ga napadel;- Napai dom mlajgega tekmecaje podlegel^st'^ rejši samec, ki je obležal do snfftj okljuvan na travniku. \~ Ne smemo pozabiti, da najbolj po^ gosto opazujemo živalsko prijateljstvoj Taka opazovanja so mogoča v tako? zvanih cooloških vrtovih, kjer so ži«: vali navezane ena na drugo. V londonskem živalskem vrtu sa opazovali prijateljstvo med levom I__ tigrom, ki sta prišla tjakaj pred tremi leti kot mladiča. Prebivala sta v| skupni kletki in se igrala tako Ijubkoj med seboj. Zima je postala za tigrai usodepolna. Poginil je na pljučnicli Lev je hodil dolgo časa rjoveč po kletki in gledal skozi železne palice za %' ginulim tovarišem, s katerim sta sku* paj živela. Drugo živalsko prijateljstvo je olJstojalo med neko majhno opico in av-1 stralskim vrečarjem — takozvanim mrmračem. Necega dne je zašla opica slučajno v sosedovo kletko. Mrmrai.1 je bil veselo presenečen in ]e ovohalj opico, ki je bila skraja bojazljiva, pS,1 se je pomirila. Obe živali sta se spoprijatljili in ostali skupaj v kletki; Ako šta se gprehajali. po zaporu, jo smela sodeti opica na rnrmračeveuhrbtu. Enako prijateljstvo se Je izcimildi med afrikansko opico in ameriškini1 medvedom. Ako so poskugali oba raz« ločiti, sta bila vidno potrta. Čudffo prijateljstvo je obstojalo med orang^ utanom in avstralskim vre.arjem. 0^ jaška opica je kazala razposajeno veselje, ako je skakal vrečar prelijo njej Ob takih prilikah je celo ploskala 8 rokanii. Ovčarska psica in hijena sta postall prijateljici in prebivali skupaj v pasji hišici. Ko je postala psica mati, hijena ni kazala Ijubosumja, ampak je k_^ zala lastnosti dobre tete, ki je pazila na mladiče v materinl odsotnosti.