Štev. 42. Leto IV. Klili 2LLD kbaja vsak žetrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Posamezna Številka stane 1‘50 dinar. Cena: za 1 mesec 5 Din, za */4 leta 15Din, za >/, leta 30Din; ta inozemstvo 7 Din (mesečno). — Inserati po dogovoru. Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarne, Kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo. Tuji delavci. Brezposelnost na Slovenskem še vedno katastrofalno narašča. Priznamo, da to ni samo slovenski pojav, ampak da ga občutijo tudi druge države. Tudi ostali deli naše države trpe mnogo po brezposelnosti. V Belgradu samem je že danes precejšnje število brezposelnih, a delavoljnih ljudi, da ne govorimo o brezposelnih lenuhih, ki v teh krajih redoma tvorijo »lumpenproletarijat«. Vsi ti pojavi dokazujejo samo to, da so gospodarske razmere to- in onstran meje take, da morajo povzročati brezposelnost. Brezposelnost na Slovenskem pa ni samo posledica teh splošnih povojnih gospodarskih razmer, ampak je v prvi vrsti posledica belgr. gospodarske politike napram Sloveniji. Če hočemo misliti, kako bi se brezposelnost na Slovenskem omilila in sčasoma odpravila, moramo misliti na splošne gospodarske vzroke in na posebne gospodarsko-politične tendence belgrajske vlade. Na nekatere stvari smo pa doslej mi sami tudi premalo mislili. Izbira poklicov za profesionalno delavstvo ni bila sistematično urejena. Rabimo zato posvetovalnih uradov za vajence. Iniciativa za to bi morala iziti iz delavskih in obrtnih organizacij. Skrb države pa bi morala biti, da se to izvede. O gospodarski politiki naše vlade napram industrijski Sloveniji, o carinah, prevoznih tarifih se je že mnogo^ govorilo. Tu je naša najobčutljivejša točka, tu notri leži eden glavnih vzrokov velike in še vedno naraščajoče brezposelnosti na Slovenskem. Je pa še neko drugo poglavje, ki moramo nanj misliti, ko govorimo o pomoči proti brezposelnosti. To je vprašanje tujih delavcev. Pretekli teden se je vršilo v Belgradu posvetovanje, kako to vprašanje urediti z novim pravilnikom. Dosedanji pravilnik, ki je urejal zapo-slevanje tujih delavcev v naši državi, je bil slab, nezadosten in tudi škodljiv. Vladajoča centralizacija in birokratizacija pa je storila še svoje. Le tako je bilo mogoče, da so se zgodili slučaji, da je ministrstvo v Belgradu enkrat stalo na odločnem stališču, nobenih tujih delavcev pripustiti v naše obrate, drugič pa je zopet postopalo ravno narobe, brez pravega presojanja dejanskih razmer in potreb. Znan nam je n. pr. tale slučaj: Neko slovensko podjetje je za svoj obrat potrebovalo par tujih specialistov, ki jih pri nas nikjer ni dobiti. Ministrstvo je temu podjetju dovoljenje odbilo, vsled česar je podjetje moralo obrat ustaviti in je tako okrog 200 drugih tam zaposlenih domačih delavcev ostalo brez kruha. Drugi slučaj izpopolnjuje prvega: Državno veleposestvo Belje je zaprosilo za dovoljenje, zaposliti več sto tujih poljedelskih delavcev. Ministrstvo je izprva sicer to prošnjo odbilo, toda na intervencijo nekega znanega slovenskega gospoda, ki ga pa nočemo imenovati, je izdalo dovoljenje, vsled česar so na našem državnem veleposestvu dobili kruha tujci, v istem času, ko je na tisoče prekmurskih poljedelskih delavcev stradalo, ker niso imeli Zaslužka. To vse je bilo mogoče na Podlagi takega pravilnika, kakor je til dosedanji, ki pa se spremeni, in lake birokratične centralizacije, kakršna vlada pri nas, ki pa se ne spredeni. V zadnjem času so začeli v Belgradu v tem oziru nekoliko energič-neje postopati in zdi se, da se je tu izkazala potreba po novem pravilniku. Kako druge države razumevajo skrb za svoje brezposelne, je razvidno iz tega, o čemer so vsi časopisi že poročali, da so poslaniki tujih držav, avstrijski, češki, francoslki in drugi, pri naši vladi zahtevali, da pravilnik o zaposlenju tujih delavcev v naši državi ne sme biti prestrog. In na to smo čuli izjave, da je treba res jemati v ozir, da je več naših državljanov zaposlenih v tujini, kakor pa tujih pri nas. Sklep: Proti tujim delavcem ne smemo prestrogo postopati. To stališče je vlada dala razglasiti po časopisju. Slovensko delavstvo pa mora zastopati drugo stališče: Izginiti mora enkrat za vselej praksa, ki dovoljuje, da se v naših podjetjih nastavljajo tuji delavci za dela, za katera imamo doma dovolj enako alti1 pa še bolje kvalificiranih moči. V tem oziru se največ greši v podjetjih z nemškim kapitalom. Na drugi strani v interesu industrije same slovensko delavstvo priznava, da je potreba za nekatere stroke, ki rabijo profesionistov-specialistov, kakršnih pri nas ni, dovoliti dohod inozemcev. Toda državni uradi, posredovalnice za delo in ministrstvo za socialno politiko, bi morali to stališče, katero je edino pravilno, strogo izvajati. Tu se s kakim splošnim odlokom ne bo dalo sploh nič pametnega doseči. Po našem mnenju bi se moralo to vprašanje urediti na ta način, da podjetje, katero potrebuje specialista svoje stroke, nedvoumno dokaže, da takega specialista v državi sploh ne more dobiti. Razume se, da so tu posredovalnice za delo poklicane, da overovijo, je li so navedbe podjetja resnične ali ne. Ako podjetje potrebuje tujega delavca, ima to naznaniti posredovalnici za delo. Navesti mora v naznanilu tudi natančne pogoje, delovne in plačilne. Na podlagi teh pogojev posredovalnica najprvo išče sposobnih ljudi med domačimi brezposelnimi, če jih ni, ima podjetje pravico dobiti kvalificiranega delavca od drugod. In ko ga dobi, ima posredovalnica kontrolirati, če je bil tuji delavec res sprejet pod istimi delovnimi in plačilnimi pogoji, ka'kršni so se nudili dlomačinu. Glede nekvalificiranih delavcev pa ni nobenega kompromisa. Tu ima veljati samo eno načelo: Nekvalificiranih delavcev je pri nas na desettisoče brez posla. Zato za tuje nekvalificirane delavce pri nas ni mesta, dokler zadnji delavoljni slovenski delavec ni preskrbljen z delom in jelom. In da je glede obojega delavstvo pri nas strašno grešilo na našo škodo, dokazuje dejstvo, da je v naši državi okrog 40.000 tujih ljudi zaposlenih. Ne vemo, kakšen bo v tem oziru novi pravilnik, zahtevamo pa, da se v novi pravilnik vnesejo te principiel-ne zahteve, sicer je nevarnost, da bo delavstvo po novem pravilniku še bolj udarjeno. Vprašanje o tujih delavcih ostane — bojimo se — odprto vprašanje, s katerim se bo slovensko delavstvo moralo še baviti. Blia[3l3[3ISigEllSESl3iai2ia Pridobivajte novili naročnikov! Volitve v obrtno sodišče. Delavci, delavke v Ljubljani in ljubljanski okolici! V nedeljo, dne 18. t. m., vsi na volišče za zmago naših kandidatov v obrtno sodišče v Ljubljani! Volitve se vrše od 8. ure zjutraj, do 1 popoldne za posamezne občine na krajih, kakor objavljamo na drugem mestu. Volivci, ki ste prejeli glasovnice, napišite na eno posamezne kandidate, ki jih v tej številki objavljamo. Drugo glasovnico si shranite za slučaj ožjih volitev! Zaupniki, agitirajte za udeležbo volitev naših somišljenikov, pomagajte izpolniti volivcem glasovnice z našimi kandidati! Delavci, delavke! Volitve v obrtno sodišče so za nas važne. Zato na delo in v boj za zmago naših krščansko socialističnih kandidatov! KANDIDATNA LISTA za I. skupino veliki obrati: Prisedniki: 1. Franc Mandelj, kovač, tovarna za tep, Ljiubljapa; 2. Valentin Igličar, delavec, Dol pri Ljubljani, tovarna barv; 3. Karol Pintar, papirniški delavec, Zgornji Kašelj 55; 4. Ivan Ločniškar, tiskamiški delavec, Jugoslovan, tiskarna, Ljubljana; 5. Križaj Janko, delavec, papirnice, Goričane-Preska; 6. Jožef Ambrožič, delavec, tovarna za lep, Ljubljana; 7. Babnik Ignacij, strojni delavec, Stanežiče, Št. Vid; 8. Jakob Kukoviča, papirniški delavec, Zgornji Kašelj 79, p. D. M. v Polju. Namestniki: 1. Ivan Klešnik, delavec, tovarna za klej, Ljubljana; 2. Ivan Flere, delavec, tovarna barv, Dol pri Ljubljani; 3. Franc Mejač, ključavničar, tovarna Pollak, Ljubljana; 4. Ivan Oblak, delavec, milama Vič. Prisedniki vzklicnega sodišča: 1. Jožef Kordin, železostrugar, tovarna za klej, Ljubljana; 2. Franc Kukoviča, papirniški delavec, D. M. Polje VOLIŠČA. I. volišče, ki obsega občine Devico Marijo v Polju, Dol, Dolsko, Do-brunje in Podgorico. — Volilni okraj je Devica Marija v Polju. (Kraj je razviden na občinski deski.) — II. volišče: obsega občine Moste, Ježico in čmuče. — Volilni okraj so Moste. (Kraj je razviden z občanske deske.) — III. volišče obsega: občine Brezovica, Dobrovo, Log, Rudnik in Vič. — Volilni okraj so Glince, občina Vič in je razviden z občinske deske. — IV. volišče obsega občine: Šmartno, Št. Viid in Zgornjo šiško. — Volilni okraj je Št. Vid. (Kraj volitev je razviden iz občinske deske.) — V. volišče obsega občine: Medvode. — Volilni okraj je Preska. (Kraj volitev je razviden z občinske deske.) — VI. volišče obsega občine: Grosuplje, Lipljenje, Račno, Slivnico, Št. Jurij in Šmarje. — Volilni okraj je Stranska vas, občina Grosuplje. (Kraj volitev je razviden z občinske deske.) — VII. volišče: obsega občine Iško loko, Iško vas, Pijavo gorico, Studenec, To-mišelj, Vrblene in Želimlje. — Volilni okraj je Ig. (Kraj volitev je razviden z občinske deske.) — VIII. volišče: obsega ozemlje mesta Ljubljane. — Volilni okraj je Mestni dom v Ljubljani. Vsak volilec mora osebno oddati glasovnico. Zato vsi volilcd in volilke na delo, da zmagajo naši kandidati in ne kandidati nam nasprotnih organizacij. Dolžnosti kršč. soc. delavstva. Vsako ^ podjetje, vsako društvo, vsaka država in vsaka organizacija nalaga svojim članom dolžnosti, katere morajo vršiti in izvrševati, ako hočejo doseči namen, ki si ga predvidevajo. Tako si je kršč.-soc. delavska organizacija stavila nalogo, zboljšati delavske razmere na celi črti. V ta namen pa je treba močne organizacije, in sicer kolikor mogoče veliko število članov, ki se zavedajo tega namena svoje organizacije in ki na celi črti tudi sodelujejo. Prva dolžnost mora biti, da vsak član organizacije pridobiva novih čla-nov-sobojevnikov, da pazi na to, da se v vseh podjetjih ustanovi kršč.-soc. delavska organizacija in da člani vrše resno svoje dolžnosti v organizaciji. Druga dolžnost vsakega člana je brezpogojna disciplina v vseh od organizacije sklenjenih in predvidenih zadevah. Njegova dolžnost je, da obiskuje organizacijske shode in razgovore, predavanja in slične prireditve. Seznanjati se mora z delavskimi zakonitimi predpisi, ki se tičejo delavskega varstva in državljanskih dolžnosti in pravic. Opozarjati mora vodstvo organizacije na slučajne nepravilnosti ali nered sploh v organizaciji.^ Vsakega člana mora odlikovati lepo in dostojno vedenje napram tovarišem in tovarišicam. Tretja dolžnost vsakega člana naše organizacije je, da je naročen na svoj lastni delavski list, ki izhaja za vse kršč.-soc. delavstvo v Ljubljani in se imenuje »Pravica«. Tu je postavljena ta dolžnost sicer na tretje mesto, toda je ena važnih dolžnosti vsakega zavednega delavca. Dolžnost je pa tudi razširjati list med delavci. Komur je mesečno več popiti pol litra vina, kakor pa naročiti »Pravico«, naj se ne imenuje zaveden delavec. Delavci naročajo tudi velikokrat druge liste, svojega pa zanemarjajo. To ni prav in bi ne smelo biti v nobeni delavski družini. Zato v hišo najpreje svoje liste, potem šele druge! Vsak delavec naj razširja in čita vse brošure, ki razširjajo ideje krščanskega socializma, kajti čim več bo naša ideja v javnosti pomenila, tem bližje bomo svojemu cilju. Četrta dolžnost je, da vsak zaveden kršč.-soc. delavec brani svojo organizacijo pred napadi nasprotnikov. Tudi tu se mnogokrat greši. Pride nasprotnik, ki malo pozabavlja čez naše delo. 2e se mu vsede eden ali drugi na lim in mu v sramoto svojih tovarišev in posmeh nasprotnikov pritrjuje. Morda se to dogaja sem in tja iz nevednosti, toda opravičljivo ni. Skrbimo za to, da bomo svojo krščanskosocialno organizacijo držali visoko, storili vse, da bo na celi Srti vršila vedno £Vojo dolžnost in bo pb njej prišlo delavstvo do svojega cilja. Delavska strokovna organizacija je in mora biti izobraževalna in borbena Organizacija za duševni in materlelni hšpredek delavstva. Zato pa je dolžnost vsakega krščansko mislečega delavca, da se je oklene in da v njej vrši svojo dolžnost. Če bo slovenski delavec razumel svojo nalogo, potem se bo in se mora organizirati v »Jti-gbsloVahski strokovni zvezi« kot edi-hi organizacij^ ki je ostala brez notranjih osebnih bojev in ima pred Očmi le dobrobit delavskega stanu. Jugoslovanska strokovna zveza. Zveza papirniškega delavstva. Volitve V obrtno sodišče. V nedeljo 18. t. m. se vrše volitve V obrtno sodišče in sicer so volitve v občinski pisarni D. M. Polje od 8. do 12. ure in od pol 2. do pol 5. ure pop. Celokupno papirniško delavstvo se opozarja na veliko važnost teh volitev. Papirniško delavstvo je na listi kršč. socialistov zastopano po treh delavcih, kateri bodo znali braniti interese delavcev. Poziva se vse delavstvo, da gre volit. Kdor ostane doma, pomaga nasprotnikom. Kdor še nima izpolnjene glasovnice naj se obrne na svojega zaupnika, kateri mu jo napiše. V zadnji »Pravici« so imena kandidatov na naši listi in vsa pojasnila. Društvo slovenskih organistov. Poučno za organiste. Organist F. Ri v G. je vsled slabih dohodkov prosil pri občini G. za dragiiijsko doklado, sklicujoč se na postavo z dne 7. maja 1874 drž. zak. št. 50, § 30, kateri je še danes v veljavi. Cerkveni konkurenčni odbor v G. je organisto- vi želji ugodil ter določil, da mu plača občina G. 200 Dih in občina P. pa, katere del je V župhiji, 100 Dili mesečno. Dočim mu je dbčina G. takoj pričela Izplačevati določeni znesek po 200 Din, sie je občina P. temu uprla. Organist je vložil priziv na sresko poglavarstvo v C. katero je razsodilo, da mu mora plačati tudi za nazaj od tistega časa, ko je bil storjen dotični sklep. Tako sedaj dobiva organist mesečno 300 Din draginjske doklade. To je sad naše organizacije! Zatorej, organisti, oklepajte se je! Kij je treba Vedeti f sake mu organistu še pbtog glasbe? 1. Da obstoja DruštVo organistov ih glasbenikov za Slovehijo v Celju ih da je vsakega orgahista dolžnost biti član tega društva. 2. Da je list »Pravica« glasilo krščansko mislečega delavstva in obenem tudi glasilo slovenskih or-gahistov, katerega mora vsak organist hafbčiti* plačati ih čitat.i 3. Da obstoja postava^ po kateri mora biti vsaki organist zavarovan pri Pokoj-hihskem zavodu v Ljubljani za starost ali onemoglost. Kdor še ni zavarovan ih he ve, kam se obrniti, haj piše na Društvo organistov ih glasbenikov V Celje, hotel Beli vol. 4. Da je še vedno v veljavi žakoh ž dhe 7. 5. 1874 drž. zak., št. 50, § 36, po katerem ima vsak organist pravico zahtevati pri občini ali pri cerkveno konkurenčnem odboru mesečno doklado, ako s svojo plačo ne more primemo živeti. 5. Da je le v organizaciji moč in da brez organizacije organist ne bo nikoli učakal boljših časov. Čast zavednim 6bčinam. V savinjski dolini je že veliko občin priskočilo organistom na pomoč s tem, da jim je dovolilo mesečne prispevke kot dra-ginjsko doklado. Med temi so: Mestna in okoliška občiha Celje. Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Martin od Paki, Polzela, Griže, Sv. Andraž pri Velenju itd. Vsa čast možem, kateri uvidijo žalostno stanje organista in pokažejo srce za njega. Naj bi tudi druge občine sledile in po lepem zgledu zgoraj bmenjenih pomagale organistom. Saj se ti trudijo za povzdigo cerkvenega in narodnega petja ter tudi sodelujejo pri raznih drugih koristnih napravah. Prosimo organiste, naj poročajo 6 uspehih svojih prošenj. Mi bomo vsako občino, katera bo uslišala organista, omenili in pohvalili v našem listu, istotakb pa ožigosali razne ozko-srčneže in sebičneže. Prometna zveza. Izšla je okrožnica Štev. 172—VI. dne 2. 10. 1925 o uporabljanju železniških delavcev za opravljanje privatnih poslov, katero sb prejele vse službene edihice. Okrožnica se glasi : Di> rekcija je prejela od generalne direkcije pod štev. G. D. G. 0. Br. 3976/25 od 22. septemb. 1925 sledečo odredbo gospoda prometnega ministra: Gospod Mlnisiter Saobračaja aktom M. S. br. 27817/25 od. 7./9. 1925. g. dostavio je generalnoj Direkciji sledeče: sa više strane in neprestano pristižu mi saopštenja pismena i usmena: 1. da kod pojedinih šefova sekcija za odr-žavanje pruge rade redovno na poku-čanskim poslovima radenici, koji se plačaju za održavanje pruge. Kod nekih šefova rade i po 3—4 takva rade-niika, od kojih jedni su pokučari, ku- 111 >* vari, baštovani i. t. d. ; 2. Kod sva-kog nadzornika pruge nalazi se ta-kode po jedan do dva radenika za sve kučevne poslove; 3. Kod svakog dese-tara upotrebljen je po jedan radenik za njegove privatne poslbve v kuči. Na ovaj način svakoga sU dana i na svakoj sekciji u razhodu po najmanje 8—10 radenika; hiedutim uvek se od strarie šefova sekcija kao izvi-njenje nemogučnosti izvršenja razhih poslova navodi, što nema kredita. Na-reduje se Generalnoj direkciji, da izda u bvom' smislu hitan raspis svima Direkcijama, da se sa ovom nezakonitem praksom upotrebe radenika za privatne poslove jednom za svagda prekine* jer ako se i pokraj moje na-redbe pokažu iste pojave, postupicu prema onima, koji radnike za privatne poslove upotrebljavaju. — Dostavlja se prednje Direkciji na postupak s tim, da ako se i pored gornjeg naredenja sazna koji protivan slučaja sa istim če se najstrožije po zakonu postupiti. Naročam načelnikom službenih edinie vseh strok, da v prvi vrsti sami upoštevajo ministrov opomin, in da na svoje podrejeno osebje v smislu istega vplivajo, ter pričakujem, da mi nikdo ne bo dal prilike posluževati se v tem pogledu zakonske strogosti. Direktor: Dr. B. s. r. Okrožnica štev. 137—VI z dne 2. oktobra 1925., je sledeče vsebine: Pojasnila o razdelitvi uslužbencev preiskava po treh mesecih bolnih uslužbencev ih dovoljenje bolniških dopustov v svrho zdravljenja izven službenega mesta ter se v naslednjem glasi: Vseih službenim edinkam! Ker se dogajajo slučaji, da si posamezne službene edinice niso na jasnem o razdelitvi uslužbencev, se dajo v tem pogledu radi delavskega osebja sledeča pojasnila in navodila. V smislu »Zakona o državnem prometnem osebju« it. čl. 6 spada pod uslužbence tudi pomožno osebje. K pomožnemu osebju se prištevajo tudi delavci. Za delavce pa velja omehjeni zaketn, v kolikor je to v njem posebno odrejeno (glej Član 115). Ker se je-dogodil slučaj, da so dovolile službene edihice delavcem bolniški dopust v sVrho zdravljenja izven službenega mesta na podlagi izvida pristojnega železniškega zdravnika! se opozarja tudi na tukajšnjo Okrožnico štev. 50/VI—25 odredba štev. 63354/VI—25 z dne 6. 3. 1925, katera pridie V glavnem tudi za delavce v poštev. Pravico dovoljevali bolniške dopuste v svrho zdravljenja izven službenega mesta ima izključeno saiho direkcija, nikakor pa pri-stdjhi želežhiški zdravniki. Razširjajte »Pravico«! Delavska zveza. D. M. Polje. Znano je ne samo občanom D. M. poljske občine, ampak tudi širšemu svetu, kako gonjo so nasprotniki Delavske zveze delali proti našim občinskim odbornikom v občinskem odboru. Podtikali so jim vse mogoče nerednosti, goljufije in poneverbe. Najhujše napadalce se je tiralo pred sodišče in tu so dobili za svoje grdo obrekovanje zasluženo plačilo.^ Bivši vodja samostojne stran-ke Macole Anton je riašijii odborhi-kom očital, da delajo za svoje žepe. Vsled tega je bil pred sodiščem obsojen na 300 Din globe ali 6 dni zapora in povračilo stroškov. Bivši komunist Žulovc Jaka je očital tedanjemu županu Kukoviči, da je poneveril več tisoč dinarjev lovskega denarja. Za svojo grdo laž je bil obsojen na tri dni zapora ali 150 Din globe in povračilo sodnih stroškov. Tako se je ta več mesecev trajajoča tožba končala z zasluženim plačilom za obrekovalce, našim odbornikom pa v zadoščenje. Nič jim ni pomagalo sprva tajenje, potem poizkus dokaza. Ostala dva demokrata sta se sicer izvila s tem, da šaljivih besed nista rabila proti tedanjemu županu Kukoviču. Proti oprostitvi teh dveh, kakor smo informirani, se je prijavil vzklic. Stavka v Donauritzu. Dne 21. septembra je izbruhnila stavka v železnih rudnikih v Zgornji Štajerski v Donawitzu. Ta štrajk je za Avstrijo ogromnega gospodarskega pomena. Delavci imajo majhne plače in zahtevajo povišanje. Družba se nahaja vsled trenutnega položaja v stiskah in si ne upa delavcem ugoditi. Štrajkujočemu delavstvu so se pridružili delavd po drugih tovarnah. Vsled te stavke bodo razne tovarne železne industrije prisiljene ustaviti obrat vsled pomanjkanja sirovin. Začetkom oktobra so se začela pogajanja med zastopniki delavstva in zastopniki Zveze induatrijcev. Pogajanj so se udeleževali tudi zastopniki vlade. Na prvih sejah so razpravljali o mezdnih razmerah, o vzrokih stavke ter o položaju rudarske družbe »Alpine«. Družba je priznala, da se delavstvo nahaja, zlasti ono v nižjih kategorijah, v zelo težavnem položaju. Vladni zastopnik je skušal vplivati na obe stranki pomirjevalno. Pogajanja pa niso privedla do nobenega uspeha. Socialni demokrati so po par pogajanjih hoteli pogajanja sploh prekiniti, ker ne smatrajo stavke samo za vprašanje lokalnega značaja, ampak mu pripisujejo veliko splošno go- »»lif i. ib— ■nhImmmmmi mečeš proč denat? Ali ne veš, da ima Komuni konkurenčne cene in dd poleg tega še 3°/0 popast/ Svoji k svojimi Mar by: Hanka. Lužiško-srbska povest. »Seveda, sin moj, seveda*« je prikimala mlademu mdžu ž izrazom materinskega ponosa. »Lahko si mislim,« je nadaljevala, božajoč Hanki rdkoj pol jezno* pol sočutno, »da ubogi stvarci tu iii več ugodno. Name pa he bodi huda, Hanka. Saj hifeehi mogla hiti slutiti* da se bodo ti ničvredneži tako obnašali. Ne jemlji si tega k srcu, otrok; bo že še prišla tiraj kb...« Med tem tolažilnim govorom se je prerivala teta med gledavci ih skoro dosegla vrata, ko ji je nekdo nenadoma segel v besedo: »Hej! Počakajte, počakajte*« je zaiklical moški glas ohripel od piva ih žganja; istočasno je začutila Hanka na svoji rami težko roko. Dobtd je bilo, da je Riška že obvestil svbjo varovahkO o Maftihovi navzočhostl. Zato je šiloma Obvladala svbjo dsuplbst ih še haVidez brezbrižno obrhila. Toda skdro jo je zapustil spet rijen mir, ko je zagledala MartihdV obraz. Kako strašno se je spremenil! pčltno sb se hiti poznali znaki nerednega življenja, znaki, ki jih tudi temna rdečica žatadi žavžito pijače hi mogla zabrisati. Tudi njegova Obleka je bila Vsa v tieredii; zrahljana Ovratnica mU je Visela pdstrahi, deshi rokav odpetega suknjiča je bil polit s pivom. Za trenutek je samo užival nemo presenečenje svoje nekdanje zaročenke. Smatral je to za veselje zaradi svojega nenadejanega prihoda. »Kajne... tega si nisi mogla misliti?« je zaklical zmagoslavno. »Zares, nisem duh, ampak tvoj pravi štari fant, ki je nalašč napravil tako dolgo pot, da bi enkrat plesal s teboj. Juhe! danes sem vesel.;. toda najprej mi daj poljub, dekle!« Hotei je Hanko prižeti k sebi* toda hitro in spretno se je umaknila objemu. »Pojdi mi s poti,« je dejala kratko, zapovedujoče* »pleši* s komur hočeš. j. Zase odklanjam to čast.« »Oho! Kaj smo tako visoki!« je vzkipel Martin; toda v istom trenutku je spremenil zasmeh-ljivi glas in rekel proseče: »Ne hlini se, Hanka: že vem, kako stvari stoje, ti bi tako rada kakor jaz, da bi bilo med nama vse tako ko nekdai. Vidiš... ni mi dalo miru, vedho sem moral misliti nate, če si res postala kmetica... Ni mi treba,« je nadaljeval živo, »ničesar pripovedovati, Hanka; vse sem že zvedel; Rogali in smejali so se ti.. prav, kakor sem ti prerokoval. Toda ti se nisi dala omajati, svojemu fantu na ljubo. Rada me vendarle še imaš..: in ves ta čas si nisi mogla izbiti iz glave, da bi ne sodila midva skupaj... in zato...« »Lažeš!« ga je prekinila Hanka vsa ogorčena in obraz, pravkar še sinrtnobled, ji je zagorel kakor škriat. »Tega hisbm nikoli Ih nikdar friišlila. Ne zaradi tebe* ampak ker meni tako ugaja, se nosim po mestno...« »Toda moje dekle si in ostaneš Vkljub teinu!« je zakričal Martin razdraženo in se zastonj trudil, da bi pridržal Hanko. V njeni rezko odklanjajoči nedostopnosti se mu je ždela lepša ko kdaj prej. Nasprotno je pa občutila Hanka brezmejno odvratnost pred njegovimi črriimi, bodečimi očmi, ki sb jo, kakor se je zdelO; kar požirale. »Ne... in tisočkrat he!« je zaklicala in dihala težko. »Ne maram te ... he, za vse zaklade na svetu!« »Tako?«, Martiii je kar obledel Od jeze. »Tako? Morda irilaš že drugega? Mogoče misliš celo« — postrani je porogljivo pogledal Riško, ki je stal poleg V inučrii negotovosti — »da boš ujela najbogatejšega in boš še mati županja? Le ničesar si ne dOmišljuj, oštlbnica :.. lahko bi...« Stala sta v sredi med ljudmi. In čimbolj si8 se razgrevala, tem bolj je naraščal krog radovednežev. Ko je Hanka videla, kako so se pri zadnjih Martinovih besedah vsi obrazi nabkfog fekreihžilj v porogljivo režahje, je ihenila, da se rhora udreti v zemljo; njeniih brezkrvnim ustnicam se je izvil pridušen krik: plosknila ga je V obraz, da je kai" zazvenelo — in izginila, preden se je Martin otrfe' sel odrevenelosti po nepričakovanem udarcu. P naf si ogleda zalogo • Cfuil, KI noce v Konzuriu, Kdngreštit trg 2 • vtedala, da noče o tebi ničešai: slišati. Siliti je pa tie hioreš in he smeš; zato tl svetujem ...« >Kir zase obdrži svoje šVfetohlinske nasvete !« je divjal Mariih, veš iz stebe ih še zastonj trudil* da bi si bprostil rbke. >Sedaj špožnam jasno vso zahrbtnost. Ne bi se brigal za dekleta* Če bi ne »Molči, obrekljivec!«. Jtiški je pošla potrpežljivost. Temnordeče hm je zagorel obraz, žila na širokem Solu mu je strahovito nabrekla. Z mišičastimi rokami je stresal mnogo manjšega in šibkejšega Martina kakor šolirČka. »Ako bi črnil samo moj sloves, bi ti Se oprostil; da pa, kradeš ubogi Hanki dobro ime, to jb podlo!... Z lahkoto bi te vrgel ob tli; toda čast mi brani, da bi te kaznoval, kakor zaslužiš* ket nosiš cesarsko sUkttjb. Toda prosil boš ža odpuščanje ih tb takoj hi mestu! Takoj, ti pravim!« V Martlhu se jb bbrili maščfevalhbšt, divja ieza ih bojiželjhost z zidhjb iskrico rižuiha. Nte-note ši je moral jpHzrtati, di gi nisprbthik daleč prešega, he simo V rilbČi in bkrtetnd&ti, itnpak rudi v hladnokrvnosti in — ugtedU pri gričih tegi prizori. Ljudje so jU Še nemo, toda pazljivb motrili, ikb bi pHSlo fca do boji, bi se gotbvb Vfti postavili na stfraii svojega župana. In ikb bi on, Martin, podlegel, zgubil svoje brožje ali ^a bi mu ga celo zdrobili; bi bil zaradi nečastnega obnašanja na koncu še pri vojakih kaznovan, njegovo upanje iia bbdbčd ddbto šlužbb bi Splavalo pb Vodi. Kakor blisk hiii jo Sinilo Vše to škoži Jiijarid ^lavo — ali je vredno, da se spušča v neenak boj zaradi take trmoglavke? Mar ni za vsak slučaj bolje, da malo popusti? Šiloma je potlačil svojo jezo in dejal s prisiljenim smehom: »Za vraga, Riška, nikar me ne zadavi! Saj nisem mislil tako hudo. Ne smeš vsake šale kar tako silno zameriti, fte ima kdo dekleta rad in mu to potem takole pred vsemi ljudmi zabrusi v obraz, da ga ne mara... no... ili ni, ai bi zdivjal; posebno še, če ga je človek,zvrnil kozireek čez žejo, ne polaga na vago vsike besede.« »bobro, ker priznavi§, da je govorili pijači iz tebe, ko ši žalil Hanko; haj bb; toda V bbdoče obvliduj bolje švoj obrekljivi jezik... Pojdi« — Riška je nasprotnika spustil — »ih prešpi švbjb pijanost. In ko sb Strfezniš, potem glej, da takoj izgineš iz KruŠevca,... ih čb ši pathetten, se ne prikaži spet tako hitrb!« Župan je mimo stopil v drugo sobo k staremu Ljubošu, ki ga je teta že nekaj Časa, sem zastonj pregovarjali, naj odide z njo domov. Martin mu je bil naljval in nalival ih starec je pil več. kot je bilo dobro. Pri tem mu je fant toliko govorii o svoji nedolžnosti, da se je V začetku prepira postavil Ljuboš celo na njegovo strin ih se glašno kregal nad Hanko; Ko je pa potem Martin obdolžil njegovo hčer, da je na tihem dbgbvorjena ž Riško, je stari oče takoj spremenil svoje mnenje. Krčil je pesti in jadikoval: »Pridi k svojemu očetu, Ubogi moja HahČlci! O di bi videl, razbil bi hiti glavb, podležu! Pridi* otrok moj, pridi!« TTHria gi fli rild^li umiriti; šeite kb rili je Riška z blago resnobo dejal: »Bodite mirni, oče, Hanka je že doma, pojdimo tudi mi,« se je pustil odvesti kakor majhen otrok. 8. V divjem bbupu je zbežala nesrečna deklici s kraja, k|er je doživeli ,tako brezmejno ponižanje. Ali je hibgla V svoji razburjenosti stopiti pred materine hirzlo .vprašujoče oči? Saj je ona hajmanj razuinfela svojega otroka, njeri objem H je ostal zapri. Groza je stresla Hahkb pn misli, da bi kdaj spet pogledala kakemu človeku v bbriž, — saj jke z njihovih — ^ - isodbo. f bb Bflb ....................................... .. ____ dbvblj, da ji bpdo.znoVa dijili občutiti svoj prezir. Napbl oihamljerta od jeze, šrittiu in bole^irie je bežala ko diVji zver dalie Ih dalje, ne da bi vedela kam, dokler hi nenadoma obstili hi jk)-kopilišcU. Ali jb je Vddil tja slu Čaj ali notranja sili, he bi žnali poVbditi. Tihi kraj je ležal v tteštiobhbih ttiblltU; Bihio zdaj pi zdaj š‘e je začul kakor V’ Sanjah šamdten ptičji glaš, včišl je vfečemi Veter ttibčheje živfel in zagibal VrhoVfe ž hežhlfti listiem Bdetbgi drevja ili pi ža&tištel škozl oVteiB vehkie: Čldvek bi mislil; da sb glasoVi duhov, ki žalujejo za umrlimi. . Sblhbe, Hitecfe V zitoh; ie Žareče odsevalo ptekb Zelehih gtoboV; botipljalo žlati križ na belem, koničastem žVohikii v blesteč škrlit; bbžhrjalo ko gibljiv plamen velike zlite Srke ni Marijaninem spbmeniku in obdajalo z iskrečim se svitom svetlo dekliško glavb, ki je brivkat- sklafij&li s^ojb vrofee, i-izbiljMo lice glbbokb, glbbbko fhea flShtefce cvetje* kakor bi se hotelo za vedno zagrebsti v hladno zemljo. „ . Mi« ivhh.) Zborovanje Delavskih zbornic v Belgradu. Dne 9. in 10. t. m. so v Belgradu zborovali zastopniki Delavskih zbornic. Razgovor je bil o postopanju podjetništva proti delavskim varstvenim zakonom, Delavskih zbornicah in združenju strokovnih organizacij, o carinski in trgovski politiki, o davku na delo ter o razmerah rudarskih delavcev. Sprejele so se tozadevne resolucije. Zborovanja se je udeležil za JSZ njen predsednik Jože Gostinčar. Za pravico viničarjev. V ljutomerski okolici, v občini Slamnjak, se je odigral v nedeljo zvečer, dne 4. okt. 1925, tragičen dogodek, ki je pretresel vso javnost predvsem viničarje. Posestnik Mirko Babič na Pod-gradju je pridrvel zvečer k podrejeni mu viničariji v Slamnjaku st. 45, kjer je bil viničar Jožef Cipot s svojo družino. Ukazal je, da se mu mora stanovanje odpreti, kar se mu ni takoj ugodilo. Potem je Babič z nabasanim revolverjem stopil k postelji viničarja, mu orožje nastavil na prsi in grozil, da ga ustreli. Tega pa si menda le ni upal, pač pa je začel s pestjo viničarja neusmiljeno pretepati in mu napravil precejšnje poškodbe, kar izkazuje zdravniško izpričevalo. Pol ure približno se je vršil ta žalosten prizor. Viničar pred cevjo revolverja se ni upal najmanje braniti in je moral trpeti mimo vse muke udarcev in vso silo gospodarjeve grozovitosti, noseča žena in dvoje majhnih otrok pa so vpili vsi prestrašeni za svojega očeta oziroma moža iti trepetaje pričakovali, da se tudi nad njimii znese silovitež. Ko je Babič svoje dejanje dovršil, je zagrozil, če se bo predrznil viničar komu pritožiti, da mu odVzame ves krompir, pšenico in žito, kar je viničar že zaslužil pri njem ter navedene naturalije sprejel kot plačilo mesto denarja. Dragi dan je pa že gospodar ukazal po drugi ženski odnesti viničarju iz hleva malega pujska, .ki ga je viničarka redila 7 tednov. Ves dogodek pa je bil vprizorjen vsled tega, ker je moral viničar kakor prej ves teden še tisto nedeljo, vršiti pri svojem delodajalcu težka dela in je iz nejevolje izrazil par besed, češ, da še v nedeljo nima miru, da bi lahko vsaj nedeljo posvetil sebi v počitek v krogu svoje družine. Nastala je velika razburjenost med viničarji, ki s strahom gledajo v bodočnost, če bodo res imeli gospodarji pravico posluževati se pravice pesti in revolverjev za vsako malenkost, ki se bo zgodila v službenem razmerju viničarja in vinogradnika. Strokovni tajnik tov. Rozman je vložil dne 9. oktobra v imenu Strok, zveze viničarjev in kmetskih delavcev ostro pritožbo, podprto z dokazi in pričami na merodajno mesto v Ljutomeru, v kateri se izrečno sklicuje na naslednje točke: 1. Odkod ima gospodar pravico, kakor v tem slučaji, siliti viničarja tudi v nedeljo k težkemu delu, dočim je bil ves teden pri njem zaposlen. 2. Ali sme gospodar za vsako malenkost rabati silo nad svojim podložnim viničarjem, če se upoštevajo določila še Veljavnega viničarskega zakona iz leta 1886., ki pravi, da se ima z viničarjem lepo in dostojno ravnati, ter da se ne sme od strani gospodarja kakor njegovih ljudi storiti viničarju in njegovim svojcem nobena poškodba ne na telesu in ne na časti. 3. Predvsem utemeljujemo svojo pritožbo s tem, če je dovoljeno nošenje orožja gotovim osebam tudi v slučaju, da smejo strahovati svoje podložne organe in se s tem ogroža varnost ubogih ljudi brez orožja in se jih izpostavlja v smrtni1 strah in nevarnost. 4. Ali velja grožnja gospodarja, kakor v tem slučaju, če se upa vini&ar pritožiti zoper krivična dejanja svo- jega gospodarja v njunem službenem razmerju, ter iskati pravice pri oblast-vih, da se mu vsled pritožbe smejo odvzeti vsi že sprejeti in zasluženi prejemki bodisi v denarju ali naturi kakor: prešič, žito, pšenica, krompir. Apeliramo na merodajne oblasti v Ljutomera, da ukrenejo vse potrebno v tem ozira, ter zahtevamo da se brezvestnega gospodarja pouči kako ravnati z viničarjem iih se ga kaznuje (predvsem v zlorabi orožja)L Prizadetemu naj se prizna za poškodbe, muke ter strah njega in njegove družine primerna vsota, ki mu jo mora izplačati prizadeti. Predvsem naj oblasti ukrenejo, da se ne sme odtegniti viničarju že sprejeti zaslužek po njegovem gospodarju, to je krompir, žito, pšenica in da se mu prešič vrne. Če se to ne izvrši, naj se mu izplačajo stroški za prehrano za dobo 7 tednov. Ta dogodek naj bo resen opomin vsem našim viničarjem. Podrobneje bomo poročali prihodnjK v razpravi o splošnem položaju viničarskega stanu. Protestiramo v imenu Strokovne zveze viničarjev in kmetskih delavcev proti krivicam in nasilju, ki se je izvršilo nad našim viničarjem tov. Jožefom Cipotom v občini Slamnjak srez Ljutomer od strani Mirka Babiča^ posestnika istotam. Protestiramo tem potom proti! vsem onim vinogradnikom, ki izrabljajo tudi ob nedeljah in zapovedanih praznikih svoje viničarje in zahtevamo, da bodi nedelja in zapovedani prazniki tudi od delodajalca spoštovani in uvaževani v počitek in izpolnjevanje verskih dolžnosti viničarjev. Protestiramo najodločneje proti zmerjanju, priklinjanju in nasilju na-pram našim viničarjem od strani gospodarjev. Zahtevamo, da se z viničarjem ravna dostojno in se ga upošteva kot faktorja, brez katerega se v naših Slov. goricah ne moremo misliti vinogradnika. Protestiramo najodločnejše proti odtegovanju plač bodisi v denarju ali naturalnih prejemkih. — Tajništvo strokov, zveze viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru. — Iv. Husjak, načelnik. Dopisi. D. M. Polje. Na zadnji seji skupine, odbornikov in zaupnikov, se je med dragim sklenilo, da Krekovo soc. šolo obiskuje redno tudi en zaupnik, druga dva pa menjaje od časa do časa. Skupina proslavi 60 letnico rojstva našega velikega organizatorja pokojnega Kreka zelo veličastno. Tozadevno stopi v stik s centralo JSZ in domačima društvoma Krekova mladina Zalog in Zadobrova ter Delavsko zvezo. Pretresala so se vprašanja o Delavski zbornici ter OUZD. — Tehnično org. tečaj JSZ posetimo. — Važni sklepi so se naredili radi zavlačevanja izvršitve in kršitve pogodbe po ravnateljstvu v vevški papirnici. D. M. Polje. Koroški dan smo tudi v naši fari prav veličastno obhajali. Dasiravno smo šele zadnje dni na skupnem sestanku določili program, se je v soboto zvečer ob 7. uri zbralo na prostoru pred šolo in cerkvijo narodng Čutečega občinstva na stotine z domačo godbo na čelu. Združeni pevci so zapeli narodno koroško pesem, godba je zaigrala in župan g. Gartroža je v imenu občine pozdravil zborovalce, nakar je g. Cvikelj iz Ljubljane govoril v srce segajoč govor o Koroški. Zatem se je razvil sprevod z godbo na čelu, nato šolski otroci pod vodstvom učiteljstva, zastopstvo požarne hrambe iz Zadobrove in nato ostalo občinstvo. Šola je bila krasno razsvetljena z lampijončki, kakor tudi večina hiš, kjer je šel sprevod. Z bližnjih hiš so vihrale zastave. Ko je prišel sprevod nazaj, je govoril g. učitelj Trošt o zgodovini Koroške navdušeno in iz srca, za kar je žel burno odobravanje. Za govorom je sinko vodje šole g. Miheliča deklamiral pesem Koroških bratov. Sprejela se je resolucija, katera se je odposlala na ministrstvo. Nato se je zažgal kres. Ob mogočnem svitu ognja je govoril še enkrat g. Cvikelj ter poudarjal, da so tudi koroški Slovenci ob večjih slovesnostih zažigali kresove. Godba je zaigrala kolo, katerega je plesalo nebroj mladine, prvič na tem kraju. Bil je zares veličasten prizor, kateri nam bo ostal globoko v spominu. Še dolgo v noč se je prepevalo in igralo. Velenje. Pred kratkim časom se je vršil pri nas nadvse važen radarski sestanek, na katerem se je razpravljalo o rezultatu konference v Sarajevu, ki se je vršila dne 18. avgusta t. 1. V glavnem je bil sestanek namenjen temu, da se je radarjem podrobno pojasnilo, kaj vse je prišlo na konferenci v razpravo, zlasti, ker se nekateri rudarji pustijo od nasprotnikov begati posebno od takih, ki ve-doma ali nevedoma razširjajo neresnice samo, da blatijo delavne može in škodujejo stvari. Gotovo je, da so nekateri napačno razumevali razne kategorije v mezdniii pogodbi, ki je šla za tem, da se vsi delavci prestavijo v višje kategorije, ter da se bi število kategorij zmanjšalo ker nekatere itak ne pridejo nikoli v poštev. Na sestanku se je poudarjalo, da je treba ščititi* vse kategorije radarjev pa naj so to profesionisti, kopači, vozači itd. Nikakor pa ni na mestu, da bi se ščitila le ena sama kategorija kot je to storil Valenčak Ferdo I., klil je sklenil zagovarjati le samo del delavstva — v prvi,vrsti seveda sebe. Valenčaku ni potreba kopati, a vendar prejema iz kopaške kategorije 36 Din dnevne temeljne plače, dočim ostali radarji prejemajo le 30 Din in smejo napraviti samo 18 do 20 delovnih dni v mesecu. Nam rudarjem je že zdavnaj znano, da hoče Valenčak vedno in povsod imeti prvo besedo in seveda tudi odločujočo. Valenčak je imel tudi takrat prvo besedo, ko se je radarjem odvzela težko pogrešana aprovizacija. Lansko leto, ko se je uvedel bosanski sistem je bila radarjem ponudena aprovizacija in tudi to pot je Valenčak javno nasprotoval, akoravno je delavstvo po večini glasovalo za drž. aprovizacijo, v kateri bi prejemali' življenske potrebščine po znatno znižanih cenah. Letos, ko je bila sklicana konferenca v Sarajevu, je delavstvo zopet ponovilo žel jo, da naj se vpostavi drž. aprovizacija. In glej tudi to pot je imel nesrečni Valenčak svoje prste vmes ter odločno nastopil proti želji delavstva. Valenčak pa je na konferenci v Sarajevu navduševal tudi bosanske delegate, da naj tudi oni glasujejo za izplačilo v denarju, kar se mu je tudi posrečilo. Toraj v kratkem povedano: Valenčak je zavrgel vse točke, katere je delavstvo stavilo ter zagovarjal le one točke, ki so bile v interesu njegove osebne, koristi. Aprovizacija, stanovanjskim dokladam ter uvrstivi nekaj delavcev iz nižje v višje kategorije je bil Valenčak odločen nasprotnik. Izjavil je celo, da kopači itak dobro zaslužijo, boječ se, da ne bil kdo drugi toliko zaslužil kot on. Ko je bil opozorjen od naših delegatov kako bo zagovarjal svoj nastop na konferenci pred delavstvom, je malomarno odgovoril, da se nikogar ne boji. Ker je bilo na konferenci v Sarajevu odrejeno, da sme poleg glavnih referentov od Del. zbornice referfirati še po eden zastopnik od vsakega podjetja, se je tudi tukaj Valenčak drzno urinil za referenta, čeravno bi moral v tem slučaju dati prednost zastopniku Delavske zbornice za Slovenijo, kar bi bilo vendar bolj umestno. Ne vemo, kako pride Valenčak do tega, da se drzne potem še blatiti naša delegata tov. Uranjeka in Zajca, češ, da sta na konferenci molčala, čeprav ve, da je bilo dovoljeno le enemu govoriti. Vemo pa to, da bd bilo mnogo bolje za radarje, da bi Valenčak tudi molčal poleg svojih tovarišev Judeca in Kra- šiča, ki sta tudi molčala. Ker je bilo odrejeno, da bo govonil samo en delegat, sta naša dva delegata opominjala Valenčaka, da naj naglasa vse to, kar je sklenilo delavstvo. Toda on se ni oziral na to, ampak je vpričo ostalih zastopnikov govoril po lastni in ne po volji delavstva. In še nekaj. Valenčak je kot delegat na konferenci v Sarajevu dobro zaradil. Imel je prvič pri rudniku plačan dopust, dalje je prejel od drage radarske skupine (kamor se stekajo delavske pare) 1700 Din, tako, da je prejel vsega skupaj tisti mesec 47 plačanih dni. Pač dobra kupčija na račun rudarskih žuljev. Kaj pa naša delegata? Ali sta tudi ta dva tako mastno zaradila? Gotovo bodo to rekli nekateri1. Dejstvo pa je, da je naš delegat predložil 1600 Din stroškov, katerih pa žal še do danes ni prejel in mora sam trpeti vse stroške. Zakaj tedaj dvojna mera za enega? Delavstvo naj razsodi. Krekova mladina. Iz centrale. Sklepi plenarne seje Krekove mladine, ki se je vršila pretečeno nedeljo v Celju, se bodo potom okrožnic poslali vsem podružnicam. Poslovnik se je v celoti sprejel z malimi izpremembami. Popravke k poslovniku razpošljemo pravočasno vsem podružnicam. Soglasno se je sklenilo, da se prihodnje leto vrši v Celju I. kongres krščanske socialistične mladine. Seja načelstva Krekove mladine se vrši 24. t. m. v društvenih prostorih na Starem trgu 2-1. Udeležba odbornikov obvezna. — Predsednik. Krekova mladina Ljubljana priredi v nedeljo 18. t. m. v Ljudskem domu v Ljubljani ob priliki 5 letnice koroškega plebiscita narodno igro v treh dejanjih »Na smrt obsojeni«. Igra je primerna ravno za obletnico koroškega plebiscita. Predprodaja vstopnic v Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2-1 od četrtka 15. f. m. vsaki dan od 6. do 9. ure zvečer in v nedeljo ves dan istotam, ter eno uro pred predstavo. Začetek ob pol-osmi uri zvečer. Konec ob pol 11. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. Razno. Stoletnica pisave za slepce. Letos je preteklo sto let, odkar je iznašel Francoz Braille pisavo za slepce. V Parizu so slepci stoletnico svečano obhajali. Dobra letina v Rusiji, čičerin je podal časnikarjem tiskano izjavo, v kateri pravi, da se rusko poljedelstvo jako dobro razvija. Pridelek leta 1925/26 bo znašal 97 odstotkov pridelka 1. 1913., v katerem je ruska žetev dosegla pred vojno svoj višek. Tiskovni sklad »Pravice«. Za tiskovni sklad Pravice so darovali: delegati Krekove mladine na plenarni seji v Celju 11. t. m. 70 Din; g. dr. Godinič, Celje 10 Din; ga. dr. Godiničeva 5 Din; g. dr. Hodžar, Celje 10 Din; g. Denžič, Celje 5 Din; ga. dr. Hodžarjeva, Celje 10 Din; gdč. ftl. Godiničeva, Žreče 10 Din; gdč. Ančka Kozole, Celje 10 Din; gdč. Malči Dobaršek, Celje 10 Din. Skupaj 140 Din. Najlepša hvala! Poživite povsod zbiranje za tiskovni sklad »Pravice«. Za tiskovni sklad »Pravice« je daroval gosp. ing. Franc Rueh 45 dinarjev. — Iskrena hvala! IZ UPRAVE. Vse cenjene naročnike našega lista opozarjamo, da smo s 1. oktobrom podražili naročnino »Pravici« za 1 Din mesečno, tako da stane na mesec 5 Din. Ker n®m nekateri naročniki še vedno pošiljajo po položnici le 4 Din za mesečno naročnino, prosimo, da upoštevajo povišanje naročnine in nam vnadalje pošiljajo 5 Din. Somišljeniki p°*f£ Osrednje vinarske zadruge KS i„iL_unii.i n__ijLnni --rij—Lf i rn- »n* n ihki i m ion Za Jugoslov. tiskarno: K. Čeč. Izdajatelj: Dr. A. Gosar. Odgovorni urednik Žnmer Srečko.