loti D3IM in te. V naših gorah prebiva čvrst in zdrav slovenski rod. V zdravem telesu tega rodu prebiva zdrav duh, odtod toliko veljakov iz naših gor. Pod kmet-sko streho se je porodilo gori že obilo I bistrih mož, katerih imena slovijo ne le v domovini, marveč tudi izven nje, Med te nadarjence moramo Šteti tudi novega nadškofa in kneza .dr.*. Franca Sede j a. Rodil se je v Cerknem pod kmetsko streho, od tam odšel se učit, se visoko izobrazil in postal nadškof in knez goriški. Težki so časi, v katerih nastopa svoje visoko mesto. Vse vrvi in drvi naprej z neizrazljivo naglostjo, vsaki dan nam donaša nova stremljenja, nova naziranja, nove ideje, narod se bori z narodom, sloji se dvigajo proti slojem, evolucija na evolucijo se poraja, večen boj. Kogar postavi usoda na kako visoko mesto v človeški družbi, je izročen temu vesoljnemu gibanju na milost in nemilost; Če ima dovolj notranje moči, se vzdržuje v ravnotežju, se dvigne kvišku,-da stoji trdno nad drugimi ter vrši svoj poklic ali slabo ali dobro, kakor mu velevajo nagnjenja in hipne razmere, če nima take moči, pade ter je le žalosten statist v svojem dostojanstvu. Mesto nadškofa in kneza v naših deželah je velevažno, težko, utrudljivo, mesto, ki zahteva celega moža. Kaka delavnost se lahko razvija na škofovskem mestu, za to nam je dokaz Misija. Ta je bil res agilen, snujoč duh, le, žal, da se je ta delavnost obračala k strani, ki ni prinesla slovenskemu narodu nobenega haska, pač pa neizrecno škodo. Če bi bil hodil nasprotna pota, bi bil dosegel lahko približno slavo Strossmayerja, tako pa zazebe razsodnega Slovenca po telesu, kadar se imenuje ime Misija. Novega nadškofa seveda ne moremo primerjati z Misijo, ker se doslej ni izpostavljal v politiki, ker je živel bolj svojemu poklicu, vedi in glasbi, ter ker je čuteč Slovenec. Vemo pa prav dobro, da se nagiblje h klerikalcem. Rajnki Jordan je povedal še kot prost ne le jednemu slovenskemu poli-tikujočemu duhovniku, da obsoja tisto gnjusno divjanje po cerkvah ter utika-nje vere in cerkve v politične namene. Radi tega je bila za njegovega pastiro-vanja nadškofijska palača čista politi* kujočih gospodov nuncev, dočim je bila pod Misijo vsem takim varno zatočišče, kamor so hodili dan na dan po inštruk-eije. — Kam, na katero stran krene novi nadškof? Ljudstvo trpi pod sedanjo cerkveno politiko, pritožuje se dan na dan, in vsi tisti nebrojni »napadi« na duhovščino po »Soči« izvirajo iz ust našega pritiskanega kmetskega ljudstva. Ce hoče začeti čistiti po božjih vežah, katere je postavil naš seljak s svojimi trdimi žulji za kraj molitve, bo imel dosti opravila; če ne, nismo daleč od tega, da postanejo jama razbojnikov. Duhovščina naj krene na druga pota, na pota resničnega narodnega dela. Saj vidimo laške duhovnike, kako so narodno navdihnjeni in delavni; v narodnem delu stojijo ramo ob rami celo z Židi. Pri Slovencih pa so izumrli narodni duhovniki, sedanji hodijo po krivih potih ultramontanstva in brezdo-movinstva. Le redkokje je še kaka izjema. O novem nadškofi' ?e trdi, da je čuteč Slovenec. Svoj narodni čut prav lahko uveljavi v lepi meri na svojem mestu. Vemo, da podpiše vsak Škot re-verz, v katerem se zaveže nasproti vladi, da bo deloval po njenih inten-cijah, ali vsejedno lahko najde s stališča pravice ob potrebni samozavesti in eneržiji ter odločni besedi pota, na katerih se že da res kaj storiti. Da bi mogel storiti kot nadpastir kaj uspešnega zoper protislovansko politiko Na- gla ali Flappa ali da bi vrtoglavega ljubljanskega škofa spravil k * pameti, na to še misliti ni, ker se taka politika odobrava na Dunaju ter ker je vsak škof v svoji škofiji sam svoj gospod, ali v naši deželi, doma, pa bi že lahko ublažil duhove. Hitro bi se zravnavala nasprotstva. Če krene na tako pot, bo blagoslovljen njegov spomin, če ne pa 'naj se nikar ne čudi, če se bo nahajal kar nakrat sredi ljutega domačega političnega boja. Če si ohrani sloves, da je čuteč Slovenec ter se ogne ljudij, a la Pavlica, Dermastija in Vuga ter ustvari druge razmere na njemu bližnjem torišču, potem se izpremeni marsikaj v deželi — če ne pa zadene brez dvoma ob najljutejši odpor. Lahi bodo imeli gotovo mir iz nadškofijske palače pod Sedejem, zakaj bi ga ne imeli tudi mi ?.... Sklepamo z željo, da bi mogla »Soča« kedaj konstatovati, da je bil Sedej vsaj v stavljenih mu mejah dobrot voren dostojanstvenik našemu narodu, ker se mora s splošnega slovenskega stališča reči edino, da je to imenovanje le nezadostna kompenzacija za laško vseučilišče v Trstu -— če že ima biti taka kompenzacija. DOPISI. Iz Tolmina. — (Zgodovina tolminske Čitalnice od 1862. naprej.) (Kuiiec.) V zapisniku od 10. XII. 1885. pritožuje se dan Oskar Gabrščik, da Čitalnica ničesar več ne stori v narodnem obziru in interpeluje v tem smislu vodstvo. V istini, od smrti dr. Lavriča leta 1876. naprej, čitalnica tolminska ni skoro več delovala kot narodno društvo, marveč postala je prosto zabavno društvo, v katerem so odločevali pred vsem le uradniki, in namen ustanoviteljev spolnjevala je le v toliko, kolikor je prirejala veselice z domačimi igrami in petjem. V društvenih prostorih pa se je cula iz ust uradnikov več ali manj le blažena fur-lanščina in nemščina pri vsakdanjem zabavanji pri kvartah. Leta 1887. pojavi se kratek po- skus pripraviti prvotna načela dr. Lavričeva do veljave. S tem letom stopila je čitalnica v svoje 25. leto obstanka. V proslavojtega določilo se je, naj čitalnica napravi večjo veselico z uprav narodnim značajem. A nedolžni predlog nekaterih članov, da Čitalnica z razvito narodno zastavo pri tej priliki kaže očitno svoj narodni značaj, vzbudil je odpor jn vihar v uradniških krogih. Po burnih sejah* odstopil je po izjavi odbora v narodnem, neodvisnem smislu in z ozirom na pretnjo članov uradnikov, da društvo opuste, večletni mar^ivi društveni ravnatelj dr. Ivan pl. Premerstein. Na njega mesto volilo se je odv. dr.. Staniča, ki j o tedaj nedavno prišel na mesto umrlega odv. dr, Roberta Mianija v Tolminu. Z zaupanjem in odločnostjo potegnil se je odbor zanj in pričakovati je bilo, da mlada čila moč pripravi mladost in čilost v društvo. Jele so se priprave za veliko veselico na dan 28. VIII. 1887. v proslavo 25-letnice, jela pretresovati nekoliko zastarela prvotna pravila, očividno v namen čitalniško življenje obuditi k novemu resnejšemu delovanju. Pri izrednem občnem zboru dne 13. VIII. 87. sprejela so se nova pravila, toliko nameravana petindvajsetletnica, kot manifestacija Čitalnice, pa se ni vršila. Že pred koncem istega leta odpovedal se je odv. dr. Stanič predsedniškemu poslu, Z dnem 10. doc. 1888. predložila se se nova pravila v potrjenja. A tudi ta niso društvu opomogla in do današnjega dne čitalnica ne more priti do one veljave in pomena, kakor jT^oTsta* resti in položaju gre. Čitalnica imela je poprek od 30 do 50 rednih članov, največ okoli let 1878—80. v letih, ko je naj bolj prevladalo uradništvo. častna člana ima tolminska čitalnica dva, kajti Karla Pleiweisa v Kranji izvolil je le odbor. Odv. dr. Dragotin Lavrič izvoljen je bil 13. XII. 1863. in Dr. Ivan Bleiweis, deželni primarij kranjski, dne 10. X. 1878., sedaj oba rajnka. S sposebno ljubeznijo spominja se Tolminska čitalnica dr. Lavriča. To priča izjava v zapisniku od 13. XII. 1868. in srčni odgovor dr. Lavriča samega od 28. febr. 1869. Ravnatelji ali predsedniki čitalnice so bili: 1862.-3. dr. Premerstein, (za leto 1864. in 1865. ni* zapisnikov) 1866. Gorjup, c. kr Grof Monte Cristo. napisal rllexandre Dumas, (Dalje.) „Gotovo," odvrne Monte Cristo. „Ra>vlična velika premoženja delimo v tri dele: Premoženje prve vrste imenujem ono, če ima človek na razpolago različne zaklade, imenuje svoje posestva, rudnike in vrednostne državne papirje francoske, avstrijske in angleške, če znaša vse to vsaj sto miljonov. Premoženje druge vrste imenujem ono, ki daje od velikih manufaktur, znamenitih trgovinskih zvez, vice-kraljevstev in posesti dohodke do petnajst miljonov in znaša v celoti vsaj petdeset miljonov. Premoženje tretje vrste pa je po majih mislih ono, pri katerem se obrestujejo kapitali po združenih interesih, pri katerem je dobiček odvisen od volje drugih ali od sreče, katero lahko omaje ta ali oni bankerot, poruši telegrafično poročilo, kratko rečeno, kar se v primeri z naravno močjo lahko imenuje podrejeno. Ljudje, katere prištevam tej tretji vrsti, morajo imeti svoj kapital, ki znaša približno petnajst miljonov. Ali ni vaše stališče tako, gospod Danglars'?" „Vsekakor, da," odvrne Dauglars. „Iz tega sledi," nadaljuje Monte Cristo, ne da bi se dal motiti, „da je hiša, ki ima premoženje tretje vrste, po šestih takih mesečnih zaključkih uničena." „0, kako hitite la pravi Danglars, in njegovo bledo obličje se nasmehne, „Vzemiva sedem mesecev," pravi Monte Cristo z istim glasom. „Povejte mi, če ste kdaj pomislili, da sedemkrat sedem-najstštotisoč frankov znaša skoro dvanajst miljonov... Ne ? Prav mate, kajti če bi v takih slučajih človek mislil na take stvari, bi nikdar ne tvegal svojega kapitala na ta način, ker je trgovcu ali bankirju denar to, kar je nam drugim ljudem naša koža. Imamo bolj ali manj lepo obleko, to je naš kredit, toda če človek umrje, ima samo svojo kožo, kakor ima trgovec ali bankir, če zapusti svoj poklic, le svojo resnično last, kar torej znaša pri vas največ pet do šest milijonov. Toda od teh petih ali šestih milijonov, ki tvorijo vaše resnično premoženje, izgubite skoro dve, ki zmanjšata vaše premoženje in yaš kredit, to se pravi, moj ljubi gospod Danglars, da je vaza koža odprta in pri tej raiii krvavi jedna vaših žil, in če se to štirikrat ponovi, morate umreti. Toda ali potrebujete denarja, moj ljubi gospod Danglars? AH želite, da vam ga posodim?" „Kako slabo znate računiti!" vsklikne Danglars, ki porabi vso svojo zvitost in si na vso moč prizadeva, da bi prikril, kaj se vrši v njegovi notranjosti. „Že zdaj sem dobil izgubljeni denar z drugimi srečnimi špekulacijami nazaj. Kri, ki sem jo izgubil, je že nadomeščena z novimi snovmi, ki sem jih zavžil. Izgubil sem bitko na Španskem in poražen sem v Trstu, toda moje indijsko brodovje je gotovo pridobilo galijone, moji pionirji v Mehiki so gotovo odkrili rudokope." »Prav, jako prav, toda rana ostane in se pri prvi priliki zopet odpre." „Ne, kajti jaz korakam z gotovostjo," nadaljuj Danglars z banalno zgovornostjo šarlatanovo, „ne, da bi bil uničen, bi bilo treba, da padejo tri vlade." „Resnično, to se je že zgodilo." „Zemlja bi več ne smela roditi!" »Spomnite se sedem debelih in sedem suhih krav," „Ali morje bi se moralo posušiti kakor v Faraonovem času; toda so druga morja, ki ostanejo, in moje ladije bi se lahko izpremenile v karavane." „Tem boljše, tisočkrat boljše, moj ljubi gospod Danglars," pravi Monte Cristo; „vidim, da sem se motil in je vaše premoženje že premoženje druge vrste." „Mislim, da lahko aspiriram na to čast," pravi Danglars s svojim stereotipnim smehljajem, ki napravi na Monte Crista isti vtis kakor oni medli meseci, katere slikajo slabi slikarji kot okrasek svojih razvalin. »Toda," pristavi, da bi obrnil pogovor na drug predmet, »povejte mi vendar, kaj lahko storim za majorja Cavalcantija." „Toda dajte mu denarja! Saj ima vendar kreditno pismo za vas, in če se vam zdi vse v redu, kaj hočete drugega ?" Jzborno! Danes zjutraj mi ga je pokazal, in izplačal sem mu bon za štirideset tisoč frankov. Podpisan je Buspni, in ker je na njem vaš indossement, pač razumete, da sem ga takoj izplačal." Monte Cristo pokima v znamenje, da se strinja. ,,Toda to še ni vse," pravi Danglars; „tndi za svojega sina je otvoril pri meni kredit." „Koliko pa da — brez indiskrecije — mlademu možu?" „Pet tisoč frankov na mesec." »Šestdeset tisoč frankov na leto. To sem si pač mislil," pravi Monte Cristo in zgane z rameni. „Ti Cavalcantiji so" res ničvredni ljudje. Kaj pa naj mlad, eleganten mož počne s to malo mesečno vsoto ?" »Toda uvideti morate, če bi potreboval mladi mož kak tisočak več..." „Da to nič ne škoduje, ker vas oče ne pusti na cedilu, O, vi teh milijonarjev onstran Alp ne poznate: to so pravi skopuhi. In po kateri hiši je otvoril pri va3 ta kredit?" „Po hiši Tenzi, ki je jedna najboljših, v Florenci.? „ Nočem reči, da lahko izgubite, toda vsakakor se držite v mejah pisma." Izhaja dvakrat na tcdon, in sicer 7 sredo in soboto ub II. uri predpoldno ter slano 2 izrednimi prilogami ier s »Kažipotom* ob novom letu vred po pošti pregnana ali v Oorici na dom poŠiljana; vse leto . .'.¦.". , .IS K 20 h, ali gld. 6*00 pot leta. . , . , , , . fl' » 00 » » » 3-30 č»trt leta . , . . , . . 8 » 40 » » » 1-70 Posamična številke stanjejolO^ vin.,.,.,. ,^-Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici; tiv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od.8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah Pa 6d 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na rotnine se ne oziramo. Oglasi in^ poslanice se račun i jo, po^petit-vrstah če tiskano i krat 8 kr., 2-krat 7 kr., Sokrat 6 kr.^veakj. vrsta. Yečkrat po dogodbi. — Večje črko po prostora, — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako.od? govornost. it* 8. V Gorici, v soboto dne 27. januvarija 1906. Tečaj XXJCVL Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (bdgov. Iv. Meljavec) tiska irrzal. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nai:tr Z urednikom je mogoče govoriti'Vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in .prazniki3i od 0. do 12. dopoludne.' UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na leve ? tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo Is uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ni spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravniitvu. _ J i »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So5a« in. »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarui Schwarz v Šolski ulici, Jellersitzv Nunski ulici in v Korenski ulici 5t. 2-J ¦ — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Casnrmn. sodni fidjunkt, 1867,—8. odv. dr. Kovačlč, 1869.—70.. dr, Iv. Premerstein, 1871.—2. c. kr. geometer Macak, 1873.-4. dr. Premerstein, 1875. in 76. dr. Lavrič, 1877. c; kr. . not. Josip Ivančič in večji del leta po njegovi odpovedi dr. Premerstein, 1879.-80. Drago-tin Pencin, posestnik in kapelan, 1881.—87. dr. Premerstein, pol leta 1887. odv. dr. Josip Stanič, 1888.—9. Jos. Ivančič, 1890. in 1891. posestnik Oskar GabrSčik in leta 1892. Jos. Ivančič. Kolikor sledi iz zapisnikov, imela je čitalnica svoj dom do spomladi leta 1875. v hiSi Josipa Devetaka, do. leta 1877. v hiSi Raimunda Preslja, do leta 1884. v hiši Ivana Asolija in odtlej v današnjem stanovališču pri Ivanu Gabrščeku. Čitalnica tolminska storila je mnogo v probujo petja in diletantskih predstav. Pregled veselice ni razviden ni iz zapisnikov ni Iz prilog. Leta 1868, igrala se je_ igra nPiquet«, 1869, „Županova Micka" iu „Servus Petelinček", 1871. „Županova Micka", nBob iz Kranja", »Domači prepir", „Mutecu, L. 1873. omeniti je prireditev velikega plesa z vojaško godbo, pri besedi sodelovala je go-spica Marička Winklerjeva, hčerka glavarja Andreja Winklerja, potem poročena grofica Pace. Isto leto omenjati je marljivega delovanja pe-vovodje učitelja Danila Fajgejja. Leta 1874. priredila se je velika veselica v Tolminskem »Praterju" ob Soči. L. 1877. priredila se je igra „Gluh mora biti* in velika veselica na strelišči s sodelovanjem pevskega društva »Slavec" iz Gorice. Leta 1879. izvršila se je igra „v.spanji". 1881. igralo se je zopet »Županovo Micko". 1882. igrali so goriški dile-tantje „Dva gospoda pa jeden sluga". Cisti dohodek te veselice v znesku gl 50 šel je »Narodnemu domu v Ljubljani", 1885. igrala se je »Srečno novo leto". 1890 s sodelovanjem goriških diletantov »Srce je odkrila". Kolikor se more soditi iz zapisnikov, pridobil si je pri vzgoji pevcev največ zaslug učitelj. Jakob Furlani. Njemu se more prištevati, da so tolminski pevci zasloveli po celem Goriškem in so se vabili na večje veselice. Tudi predsednik za leti 1871. in 72., Macak, trudil se je mnogo za razvoj petja in društvenih zabav. Konečno omenjati je hvaležno delovanja prvega tajnika Valentina Luznika. Iz čiste njega slovenščine, vsaj za njega dobo vsega priznavanja vredna, soditi se da na njega nadarjenost in navdušenost za stvar čitalnice in naše narodnosti. V poznejših letih trudil se je pošteno tudi marljivi večletni tajnik France Jež. Pri vsem pa ni pozabiti plemenitega dr. Ivana Premersteina, ki je poleg njega posla kot predsednik po smrti tajnika Val. Luznika sam sestavljal vse zapisnike in kakor je videti sploh opravljal tudi ves posel tajnikov in to skoraj za dobo 25 let. Ako pogledamo na kratko delovanje tolminske čitalnice še enkrat, priznati moramo, da je izvrševala svojo nalogo po stavljenih pravilih v prid tržanstva in naše narodnosti. Odkar pa smo Slovenci prišli do večje politične prostosti, recimo od leta 1880. naprej, odkar se je našo slovstvo, glasba in časopisje tako krepko razvilo, pa je postala naloga čitalnici obširniša in težja. Ne gre le, da druži v svojem naročji vse, kar ravno ni izrecno protivuo nafiej narodnosti, da podpira časopisje in narodne zavode, da prireja zabave z domačim petjem in igrami — truditi se mora, da se družba razvija v istej meri, kakor naše javno narodno življenje sploh. Mora jo in posebno tržansko družbo vse bolj od-ločno-narodno preleviti, ptujega upliva popolnoma otresti. Širiti in probujati ima zavest, da mora naša materinščina v družbi izključno gospodovati, da smo gor^odje na lastni zemlji in klicati ptujcu, ki moti domači mir: tu ni prostora zate. IZ PodMelca. — »Kmetijska Čitalnica" v Podmelcu je imela 21. januv. 11. svoje letno občno zborovanje. Udeležba bi bila lahko mnogo boljša; več zanimanja za blagi namen Čitalnice bi nam ne škodovalo. Pa ni čuda; saj gosp. tajnik nam ni imel, rekelbi,^skorajmčjsar poročati, kajti društvo je pretečeno leto, zbog pomankanja pevskih in tamburaških moči, le nekako životarilo. Petje in godba pa sta pri nas društvena edina in najboljša privlačna sila. Upamo, da v prihodnje krene vse na bolje. V to nam je že priča neumorno delavni, agilni in požrtvovalni novoizvoljeni predsednik gosp. Tomaž Seljak. Vrzimo le osebnosti in stran-karstva pod most v Klavžah, in Bača naj jih odnese daleč v tujino, odkoder naj se ne povrnejo nikdar več in — društvu gotovo posije boljša bodočnost. Izmed nasvetov je omeniti tega, da se naroči malo političnih časopisov, temveč pa knjig beletristične in druge vsebine. Društveni odbor pa se pooblasti v naročitev istih. Drugi dober nasvet je tudi ta, da se društvena soba premesti v privatno hišo gosp. Peter Kokošar-ja, c. kr. poštarja in trgovca, katero drage volje brezplačno za več let odstopi. Tudi ta predlog se enoglasno z vsklikom sprejme. Gosp. Kokošarju pa bodi izrečena za njegovo velikodušno požrtvovalnost na tem mestu najtoplješa zahvala. Dosedanji izgovor, da je društvena soba v krčmi, s tem povsem odpade. Zato pa gosp. društveniki: na delo! Vsak naj zadosti po svoji moči dolžnosti, katero je kot član dolžan društvu, in Podmelška Čitalnica zaslovi kot nekdaj. Z druženiini močmi stopimo v krog narodnih boriteljev in vspeh po znanem izveku : „V slogi je moč!" nam ne izostane. 6a&rij8 pri Ajdovščini. — Ni dolgo od tega, kar smo v cenjeni »Soči" popisali razmere v naši vasi in tudi življenje Valentinčiča. Nekaj časa je molčal, in mislili smo že, da nastane mir pri nas. Okoli novega leta je začel agitirati proti »Soči" in »Slov. Narodu", pa je spet umolknil. Dne* 21. t. m. v nedeljo i pri pop. službi božji je pa naredil nekaj, kar bi se moralo najslabšim ljudem studiti. Izraze, katere je metal po cerkvi, se sramujejo že najslabši ljudje govoriti med seboj. Zdelo se nam je, da smo med pijanci v kaki »žganjarni". Po zadnjem dopisa smo sklenili, da pustimo na miru našega kurata, a tega ne moremo, ne smemo zamolčati. Naj torej povemo v kratkih besedah njegovo učenost. Najprej se je pohvalil, da so ga nekateri ubogali radi ,¦ časopisov in bo glasovali proti »pohujšljivim" pri občnem zboru. Ker kurat to misli, naj tudi imenuje tiste, in naj pove vzrok glasovanju. Mi povemo le toliko, da so glasovali le proti »Slov. Narodu", in to zato, ker prinaša premalo novic in dopisov iz naše dežele, čemur se pa ni Čuditi, saj imamo zato domače liste. Nobeden drugi vzrok ni bil pri tem. V drugi točki je napadel.napredne časopise in razkladal, kaj da so. Tu se je še-le pokazal, kaj zna. »Ali veste, kaj so ti Časniki?" To so korita. Kaj spada v korito? Oblodva. Kaj je v časopisih takih? Oblodva. Kdo ima z oblodvo opravljati? Kdor jo stavi v korito. Kaj zna torej tisti, ki piše v take časnike? Rečem vam, nič druzega, neko oblodvo kuhati. Kaj je in kdo je tisti, kateri srka oblodvo? To veste in veste torej tudi, kaj so tisti, kateri čitajo take časopise. To svojo znanost je tudi večkrat potrdil v tej pridigi. Podprl je pa ta vprašanja s tem, da je bila laž to, kar je »Soča" pisala v zadnjih dopisih. Zahteval je tudi, da se mora to v istih Časopisih popraviti. Zatrjeval je, da dopisniki, kateri napadajo tako »Častite" osebe, so slabši od ciganov, slabši od tatov, da kradejo čast, katera jim ne prinese dobička, itd., saj se ve, kaj spada še k takim govorom. Nekaj pa moramo povedati v odgovor. Kar se tiče zadnjih dopisov v „Soči", zahteva Valentinčič, naj se popravijo. Ali morda hoče, da resnico obrnemo v laž? Tega še'ne znamo. To znajo le gospodje v farovžih. Mi rečemo na ti3te dopise le toliko, da so bili popolnoma resnični od besede do besede. In če hočete, prisežemo pred sodnijo kadar vam drago za resničnost. Da smo vam čast kradli, je tudi nemogoče, ker smo pisali le to, kar ste naredili in Še ne vsega. Sramotilne besede niste slišal k čital v tistih dopisih. Vi ste nas pa v javnosti sramotil s priimki, kateri so zgoraj povedani. Kaj bi vi rekli, če bi mi sedaj rekli in zapisali: vi ste nam ukradli čast, torej spadate vi k onim sramotilnim besedam. Morda ste imeli na mislih pregovor: rečem ti, da mi ne porečeš! Zakaj niste povedali ljudstvu vsega, kar je pisala »Soča" ? Zakaj niste rekli, da ste za mehe vprašali res, kogar je treba vprašati. Očitate, da dopisnik ni dal niti vinarja za mehe. No, povejte, koliko ste dali vi! Dalje trdite, da nočete odgovarjati dopisom. Kako pa? Kaj bi pa povedal za odgovor? Če ste res mož krščanski, moral bi potrditi resnico. Škoda torej, dvakrat pisati eno stvar. O naprednih časopisih pravite, da so korita in kar je notri je oblodva, ker prinašajo laž. Vi govorite laž s tem, torej obrnimo spet enkrat in videl bodete, na čim ostanete. Kaki občutki so nas navdajali v cerkvi pri takem krščanskem nauku, ni treba praviti. Kar se tiče ciganov, tatov itd., mogoče v kratkem pove svojo besedo g. c. kr. sodnik v Ajdovščini. Za drugo naj se pa potegne, kdor ima dolžnost za to. Morda bo v nedeljo prekliceval, kar je izrekel, mogoče ga je že sram za tako nečastne besede, a ko je dovolj, je dovolj. Proti koncu pridige je še povedal vzgled, kaj jo on in kaj • so tisti, kateri ga napadajo. Rekel je: »Mislite si, da se peljete na vozu in za vozom laja pes. Ali se boste bali, da vas ugrizne? Ne! ker veste, da vam nič ne »aore. Ko vam bo pa dovolj lajanja, udarite psa z bičem«. •Prvi kos je kurat uganil. Res je on na vozu, kadar je v cerkvi, kjer mu nihče ne more do živega. Če ste pa pravi mož, naj pride v javnost, bodisi zunaj cerkve, ali v časopisih. Na dan s tako resnico, katero zagovarjate! Ljudstvo bi radi obdržali v temi z »Bogoljubom'', »Prismojencem" ali kaj takega, kjer je luč resnice neznana, kjer se govori le v temi. A za to je že čas potekel. Inkvizicija je prešla, in ne bo je več. Ali bi tepli g. kaplani in župniki po nas, da bi ostali, kakršni so bili naši stari očetje. Pa ne. Za ^Čitalnico" v Gabrijahbi vam pa svetovali, da raje molčite. Čitalnica je napredna in ne klerikalna in v njej imamo opraviti mi udje, ker kdor ni upisan, nima pri njej besede. Izhajali bodo pa le »pohujšljivi časniki". Domače in razne nouice. Knjižnica »Narodne prosvete" ostane danes zaprta radi obrtniškega plesa v Trgovskem Domu. Ples združenih obrtniških mojstrov. - z ozirom na složnost trgovskega in obrtnega stanu na Goriškem, katera je prepotrebna v dosego vzvišenih namenov, naprošeni so vsi slovenski trgovci iz Gorice in z dežele, da se vdeležijo plesa združenih obrtniških mojstrov dne 27. t. m. v »Trgovskem domu", kolikor mogoče v največjem številu, kajti le ako delamo povsod pod devizo: „Viribus unitis", pridemo do za-željenega cilja. •¦— Trgovsko in obrtno društvo za Goriško. imenovanja. — Namestništveni tajnik A. baron Schmidt-Zabierow v Voloskem je imenovan voditeljem tamkajšnjega okr. glavarstva; okrajni komisar tamkaj dr. V. vit. VVintschgau je poklican v ministerstvo za notranje posle. Premeščen je okrajni višji komisar Pavel Mosettig iz Pulja na Volosko. NOVi nadškof in knez, dr. Franc Sedej, se je rodil dne 10. oktobra 1854. v Cerknem. Gimnazij in semenišče je absolviral v Gorici. Leta 1877. je bil posvečen v mašnika, Ko je služboval malo časa v Cerknem, je Šel leta 1878. na Dunaj v zavod sv. Avguština, na višje du-hovsko izobraževališče, katero je zapustil kot doktor bogoslovja. Ko s*a je vrnil v Gorico, je bil kaplan in katehet pri uršulinkah, potem je poučeval v semenišču, leta 1889. je odšel na Dunaju za dvornega kaplana in ravnatelja višjega izbraževališča za duhovnike v zavodu sv. Avguština. Leta 1898. je prišel zopet v Gorico kot kanonik in stolni župnik. Poučeval je tudi v semenišču. Dr. Sedej je bil član deželnega šolskega sveta, nadškofijski nadzornik goriških šol, sodeloval je pridno zlasti pri cecilijanskem društvu. Sedej je tudi čk-aven na polju duhovne literature. (Dalje o prilogi.) „Ali ne zaupate Cavalcantijem?" „Jaz bi dal na njihov podpis deset milijonov, kajti njihovo premoženje spada,v drugo vrsto, moj ljubi gospod Danglars." »In kako skromen je pri tem! Jaz bi ga ne bil smatral za nič več nego za navadnega majorja." »In s tem bi mu bili izkazali veliko čast, kajti resnično, njegovo bogastvo se mu ne čita z obraza. Ko sem ga jaz videl prvič, sem ga smatral za jednega onih poročnikov, ki se jih prime plesnoba pod njihovimi prvimi e"paulettami. Tcda Italijani so vsi taki: ali so jednaki Judom ali pa so bleščeči kakor modri iz Jutrove dežele." „Mladi mož je boljši," pravi Danglars. »Da, morda je nekoliko preboječ, toda v splošnem mi ugaja. Zaradi njega sem bil v velikih skrbeh." »Zakaj ?" RKer ste ga videli zadnjič pri meni le kratek čas po njegovem prvem vstopu med svet; vsaj reklo se mi je tako. Prej je potoval s svojim zelo strogim in zelo resnim učiteljem in ni bil še nikdar v Parisu." »Ali nimajo vsi ti odlični Italijani navade, da se poženijo v svojih rodbinah, da se premoženje ne deli ?" vpraša Danglars malomarno. »Navadno delajo tako, toda Cavancanti je original, ki nerad napravi kako stvar tako kakor drugi. Misli se celo, da je poslal svojega sina na Francosko z namenom, da dobi tukaj primerno partijo." »Ali verujete to?" „0 tem sem prepričan." »In slišali ste govoriti o njegovem premoženju?" „0 tem se govori zelo mnogo: nekateri mu pripisujejo milijone, toda drugi trdijo, da nima čisto nič." »In vaše mnenje?" »Ne ravnajte se po njem! Ja namreč čisto osebno." »Toda vendar../ »Moje mnenje je, da imajo vsi ti stari podeste in con- j dottieri, — kajti Cavalcantiji so poveljevali vojskam in oskrbovali province — moje mnenje je torej, da imajo milijone, kateri izhajajo od njihovih dedov in preidejo na njihove unuke. I Dokaz za to je, da so vsi rumeni in suhi kakor njihovi goldi-1 narji izza časa revolucije, v katere so strmeli toliko časa, da jim je ostal njih odsev na obrazu." „Da," pravi Danglars; »toda ali je res, da nimajo niti ped zemlje?" »Vsaj zelo malo. Jaz poznam samo njihovo palačo v Luki." »Ah, palačo !" vsklikne bankir smehljftje. »To je p:i že nekaj." „Da, in to palačo ima v najemu finančni minister, dočim prebiva Cavalcanti sam v majhni hišici; o, saj sem vam že rekel, ta človek je stiskač." »Glejte, glejte, vi se ne prilizujete." „Čujte, jaz ga komaj poznam in sem ga-videl največ trikrat ; kar vem o njem, sem izvedel od abbeja Busonija in njega samega. Še danes zjutraj je govoril z menoj o načrtih, ki jima glede svojega sina, in mi rekel, da se je naveličal puščati svoje velike fonde neporabljene v Italiji, ki je mrtva dežela. Na Angleškem ali na Francoskem hoče dobro založiti svoje milijone, toda pomnite, da jaz nisem odgovoren za čisto nič, dasi imam do abbeja Bussonija največje zaupanje." »Nič ne Škoduje; hvala vam za klienta, katerega ste mi naklonili, gospod grof-, ime se bode v mojih registrih čitalo jako lepo, in moj blagajnik, kateremu sem pripovedoval o Ca-valcantijih, je zelo ponosen na to. Toda oprostite, ali dajo ti ljudje svojim sinovom, če se oženijo, kaj dote?" »Ej, moj Bog, to je nekaj Čisto posebnega. Poznal sem neizmerno bogatega italijanskega princa, ki je imel jedno najznamenitejših toskanskib imen, in ta je dal svojim sinovom milijone, ko so se oženili po njegovi želji, dočim jim je odrekel tri tolarje na mesec, če bi izbirali neveste brez njegovega dovoljenja. Reciva torej, da da Cavaicanti svojemu sinu, če ga uboga, jeden milijon. Če bi bila nevesta na primer hčerka ban-kirjeva, dobro, potem bi se vdeleževal z večjo vsoto bančnih podjetij, toda če bi sin ne izbiral po njegovi volji, potem pa lahko noč! Oče Cavalcanti bi zaklenil svoje blagajne z dvema in s tremi ključavnicami, in gospod Andrea naj živi potem kot sin pariške rodbine s pomočjo goljufije pri kartah ali kockah.11 »Ah, ta mladenič pač dobi za svojo nevesto princezinjo iz kake knežje hiše." »Ne, vsi ti veliki gospodje onstran Alp se poženijo navadno s čisto priprosthni deklicami. So kakor Jir. ¦ ar in imajo radi, da se rodovi križajo. Toda vraga, ali imate z gospodon-Andreo kake namene, da me izprašujete te stvari, moj ljubi gospod Danglars?'4 HPri moji veri," vsklikne Danglars, »to bi ne bila tako slaba špekulacija, in veste, da jaz rad špekuliram." »O vaši gospici hčerki niti ne govorim, kajti vem, da ne želite, da zadavi Albert ubogega Andreo?" »Albert?" pravi Danglars in zmigne z ramami. »Ta bi se malo UvigA za to." »Toda di se mi, da je on zaročenec vaše hčerke?" »To se pravi, da sva gospod Morcerf in jaz govorila včasih o tej zvezi, toda gospa Morcerf in Albert..." „Ali niste rekli, da to ni posebno dobra partija?" »Ej, ej, gospka Daaglra« pač odtehta gospoda Morcerfa, to je gotovo!" »Dota gospice Danglars bode lepa, res, o tem ne dvomim, in zlasti še, če ne naredi telegraf kake nove bedarije." „Toda povejte mi vendar..." »No?" »Zakaj k včeranjemu obedu niste povabili gospoda Mor-cerfa in njegove rodbine ?" »Povabil sem jih pač, toda gospod Albert je imel odpotovati s svojo materjo v Dieppe, ker ji je zdravnik predpisal morski zrak." Prilog« „SgtB" it. 8. i An 27. januvarija 1808. „Safilfll" ropi. Ko smo naznanili pred Božičem, kako se je bilo vse zapletlo glede laškega vseučilišča in glede imenovanja novega nadškofa goriškega, ko smo točno sledili vsemu razvitku in raznim znamenjem, po katerih je bilo mogoče precej točno povedati, kako se plete vsa reč — se je hotel ljubljanski „Slovenec" norčevati z nami ter je pisal o „Šočinihu romanih J.,,Ali..gJiejte^ ti, .romani j postajajo •— dejstva! Sedej je p'ostal res'nadškof, prav kakor smo to naznanili iz takratnih političnih kombinacij. Kombinacije držijo trdno, in čez leto dnij ali še prej bomo mogli morda beležiti tudi dejstvo, da pride laško vseučilišče v Trst. ' "***.....** Mi smo sledili natanko vsemu, in po naših dobrih, informacijah smo napovedali imenovanje dr. Sedeja kot izvrženo stvar prvi med v se m i listi. „ Slovenec", ki se je liotel norčevati z nami pred Božičem, je bil pa napravil sedaj iz one naše notice — brzojavko iz Gorice ! »Slovenčeve^ brzolavke, — v uredništvu „ Slovenca" pridno fabricirajo -- brzojavke. Taka tam fabricirana brzojavka je tudi ta, da se je sprejelo imenovanje novega nadškofa z jednakim veseljem v slovenskih in laških krogih. V Gorici se smejejo taki bedariji. Slovenci sodijo prav trezno to imenovanje -Lahi pa niso bili še nikdar zadovoljni z imenovanjem kakega Slovenca! Pa se hvali ta „Slovenee", kako da je dobro informiran. Za počV. Tržaški škof Nagi - tajni svetovalec. - -Cesar je podeli) tržaškemu škofu Naglu-dostojanstvo tajnega svetovalca. O tem čitamo v „Edin." : „To je najviše odlikovanje, ki je podelja država cerkvenim dostojanstvenikom v Avstriji, ftato je tudi običaj, da se to odlikovanje podeljuje cerkvenim knezom še le po razmerni dobi njihovega vladanja in Še le po doseženih posebnih zaslugah. Naravno je torej, da niso vsi škofje deležni takega visokega odlikovanja. Tako ni bil po škofu Legatu, ki je vladal tr-ŽaŠko-kopersko škofijo od leta 1846. do 1875., noben drugi tržaški Škof tajni svetovalec. Škof Dobrila je vladal, če računamo tudi dobo njegovega škofovanja v Poreču, 24 let; dasi je bil to gotovo imeniten škof in naravnost oboževan od vse škofije, vendar ni dosedel časti tajnega svetovalca. Njegov naslednik, škof Gladina, je vladal 17 let (v Trstu 18, v Poreču pa 4 leta); škof Šterk je vladal sicer le 7 let (od teh pet v Trstu), vendar pa več nego še enkrat toliko nego sedanji Škof dr. Nagi, a tudi nanj ni padel žarek vladine milosti, da bi ga bila predložila v tako visoko odlikovanje. Pokojni nadškof Zorn v Gorici je postal tajni svetovalec še le par let pred svojo smrtjo in celo ljubljenec italijanske siguorije v Istri, poreški škof dr. Flapp, je moral čakati celih 20 let! Dr. Frančišek Nagi škofuje sploh le nekaj nad tri leta, a je že v tej kratki dobi zadobil počeščenje, kakoršnega ni smatrala vlada za vredne ni Dobrile, ni Gla-vine, ni Šterka, Ni čudo torej, da je visoko odlikovanje dra. Nagla po tako kratki dobi službovanja vzbudilo vseobče začudenje in vpraševanje: kje je vzrok ? Morda, morda nam daja to odlikovanje pojasnila za oni pasus v zadnjem pastirskem listu, kjer naš visi p&stir poživlja svoje vernike, slovenske in italijanske, naj pomagajo, da se slavni vladi — učvrstijo tla pod nogam i!! Govorilo se je in se govori danes še z večo odločnostjo, da je temu cerkvenemu dostojanstveniku namenjena od vlade posebna naloga za — prihodnje volitve v Trstu. Nekaterim pada pa posebno v oči moment, daje to odlikovanje prišlo istodobno z imenovanjem novega nadškofa v Gorici. In res je važen ta moment, kajti vzbuja misel, da je vlada radi posebnih namenov hotela dr.a Frančiška Nagla obdržati v Trstu, in da mu je z visokim odlikovanjem od ene strani hotela dati odškodnino, z druge pa mu utrditi pozicijo pred svetom za — čim vspeš-neje vršenje bodočih nalog." Nagi je pač Nemec, in njegova politika protislovanska! • Za »SokolSkl dORt" V PrvaČinl darovali: Josip Sinigoj, pos. v Dornberg I. obrok K 5, Alojz Cotič, pos. v Prvačini K 5, Andrej Vrtovec, vp. naduč. v Tolminu K 10, Tvrdka Saunig & Dekleva v Gorici K 5, Anton Savnik, vele-poses., v Bilje K 10. „VrS8HSkl Škof". — Več naših somišljenikov nas je vprašalo, če je res, da , hotel postati nadškof dr. Anton Gregorčič, ah če je notica v „Soei" le nekako zafrkavanje „ljub-Ijenca naroda". — Na to izjavljamo, da je gola i s t i n a vse, kar smo pisali. Gregorčič je intrigiral p. ti Sedeju ter hotel postati nadškof ui knez. Seveda so se mu za hrbtom smejali. Celo na Dunaju je bil on sam. Vlad* ga pač izrablja in izkorišča, ali da bi ga postavila na kako višje mesto, še misliti ni, ker take vrste ljudij, kakoršen je dandanašnji dr. Gregorčič, ne spoštuje nikdo, in je sploh nemogoče, da bi postal kdaj škof. Vladni hlapec je in tak mora ostati, če se hoče sploh še gibati na političnem polju. —- Novi nadškof pa lahko vidi v tem dejstvu, koga se ima v prvi vrsti ogniti, in odkod izvira toliko grdega intiiganTstva iflTŽhr;našemu narodu! Da je naša vest povsem resnična, potrjuje tudi dosedanji molk »Gorice". Ples obrtniških mojstrov v »Trgovskem Domu". Danes se bo vršil napovedani ples obrtniških mojstrov v ^Trgovskem Domu". Soditi po pripravah in po živem zanimanju za ta ples v obrtniških krogih ter drugih, mora uspeti ples prav lepo wr je pričakovati obilne udeležbe. Obrtniški mojstri so sprožili sami to lepomisel prirediti tak ples, to je prireditev* na kateri se poleg zabave spoznavajo med seboj ter pokažejo svojo veljavo. Pričakovati je udeležbe tudi z dežele. Brez dvoma se odzove vabilu tudi mnogo prijateljev obrtniškega stanu, tako da se obeta lep večer v „Trgovskem Domu"! Mlsijon V Vrtojbi. — Jutri skonča ta slavni misijon v Vrtojbi. Skonča pa tako, da misijonarji ne bodo zadovoljni. Cerkev je bila premalo polna, ljudje so šli rajši delat. Če bi ne bilo iz sosednih vasij ljudij, bi bilo jako klaverno. Nekateri pa so se kazali, kako so goreči kristjani! Prišli so spovedovat nunci iz soseščine, ali ljudij ni bilo k spoved-nici toliko, da bi. imeli vsi opravilo; zato so odšli. Ljudje prihajajo do spoznanja, da prav nič ni potreba med nje misijonarjev. Prišli so bili misijonarji s hudičem na jeziku pa z željo v srcu, da bo misijon kaj „ nesel", ali odidejo s hudičem na jeziku nad Vrtojbo, ker je bila bera slaba. — Kako mora opravičiti šolska oblast to, da se je sililo šolsko mladino k spovedi in obhajilu radi misijonarjev ?! Trgovska in obrtna zbornica. — Ministerstvo je potrdilo izvolitev Jos. Paternollija predsednikom goriške Trgovske in obrtne zbornice in J. Venutija podpredsednikom. S tem je „rešen" tudi utok proti volitvam od strani opeharjenih slovenskih volilcev! Strašna jezica. — Nekatere katehete lomi ¦ krč po „Prismojencu", ker so postavijen^po novem učnem redu pod nekako nadzorstvo šolskega voditelja. Da učni red to določa, je popolnoma opravičeno. Šolski voditelj je pač zato tu, da drži red, nadzira in gleda, da se vršijo predpisi, saj je za to tudi odgovoren. Menda ne bo nobenega, ki bi se bal kateheta prisilili k rednemu pouku, kajti znano je, da ni kmalu večjih lenob pod božjim solncem, kakor so nekateri kateheti, ki zanemarjajo pouk kar na debelo. Neaiškutarenje, - - Nekateri se po raznih uradih še vedno preveč poslužujejo nemščine. Dobe se tudi Slovenke, ki se silijo z nemščino v kakem uradu, čeprav tega ni potreba. Tako je neka gospodična te dni nemškutarila nekje ter ukazala tudi svoje ime zapisati po nemško. — Kaj takega je vredno graje, kdorkoli to stori. Kdor zaničuje se sam... Iz Devlna nam poročajo, da že dobi dekan S. primeren odgovor na njegov dopis v ,.Gorici" od strani, katero je izzival. Tu povemo, da so se dvignili proti dekanu zavedni Devinci Šele po dolgem času, ko je postalo njegovo postopanje tako, da ga morajo obsoditi. Ker pa je Devin narodnostno tako izpostavljen kraj, bi pač želeli, da se najde pot, po kateri bi lahko vsaj v tako nevarnem kraju hodili skupno ter delali vzajemno za ohranitev slovenstva. Če pa že noče delati dekan z drugimi Devinci, naj vsaj ne dela neprilik in sitnostij ter naj ne protežira laškega življa v Devinu! Društvo furlanskih fantov — Oorkemu. — v Gorici obstoji društvo „ limone dei Giovani Friulani" — društvo furlanskih fantov. To so GoriČani in od drugod privandrani Lahi, največ potujčeni ali renegatje, ne pa Furiani. Pred kratkim je imelo to društvo občni zbor, na katerem se je konstatovalo, da je društvo strašno zanikerno, fantje nimajo zanimanja za nobeno dobro reč, vse je desorganidrano, mrtvo, za nič. To društvece pa se je sedaj kar nakrat osokolilo ter poslalo Gorkemu brzojavko povodom obletnice ruske revolucije. V tej brzojavki govorijo celo nekaj o — idealih!! Ce bi poznal Gorki te furlanske fante pobližje, bi se zjokal nad njimi! Šesta lekarna v Gorici. — v mestnem svetu so sprejeli predlog, da se napravi v Gorici še jedna lekarna, in sicer ali v ulici Sv. Klaro ali kje proti Soškemu mostu. Izpred SOdnljO. — Kakor smo svoj čas poročali, je nekdo okradel na Sveti dan g. Feliksa iSch\vaba v Vermiljanu. Tat se imenuje Giovanni Lenardon, je star 19 let, doma iz Vermiljana. Pred tukajšnjo okrožno sodnijoje bil obsojen na 10 mesecev ječe s postom vsak mesec. Ukradel je eno zlato žensko uro z veliko ovratao verižico, 1 srebrno žensko uro z malo verižico, 1 zapestnico, prstan, 2 ušesnici m še drugo reči v vrednosti 300 K. G. Schwab je, kakor smo ža takrat povedali, spodnješta-jerski rojak, ki biva radi zdravja v naši deželi. Bedaki. ~ Iz Červinjana pošiljajo Lahom v Gorico pozive, naj se za božjo voljo postavijo trdno v bran — „slovenizmuM, ki hoče pohrustati Gorico..StraSen.javk! Ti ljudje govoričijo o „slovenizmuu, o slovenski »invaziji" itd. — tiste resnično nevarne invazije Nemcev pa ne vidijo, da še celo na roko jim gredo. Pa bodo tudi svoj čas kruto tepeni za to - ti bedaki! Iz Koprive na Krasu poročajo, da so našli tam kose živega srebra. Ko je pobral K. Turk nekaj raztresene tvarine ter se je ta dotaknila zlatega prstana njegovega, je imel na roki kar nakrat srebrn prstan. Tehnik A. Tega je potrdil, da je ona tvarina živo srebro____ Bralno in pevsko društvo „Čaven" v Skriljah bo imelo dn<> 28. t. m. svoj redni letni občni zbor ob 3, uri pop, v društveni sobi. Dnevni red po pravilih. Bralno pevsko društvo ..Ladija" v Devinu priredi 4. febr. t. 1. javno domačo zabavo z igro in plesom v prostorih g. M. Plesa. Začetek ob 4. uri pop. Igra se bo vršila pred plesom. Ples traja do 1. ure popolnoči. Predstavljali bodo veseloigro „ Dobrodošli! Kdaj pojdete domu?" Vstopnina k igri 40 v, sedeži 10 v. Plesni komad 20 v. Svirala bo veteranska godba iz Mavhinj. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Čitalnica na Pečinah bode imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 28. t. m. ob 11. uri predpoldne v svoji sobi. Dnevni red po pravilih. V slučaju, da bi obč. zbor ne bil sklepčen, se bode vršil uro pozneje drugi obč. zbor z istim dnevnim redom. Pri drugem obč. zboru je vsako sešlo Število društvenikov za sklepčnost zadostno. K obilni udeležbi vabi odbor. Opozarjamo na ples Slovenskega bralnega in podpornega društva v Goriški se bo vršil v „Trg. Domu" na Svečnico. Želeti je, da se udeleži tega plesa slovensko delavstvo v obilnem številu. To bo lepu, domaČa zabava, na katero se lahko pride v navadni nedeljski obleki. Tudi vstopnina je postavljena nizko. Čisti dohodek pa jo namenjen društveni bolniški blagajni. — Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponočna služba v lekarnah. -- v času od 28. t. m. do 4. febr. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. Restavracija v suterenu ..Trgovskega Doma". — To restavracijo je prevzel g. P. Birsa. Restavracija je prav lepa, ukusno prirejena, zatorej priporočljiva že sama po sebi. Več pove današnji oglas. Sokolska maškerada »Narobe svet". — opozarjamo slavno nstaželjno občinstvo, da letošnja sokolska maškerada (27. febr.) obeča — kakor uže kaže njen naslov, nekaj iz-vanrednega. Prekašala bo po možnosti celo lansko maškerado in to prav gotovo v kolikor se tiče mask. -~ Da ne ostane to zatrdilo le prazno besedilo, se uže sedaj naznanja, da se bo prisodilo najlepšim posameznim maskam in skupinam dragocena darila. Torej za časa na noge -— aH da ostanemo zvesti naslovu — na glavo, kedor ni še mislil na letošnjo maškerado. — Vsled preoj bilnih pripravljalnih poslov za sedaj dovolj: prihodnjič več. Odbor goriške SlOV. mladine naznanja slavnemu občinstvu, da bo pri juteršnji popoldanski plesni vaji sviral novi pristno slovenski orkester. Radi žaljenja veličanstva in vere je bil aretiran neki 26 letni S. Malek iz Štajerske. LlSfnlCI. — Gg. dop. v T.: Prihodnjič. — V Sež.: Prepozno došlo za danes. ¦¦Sj^O Profin reumatične bolezni ¦ jedino le z ? ^ Steklenica 2 krosi, več poštnina. So dobiva v vseli lekarnah, Poštna razpošiljatev: lekarna Mtan Budmpešla. Razgled po sueto. Volilna reforma. — „Konserv. Korresp.« je prinesla članek iz krogov slovenskih poslancev, kjer se dokazuje, kako bo nova volilna reforma prikrajšala Slovence. Na Kranjskem se neznatnemu številu Nemcev zagovi 1 mandat (kočevski), na Spodnje Štajerskem dobi 40.000 Nemcev dva mandata, 360.000 Slovencev pa v najugodnejšem slučaju šest mandatov. Na Koroškem dobi 100.000 Slovencev kvečjemu en mandat, 260.000 Nemcev pa devet mandatov. Na Goriškem se število mandatov za enega zmanjša, tako da dobi 80.000 Italijanov dva mandata, 140.000 Slovencev pa tudi samo dva mandata. Ista krivica se zgodi Slovencem in Hrvatom tudi v Trstu in Istri. Kje je tu pravica? Članek zaključuje: „SlovencTin Hrvatje naj pazijo, da jim nova volilna reforma ne prinese razočaranja".—-Baron Schwegel in grof Barbo sta bila pri ministerskem predsedniku kot zastopnika kranjskih Nemcev, in sicer sta pripeljala tje posebno deputacijo, ki je prosila, naj vlada ne pozabi kranjskih Nemcev pri volilni reformi. Da jim ministerskj predsednik ni odgovoril neugodno, to si lahjso mislimo. Kako se more papežu pomagati? — Komaj se je izvršila ločitev cerkve od države na Ifran-coskem, že so pričeli v Avstriji dvigati mošnje z zvončkom za milodare za »ubogega" svetega očeta. Sicer je razdružitev kongregacij donesla Vatikanu nekaj težkih milijonov in tudi drugače je v Vatikanu tako kakor le na majp dvorih celega sveta, ali vendar zopet nabirajo, ker se jim zdi prilika ugodna, govoriti o preganjanju in uboštvu cerkve. Ali če bi se papežu tudi res slabo godilo, bi sru mogla pomagati cerkev sama, saj ima velikansko premoženje. Če bi dala cerkev le v Avstriji nekaj milijonov, pa bi ne bilo treba v takem slučaju zopet izžemati ljudstvo 1 Premoženje rimsko-lmtollake cerkve v Avstriji znaša po podatkih c. kr. državne centralne komisije 818,823.930 K v zemljiščih in drugih realitetah, javnih obligacijah in drugem premoženju. Zadnji letni dohodek znaša 50,320.334 K. V resnici pa je splošno premoženje še večje kakor tudi letni dohodek, ker znajo gospodje dobro skrivati resnico povsodi. Tu je pač dosti denarja za papeža in za povišanje duhovniških plač — ne pa zmeraj odirati ubogo ljudstyo! Srbija je sklenila pretrgati vse finančne in trgovske zveze z Avstrijo, ako bi ta nadaljevala začeto carinsko vojno. V Srbiji sklepajo bojkotirati vse avstroogrske tvrdke. Srbska vlada predlo- srbsko bolgarsko carinsko zvezo Sni na vsuk način. Narodna Čitalnica v Postojlni priredi dne 2. febr. t. 1. v hotelu pri Kroni Vodnikov ples. Oče in ustanovitelj Drutfte s> Cirila in Metoda, g. Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji ja Kranjskem, praznuje letos 80-letnico svojega rojstva. „Nletarec''. — V Chicagi je začel izhajati nov slovenski li"', z imenom „Proletarec". AkadMehn. društvo .Jrlglav" v Gradcu bo imelo v soboto 27. t. m. ob 8. uri zvečer v svojth prostorih V. občni redni zbor z običajnim sporedom. Akal-teh. društvo »Triglav" v Gradcu priredi veliko slavnost v proslavo svoje triseiletnice v nedeljo dne 4. svečana 1908. v „Narodnem domu" v Celju. Vspored skvnosti. — 1. V nedeljo dne 4. svečana popoldne ob 2. uri slavnostni komerz. 2. Zvečer ob 8. uri koncert s plesom. 3. V pondeljek dne 5. svečana ob pol 4. uri popoldne skupni izlet v Št. Jur ob južni železnici. Vstopnina h koncertu in plesu 2 K za obitelj (3 osebe) 5 K. Preplačila se hvaležno »prejemajo. Čisti prebitek koncerta je namenjen v prid „Sokolskega doma" v Celju. Pri koncertu svira celjska narodna godba pod vodstvom gosp. Fr Korana. 30!etnica akad.-tehn. društva ..Triglav". — Vabila za slavnost so razposlana. Prijatelji in somišljeniki društva naj blagohotno oproste, ako še niso dobili vabila in se obrnejo z natančnim naslovom do društva »Triglav" y Gradcu Hein-richstrasse št. 8./II. Nadalje opozarjamo še enkrat vse one, ki se hočejo vdeležiti komerza, da to javijo v najkrajšem času g. dr. Janku Sernecu, zdravniku v Celju. Z odličnim spoštovanjem za odsek za 301etnico ,, Triglava": Vik. Pelhan, tč. predsednik; Konrad Šmid, ods. tajnik. UdeležniKora ..Triglaveve" 33r> IICfGalC v vseh barvah. Fronko in Carine prosto na doni. Bogata uzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svfle Henneberg v Curihu (.3) Anton Milost, v Solkanu hiš. št. 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril = nouo gostilno, = kjer toči domaČa in istrska bela in Črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. Dobra kuhinja postreže v vsakem dnevnem času z gorkimi in mrzlimi jedili. §JH^~ Prenočišča za plujce. ""TOS Obširno dvorišče za krogijanfe. Rojakom iz mesta in dežele se za obilen obisk toplo priporoča, zagotavljajo solidno postrežbo in zmerne cene. Razna mila, parMerije 1 Podpisani priporoča č. gospem in gospodinjam v mestu in na deželi svoja najfineja mila, pudre, parfume, lišpe, olja proti izpadu las ter razna zdravniška mila za kožne bolezni. Bazni glavniki, krtače za obleke in drugo rabo. Za blagohotna naročila se toplo priporoča udani A. PRIMOŽIČ V Goi-icf, Via Vetturlni štev. 3. naznanilo. Podpisanec si usoja sporočati slavnemu občinstvu, da je otvoril-----------____________________ novo restavracijo v suterenu „Trgovskega Doma"* ki je preskrbljena z vsem komfortom. Toči se izvrstna domača bela in črna vina ter pivo »Puntigam . Izvrstna domača kuhinja postreže z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba strogo točna. wlr?ft0ri Z ?r;i.r,eJ0ni P° ««wi dunajskih restavracij v »Rath-toskellers »MaJ0Iikakeller« na Kerntneriei, in so električno razsvetljeni in greti s centralno kurjavo. ¦nhfiV^T rOJ-ak0m, ln priJatelJe3i v m^tu in na deželi se za obilen obisk toplo priporoča udani Peter Birsa, lastnik in groetflničir. Razpis službe. Razpisuje se služba občinskega tajnika pri podpisanem županstvu z letno plačo 500 kron. Prosilci naj vložijo prošnje, podprte s spričevali o njih sposobnosti najdalje do 15. februvarja t. 1. Županstvo v Vrtojbi, Župan: Fran pl. Loeatelli. !!novost!! -sss Radirka „Rapid" s-Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo, no da bi kvarila papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv. Jedino pristen je THIERRY-jev balzam z znamko zelena nuna. Najstareje in neprekosljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, influenei itd. itd. (.'ena: 12 malih ali ~3 r*3 POTNIK! V AMERIKO Pozor! Pozori Kdor hoee dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi Sez Havre* v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo n najstarejšo firmo .. - Zwilchenbart, Basel (Švica) Cenlralbahnplatz l Za dobro in hitro ekspedteijo se garantira. I i Divne novosti za pustne veselice čipke, cvetlice, bordure, modne tale, svile, šepe, rokavice in nogavice, moderce, ovratnice, perilo za gospode, toaletna mila in dišave v največji izberi samo pri Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teli boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Schwannen • Apoteke, Frankfnrt a. K. Ceniki zahtevano brezplačno. »Goriška ljudska posojilnica' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nafialstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vlog« se obrestujejo po 4'/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Kentni davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po 57«%, na varščino ali zastavo in na menico po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/*$. Stanj« 31. dec. 1S04. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. — Pos o j ila 1,570.810 39 — Vrednost hiš 110.675-— (v resnici bo vredne vec). — Reservni zalog 75.101-01. Hr8nllne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. Izvrstna prilika potovanja Ameriko^™35™ HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo šte-nike, obsežnosti novih par-\ilkov kaiera se imenujeta: 690 čeoljco dolg 74 širok 53 globok nosi 22.250 ton „Raiserin flugusta Diktoria" ., 25.000, L proi: drugi: toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.-12.000 ton. - Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo -----------ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — — — .......- ¦¦ • <4»ti*><-.........- Na željo pošilja natanjeni poduk brezplačno zastopnik *ffi8L2*iL!to Fr. Seunig Ljubljana Raznovrstne KOMASE in prave ruske . = GALOŠE se dobe pri tv?dk:i J.DRUFOVKA GORICA. Mravlje je največje bogastvo! Kapljice sv. marka, Te glasovite in nenadkriljive kapljice ( s v. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. J Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih boleznih, ublažujejo Katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujujeio in zboljšujejo ' prebavo, čistijo kri in čren. Prežend velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. < Deluje izborno proti hripaVOStl in prefllajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in Slezeh ter i koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlltO in vse ia nje izhajajoče bolezni. , Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smole raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: rneslna lekarna, Zagreb, ularkoi? trg št, 5 poleg cerkve sv. Marka, ' Pošilja so jio povzetju aH naprej poslanim zneskom. Manj kol ena dvanajstorica se a« pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 stekl.) 4 K, 2 duc. (24 stekl.) 8 K, 3 duc. (36 steM.) U K, 4 doc. (48 stekl.) 1460 K, 5 duc. (60 stekl.) H K.' < Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo i imena nekaterih gg., ki so z posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar: Stjepan Borčic, župnik j ' Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. J?S?.Ve_B_a_lcta 136° Rflestna lekarna, Zagreb, lUslan»^5S^L Markov trsr št. 36. oolesr cerkve sv. Marka. fc Lekarna Cristofoletti v Boriti na travniku. Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino Zeleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in neZno narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem so ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žiozni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kom. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4f( Cristofoletiijeva pijača iz Rine in železa Ht najboljši pripomoček pri zdravljenja s trskinim oljem. -' ------ Ena steklenica stane 1 kroio 60 vinarjev. :—•:',. „z—i------ I i PoredneŽ! Še si nisi zapomnil, da ne pušim drugega papirja za cigarete in cevke kakor = „OTTOMAN-ovega"?! =. Posestvo v Grničah ¦*-se proda-wi bodisi v celoti ali po kosih. Hiša štev. 19. v Črničah je primerna za trgovino, gostilno, ima velike kleti za vino, hlev za Živino (30 konj; posestvo obsega več travnikov, njiv, vinogradov in gozdov. XXXXXXXXXXXXXX K'XXXXXXH>