348 Fr. Ra^ličnik: Železnica Ljubljana — Novo mesto. klanca, katerih se po pravici boje vozniki, in si zato „Pod gabrom" radi ožive pogum z dobrim dolenjskim vinom. Tudi vlak jo mahne nekoliko navkreber po nasipu, kjer mu pa pomaga dolga in globoka zareza prevoziti strmino in razvodje ter priti do Temenice. Ta največji .........___________:._i. Postaja Grosuplje. (Fotogr. J. Šiška.) pritok Krke, ki izvira blizu Bogensperka, spremljali bomo za naprej, dokler poteka nad zemljo. Dvakrat se nam skrije pod zemljo; ko jo pa srečamo v tretjič, med Novim mestom in Stražo, tedaj je pa skoraj ni spoznati več, ker tam se izliva z imenom „Prečna" v Krko. Ce tudi ne moremo pohvaliti njene vode, ker ni posebno dobra za pijačo, vendar smo je veseli, ker dela tako lepo, sicer ozko, pa dolgo in rodovitno dolino; skoro vsakih pet minut peš hoda gremo mimo kake vasi. Kakor sploh na celi progi ni posebno velikanskih, čudnih prizorov in velikega razgleda, tako tudi ne v tenieniški dolini, pač pa se vrste neprestano prijazni, ljubki kraji. Vasij ne bom imenoval zaradi znamenitosti, tudi lahko prezre-mo imena, a jezikoslovca vendar-le utegnejo zanimati, in če te kak sopotnik vpraša, kaj je to in ono, lahko mu odgovoriš po resnici. Ko se po ovinku spuščamo doli proti Temenici, imamo spodaj na levi lepo vas Breg, na oni strani Temenice nazaj Male in Velike Dule, ,,Božji grob" pri Novem mestu. Hrib in Pungert s cerkvico sv. Lovrenca, za gričem vštric nas je zvonik sv. Jurija, potem dolina, po kateri izza Primskovega priteka potoček. Nato je velika vas Žubina s cerkvijo. Kakih 40 m nad Temenico smo bili, ko smo jo zagledali; pustivsi na desni Mali in Veliki Gaber spuščamo se polagoma doli na travnike mimo vasi Stranj, koder je pot od Podgabra čez Žubino na Primskovo. Na desni nam je hrib Medvedjek, proti železnici obra-sten, proti državni cesti na solnčni strani pa ima njive in nekoliko vinograda. Ko pridemo skozi skalnato zarezo med Velikim Gabrom in Stranjami ter pogledamo na levo nazaj po temeniški dolini, pokažejo se ob jasnem vremenu kamniške planine. Naravnost pred nami na griču je Mar-tinja vas; pustili jo bomo na desni. Tako smo polagoma prišli do dna doline; Temenica naj izpodleze železnico, goni mlin in stope, mi pa si ogledamo na levo Gorenje Prapreče, zadnjo vas prostrane šentviške župnije. Pod Vrhovim za-