Leto XXIII 25. avgust 1989 Številka 7-8/224-225 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto Nov rekord?! Drugi najvišji dimnik v Evropi Da, prav ste prebrali. Lahko bi rekli kar: nov rekord. Rekord v višino. Pionir, konkretneje TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, je namreč izvajalec gradnje drugega največjega dimnika v Evropi; saj meri v višino, o čemur zgovorno pričajo tudi fotografski posnetki, kar 340 m. Višji je le dimnik v Trbovljah, ki dosega s 365 m višine tako rekoč evropski vrh. Dimnik je grajen v sklopu Termoelektrarne Plomin, katere investitor je Vatrostalna Zenica, TOZD Jesenice. Pionir kot izvajalec del pri izgradnji dimnika je z deli začel 30. septembra 1988. Roki izgradnje so bili v začetni fazi v zamudi, vendar je sedaj, tik ob koncu izgradnje, plan izpolnjen v določenem roku. Nekaj osnovnih podatkov o dimniku: — dimnik je drugi največji v Evropi in meri v višino 340 m — v dimnik je vgrajeno 14.000 m3 betona, kar je približno toliko kot manjše stanovanjsko naselje — spodnji premer dimnika je 34,60 m, zgornji pa le 9,40 m debelina zidu spodaj je 1,5 m, zgoraj 0,40 m — do višine 165 m je dimnik dvojni — to pomeni, da sta predvsem zaradi stabilnosti tu dva dimnika — namenjen je za odvod plinov Termoelektrarne Plomin II., katere zmogljivost bo 210 MW, nanj pa bo tudi priključena TE PLOMIN I. 21. junija, ko sva se s kolegom s kamero in fotoaparatom »povzpela« z dvigalom na tedaj že 330 m visok dimnik, je bila sama izvedba tega orjaka že v zaključni fazi. Na film sva ujela še poslednje spretne in hitre gibe močnih gradbinčevih rok v trdi vezavi armaturne mreže in še poslednje zalitje betona. Ob pogledu v globino oz. dolino, se človeku kar zavrti v glavi. »Mar se vam nič ne vrti?« vprašam delavca, ki mi je pomagal na zunanji rob dimnika. »Gradbinci smo vajeni vetra in burje, ki zaziblje dimnik celo do enega metra, tako da je delo ne samo težko, temveč tudi izredno nevarno. Na višino smo se počasi prilagajali. Mnogi se niso. In tisti, ki se višini niso, so bili premeščeni na druga gradbišča.« Vodja gradbišča Banovič Sret-ko in delovodja Stane Lesjak sta nam povedala, da so delavci izredno delavni, saj njihov delavnik traja, seveda v dveh izmenah, vseh 24 ur dnevno. Tak urnik narekuje pač narava dela sama in rok. Zaradi nadaljnjih del, ki pogojujejo začetek delovanja termoelektrarne, ne sme biti prekoračen. Vendar ni lahko. Upoštevajoč izredno težke pogoje dela, pravi njihov delovodja, so bili delavci nezadovoljni z osebnimi dohodki; toda le-te so vsaj delno povišali. Delo je steklo naprej in rezultat delaje danes kvalitetno in v roku narejena investicija. Pripravil: Oddelek tržnih komunikacij 2 GantšHMira Ocena poslovnih rezultatov za obdobje I—VI/89 Verjetnost, da se bodo nestabilne družbenoekonomske razmere vsaj v letošnjem letu umirile, je vse manjša. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije, za katerega se je odločila zvezna vlada, ne umirja inflacije na kratek rok. Cene na drobno dosegajo v zadnjem času okoli 30% mesečno rast in so bile junija letos za 652,2% višje kot v enakem obdobju lani (rast cen gradbenih storitev in zaključnih del v gradbeništvu je nižja). Strokovnjaki napovedujejo približno enako rast cen tudi v naslednjih mesecih leta. Po vsej verjetnosti ne bo opazne upočasnitve niti v prihodnjem letu, če medtem ne bo prišlo do novih, ostrih stabilizacijskih ukrepov. Bistveno višja rast inflacije od tiste, ki smo jo planirali v gospodarskih planih, onemogoča realnost primerjalnih analiz. Da bi vsaj delno omilili inflacijski vpliv na dosežene poslovne rezultate, smo vse vrednostne analize izrazili tudi v tuji valuti (DEM), kar omogoča nekoliko realnejšo sliko, povsem točne pa še vedno ne, ker so upoštevani povprečni tečaji dinarja. Razkorak med doseženo in planirano inflacijo ni edini vzrok za nerealne primerjave, vzrok so še spremembe nekaterih sistemskih zakonov, med njimi tudi zakona o računovodstvu. Ta vnaša v ekonomski obračun številne novosti, zaradi česar primerjava ugotovljenega celotnega prihodka in delitev dohodka oziroma dobička ni mogoča niti s planom niti z enakim obdobjem preteklega leta. Osnovne novosti zakona o ra xunovodstvu so v tem, da se Cviuuii prihodek ugotavlja na osnovi fakturirane in ne več plačane realizacije. Nadaljnje spremembe so še pri obrestih in v sistemu obračuna revalorizacije. Vse obresti (revalorizacijske in realne) se po novem obravnavajo enako in se vštevajo v prihodek, če gre za prejete obresti, oziroma v strošek, če gre za plačane obresti. V gospodarskih planih so v prihodkih in stroških upoštevane le realne obresti, zaradi česar v tem delu primerjave niso realne. Revalorizacija je po novem obvezna le za materialne in nematerialne naložbe ter poslovni sklad, vse ostalo je prepuščeno podjetjem samim. V nadaljevanju bomo skušali analizirati dosežene poslovne rezultate v prvem polletju vsaj v tistem delu, kjer je, glede na prej navedene motilne dejavnike, to še mogoče. Analiza poslovanja po »direct costing« metodi Dosežena bruto realizacija na ravni delovne organizacije znaša 775,9 milijard dinarjev, kar je 66% letnega plana oziroma 85% več, kot je bilo planirano za obravnavano polletno obdobje. V primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta pomeni to 678% več, kar je seveda inflacijsko napihnjeno, vendar tudi ob upoštevanju dosežene stopnje inflacije v tem obdobju ugotavljamo realno rast bruto realizacije. Direktni stroški dosegajo v polletju 57% letnega plana, fiksni stroški tozdov pa v tem obdobju skoraj dvakratno presegajo celoletni plan, polletni plan pa celo šestkratno. Vendar je potrebno pri tem opozoriti, da so v fiksnih stroških v letošnjem letu v skladu z novim zakonom o računovodstvu zajete tudi celotne obresti (realne in revalorizacijske), ki v planu niso bile upoštevane. Celotni stroški obresti znašajo 238 milijard din in v veliki meri vplivajo na končni finančni rezultat oziroma pokritje III., ki je doseženo v višini 6,5 milijard din, to predstavlja le 15% letno planiranega oz. 81% kumulativnega plana. Likvidnost Likvidnostni položaj za vso DO se je v letošnjem letu v pri- merjavi z lanskim precej poslabšal. Vzroke je treba iskati predvsem v tozdih Gradbene operative, kjer je likvidnost, z izjemo TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, povsod kritična. Probleme z likvidnostjo v obravnavanem obdobju sta imeli še TOZD LO in TOZD Togrel, pri ostalih pa je likvidnost zadovoljiva. Rešitev iz likvidnostnih težav vidimo v učinkovitejši prodaji in v raznih oblikah združevanja sredstev z drugimi partnerji. Zasedenost kapacitet Tozdi gradbene operative so imeli, z izjemo GS Ljubljana, zadovoljivo zasedenost proizvodnih zmogljivosti. Tozd GS Ljubljana je v obravnavanem obdobju zapolnil vrzel s prevzemanjem nekaterih objektov na področju drugih tozdov. Nekaj slabše je bila zasedena Mehanizacija ter Lesni obrat, ostali tozdi pa z zasedenostjo v glavnem niso imeli večjih težav. Seveda pa je pri tem treba poudariti naraščajoč delež gradnje za trg, medtem ko je še vedno pomanjkanje investicijskih del. Osebni dohodki in usklajenost razporeditve DOH z družbenim dogovorom Povprečni čisti osebni dohodek na delavca znaša v prvem polletju na ravni delovne organizacije 2,289.800 din inje za 479% višji kot v enakem obdobju lani. Povprečni OD izražen v DEM za to obdobje znaša 460 DEM ali za Dela na izvedbi tehnološkega mostu in tekočega traku za montažo vozila R-5, ki ga izvaja sektor Strojne instalacije ob pomoči delavcev sektorja Kovinski izdelki in vzdrževanje v tovarni IMV v sklopu ostalih del, ki jih izvaja TOZD MKI. naoisKMira 3 4% več kot v enakem obdobju lani. Po posameznih tozdih je realna rast podobna kot na DO, nekaj večjo izkazujeta le Togrel (14% rast) in PB (9% rast). Glede na to da do sedaj še ni izdelane nove metodologije za ugotavljanje primernosti razporeditve dohodka in usklajenosti OD z družbeno dogovoijenimi merili, ki jo zahteva sprememba zakona o računovodstvu, v tem trenutku ne moremo ugotoviti, ali smo razporedili osebne dohodke v skladu z družbenim dogovorom ali ne, pač pa bomo to lahko ugotavljali šele potem, ko bodo na razpolago ustrezna navodila in metodologija. Zaključek Kljub majhni analitični vrednosti podatkov in kazalnikov zaradi omenjenih sistemskih sprememb v obračunu ter visoke inflacije lahko na njihovi osnovi zaznamo rahlo upadanje poslovne uspešnosti glede na preteklo obdobje in tudi na plan, zlasti po »DC« obračunu, kar ob vseh še napovedanih zaostritvah stabilizacijskega programa ZIS ter spremembah nekaterih sistemskih zakonov ni zanemarljivo. Obstaja bojazen, da nam bodo dolgotrajnejše pomanjkanje investicijske gradnje, ki jo zapolnjujemo z gradnjo za trg in velike zaloge, ter obresti iz tega naslova, postopoma vzeli sapo. Udarec bo še večji, če se bo ustavila prodaja, kar nam lahko kritično ogrozi likvidnost, ta pa bo, v skladu s spremembami zakona o finančnem poslovanju, postala temeljni kazalec ekonomske uspešnosti poslovanja. Nujno je torej, da z novo organiziranostjo, kije v pripravi, poiščemo tudi nove kvalitete gospodarjenja in v čim večii meri izkoristimo možnosti, kijih odpirajo novi zakoni (zakon o podjetjih, zakon o tujih vlaganjih, zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju in drugo). EKONOMSKI BIRO Kako v tržno gospodarjenje ? Novi zakoni, sprejeti konec leta 1988 in v začetku letošnjega leta, vključno z najnovejšimi spremembami, kot so: zakon o podjetjih, zakon o tujih vlaganjih, zakon o računovodstvu in drugi, dajejo solidno osnovo za postopen prehod na tržno gospodarjenje. Ob tem pa se postavlja pomembno vprašanje: ali smo v organizacijah združenega dela pripravljeni na nov način gospodarjenja in ali smo sploh na katerem področju sposobni voditi resno tekmo z zapadnim trgom oziroma kaj nam je potrebno storiti, da bi bili? Nekaj razmišljanj v zvezi s tem in nekaj odgovorov na ta vprašanja so nam skušali dati priznani ekonomisti in sociologi na strokovnem seminarju z naslovom »Jugoslavija in Slovenija v Evropi 1992«. Posebno zanimivo razpravo na naslovno temo je imel dr. Emil Pintar, čigar razmišljanja bom skušala strniti v naslednjem sestavku, ne zgolj zaradi razprave same, pač pa z namenom, da bi tudi v lastnem delovnem okolju vzpodbudila aktivnosti za trg in podjetništvo. Da bi kar najhitreje prehodili pot iz organizacije združenega dela, kot oblike podjetja, ki ga je opredelil zakon o združenem delu, v podjetje v smislu tržnega modela gospodarjenja, so po mnenju dr. Pintarja potrebne v prvi vrsti naslednje aktivnosti: 1. ugotoviti, ali sploh hočemo biti podjetje 2. usposobiti poslovno strukturo 3. postaviti strategijo podjetja 4. sprememba samoupravnih aktov 5. organizacija dela in delovnih mest Zelo pomembna je prva aktivnost — odločitev o tem, ali sploh želimo biti podjetje v tržnem smislu. Odločitev ni lahka, kajti trg ni čarobna palica, ki bo čez noč rešila vse nakopičene probleme, kot si morda marsikdo predstavlja, pač pa je trd in krut in vsakdo ne zdrži borbe z njim. Zato se iz strahu pred konkurenco in v želji, da nadaljujejo lagodno življenje, marsikje bojijo odpiranja trgu. Če smo se torej odločili, da želimo biti podjetje, potem bo potrebnih nadaljnjih nekaj korakov, in to tistih, ki nam jih družba doslej ni pustila hoditi. Dr. Pintar predlaga naslednjih šest korakov: 1. korak: organizacija Organizacija postane strokovno vprašanje in ni več ideološko politično vprašanje. Z organizacijo se ne more več ukvarjati vsakdo, pač pa le stroka. Postaviti je treba tako organizacijo, ki bo funkcionalna, ne glede na ideološko politične tendence. 2. korak: vodenje podjetja Predvsem je treba ločiti samoupravna vprašanja, o katerih lahko odločajo samoupravni organi, od upravnih vprašanj oz. vodenja, ki je v pristojnosti vodilne strukture. 3. korak: ekonomika Podjetje mora biti prvenstveno usmerjeno na stroške in racionalizacijo na vseh področjih in ne samo na dvigovanje cen. Tehničnemu in tehnološkemu razvoju mora slediti tudi razvoj ekonomike, ker sta drug brez drugega neučinkovita. 4. korak: delitev dohodka Z delitvijo dohodka se mora izboljšati kadrovska struktura in povečati motiviranost kadra, so- cialo pa je treba reševati drugje, ne v podjetju. 5. korak: marketing Proizvodnja v tržnem sistemu je podrejena marketingu, to pomeni, da bo treba proizvajati to, kar se prodaja, in ne prodajati proizvedeno, kot smo delali doslej. 6. korak: delo Delo ni zgolj pravica delavca, kije ne more izgubiti, ko jo je enkrat pridobil, pač pa mora biti ta pravica pogojena z delavčevo učinkovitostjo (odpraviti monopole nad delovnimi mesti). Naslednja aktivnost je usposabljanje poslovodne ekipe, pri čemer moramo biti pozorni že pri izboru. Praviloma naj bi več kot 200-članski kolektiv ne vodil en sam človek, temveč skupina. Pri izboru ekipe oziroma skupine je treba paziti, da so izbrani pravi ljudje in da so pokrita vsa področja dela. Strokovnjaki priporočajo, da naj ekipa šteje največ 7 ljudi oziroma nekaj več s tistimi, ki trenutno še niso v ekipi, a jih dolgoročno predvidevamo za »naslednike«. Tako ekipo kot »naslednike« je treba strokovno usposabljati, in sicer z: — individualnim usposabljanjem (seminarji, predavanja, itd.) — kolektivnim usposabljanjem v smislu prilagajanja skupinske-muvdelu. Če je usposabljanje uspelo, mora biti skupina, ki se je usposabljala, sposobna pripraviti lastno strategijo podjetja in prevzeti zanjo tudi odgovornost. Postavitev strategije je naslednja, tretja, aktivnost v verigi aktivnosti za prehod na tržni koncept poslovanja. Opustiti je treba dosedanje elemente strategije OZD in postaviti strategijo podjetja, ki je značilna v razvitem svetu. Elementi podjetniške strategije — značilno v svetu — orientirano v svetovni prostor — selekcija — konkurenca za sodelovanje — povezava z univerzo in instituti — tržna usmeritev — strokovno vodenje — značilno v Jugoslaviji — orientirano v lokalni prostor — neselektivnost — dogovarjanje za monopol — povezava s politično strukturo — infrastruktura usmeritev — politično vodenje Ko so zaključene vse prehodne aktivnosti, je treba pristopiti k spremembam samoupravnih aktov. Spremembe so potrebne zlasi na treh področjih: a) delo (več delovnih razmerij sklepati za določen čas in manj za nedoločen čas, merjenje uspešnosti delavca od vrha navzdol, motiviranost za delo, itd.) b) prerazporejanje (direktor oz. vodilna struktura mora imeti pravico razporejati delavca tam, kjer je potreben) c) odgovornost (jasno opredeliti odgovornost za rezultate poslovanja). Kot zadnjo aktivnost navaja dr. Pintar postavitev organizacije dela in delovnih mest. Spremembe na tem področju so nujne, pri čemer ni mišljeno ravno opuščanje opisa del in nalog, postaviti pa je potrebno tako organizacijo dela, da bo zagotovljen sistem pravočasnega reagiranja. Potrebne bodo tudi spremembe delovnega časa oziroma njegovo prilagajanje evropskemu. In na koncu še pogled dr. Pin-teija na Evropo 1992 in vključevanje Jugoslavije vanjo. Po njegovem se nam ni treba bati Evrope 1992, ker seje ta že (Nadaljevanje na 4. strani) 4 DanisiiMira (Nadaljevanje s 3. strani) začela. Seveda pa ne smemo mirno čakati na leto 1992, ampak moramo takoj pričeti z reagiranjem na ta proces integracije, in z organiziranjem podjetij v tržnem smislu, kot je bilo predhodno predstavljeno, nadalje v povezovanju s tujimi partnerji, da si zagotovimo dovolj kapitalnega vložka, pa četudi v začetku za ceno našega »črnskega« dela, in tako s svojimi proizvodi ali storitvami postati element v proizvodnji velike tuje firme. Priporočljivo je vlaganje akumulacije v informacije, marketing, izobraževanje in razvoj. Ne glede na to ali bo prišlo do institucionalne priključitve Jugoslavije k Evropski gospodarski skupnosti ali ne, nas čaka še ogromno dela, da nekatere stvari spremenimo in se prilagodimo zahtevam skupne Evrope, če hočemo na teh trgih sploh še prodajati. Zaključek: Pot do trga in tržno usmerjenega gospodarjenja ne bo lahka, ni pa nepremagljiva. Uspeh prilagajanja je seveda v mnogočem odvisen od tega, kako se bo na ta izziv odzivala družba kot celota in predvsem od vodenja monetar-no-ekonomske politike države, vendar je mogoče mnogo narediti tudi na mikro ravni. Seveda je res, da država z napačno ekonomsko in monetarno politiko lahko razvrednoti in ovira prizadevanja na mikro ravni. Zato pa je toliko bolj pomembno, da se organiziramo v tako podjetje, ki se bo znašlo tudi v takih, izjemnih razmerah. In nekaj takih OZD, ki so že organizirane in poslujejo v tržnem duhu in so uspešno, imamo tudi pri nas. Poiščimo jih, poglejmo, kaj je pri njih dobrega, kar bi bilo vredno posnemati, in presadimo k nam! Teza, da bomo le z lastnimi silami in z lastnim znanjem dosegli razvoj, ki jo tako radi ponavljamo, v svetu že davno ne drži več. Razvoj je mogoče doseči z združevanjem znanja, z združevanjem tehnologije in z združevanjem sredstev, bodisi z domačimi ali tujimi partnerji. Z umikom menice kot instrumentom plačila v kupoprodajnih odnosih, v skladu s spremembo zakona o finančnem poslovanju, pa bo to še toliko bolj pomembno tudi z likvidnostnega vidika. Naj končam z mislijo d£ Pintarja: »Ne bojmo se Evrope 1992, bojmo se sami sebe!« Na vprašanje, kaj storiti, če trg bo, je mogoč samo en odgovor: »Ali bomo zraven ali pa nas ne bo.« Cita Bračko, dipl. oec. Podpis, vreden 27 milijonov dolarjev Tako so mediji javnega obveščanja pri nas (Dnevnik, Delo, Dolenjski list, Radio) poročali v soboto, 13.6.1989, koje Pionir v okviru mešane družbe Wavelturist iz Krakova ter Imos — Inženiringa podpisal pogodbo o novogradnji hotela Piast in o dokončanju prenove hotela Grand v Krakovu. Za našo delovno organizacijo je to ponoven prodor na poljsko tržišče, saj smo se tam uspešno uveljavili že pred osmimi leti z gradnjo hotela Kasprowy v Zakopanih in Vera v Varšavi. Skupna investicija je vredna nad 27 milijonov dolaijev. Gradnja hotela Piast bo veljala 24 milijonov dolarjev, prenova Granda pa 31 milijonov dolarjev. V času, ko to poročamo, so se dela na hotelu Grand že pričela. O tem, kako potekajo, pa več v naslednji številki glasila. Prenova Granda naj bi bila namreč končana in hotel predan v celoti v enem letu, hotel Piast pa naj bi bil zgrajen v enem letu in pol. Upamo, da se bo Pionir tudi tokrat dobro uveljavil na poljskem tržišču in da bo v okviru mešane družbe, ki sojo ustanovili Wavelturist iz Krakova, Imos-Inženiring, Atlas iz Dubrovnika in Pan American, sodeloval pri izgradnji hotelov in drugih turističnih objektov, ki jih nameravamo zgraditi na Poljskem v naslednjih 15 letih. Nekateri so namreč že v fazi pogovorov oziroma ponudb. Vrniti se ponovno na zunanje tržišče, tokrat na Poljsko, ni lahko. Gotovo pa to potrjuje dejstvo, da je Pionir predvsem gradbeno podjetje, ki slovi po kakovosti, kvaliteti, izgradnji v določenem roku, in da so prav te vrline najboljša reklama in hkrati potrditev ponovne vrnitve na Poljsko. Vemo, daje podpis pogodbe za nas vse še kako obvezujoč, toda prepričani smo, daje bil ta podpis zgolj potrditev, da se ponovno vračamo in daje to, kot je zapisal novinar Kraško, »začetek novega pohoda Pionirja v to deželo«. OTK C “ Vključite se v sekcije V zadnji številki našega glasila smo že pisali o uspehu naših pevcev. Kulturno društvo Pionir oziroma mešani pevski zbor želi okrepiti svoje vrste in zato vabimo vse, ki jim je kultura pri srcu, stopite med nas, soustvarjajte kulturo in se izrazite v naših sekcijah. Pevka, pevec, ljubitelj govorne besede, ustvarjalec besedil, ljubitelj čopiča, barve in fotografije, pridi v naše vrste, pridruži se nam, sodeluj in ustvarjaj z nami. Ne iščemo virtuoza, iščemo sodelavca z voljo in ustvarjalno vnemo. Preživite del svojega prostega časa v kulturnem društvu Pionir. Oglasite se po telefonu 21-826 int. 1428, organizatorju kulture. v_____________________________________________________J [gnr^irf^nnra Polletno poročilo poškodb pri delu, na poti na delo in z dela v letu 1989 Starostna struktura delavcev je najmočneje zastopana v starostni meji od 18 do 40 let, kjer je zabeleženo skupno 87 primerov poškodb. V letu 1988 je bila enako izrazita struktura delavcev v starostnem obdobju od 18 do 40 let, kjer je bilo zastopanih 80 primerov oziroma kar dobra polovica vseh poškodovanih. Delavci v tej starostni dobi se poškodujejo predvsem zaradi nepoučenosti, neupoštevanja varstvenih navodil, normativov, improvizacij del in nepazljivosti. V prvem polletju 1989 smo evidentirali 104 poškodbe pri delu, na poti na delo in z dela ali 2,5%, kar nam kaže na manjši padec poškodb v enakem obdobju lanskega leta, koje bilo evidentiranih 114 poškodb ali 2,7%, in v letu 1987, koje bilo evidentiranih 144 poškodb ali 3,4%. V raziskavi smo imeli nekaj težjih poškodb, vendar brez hujših posledic za poškodovančevo delazmožnost. Po poimenskem spisku je razvidno, kateri delavci so se poškodovali — razdeljeno po posameznih tozdih. V glavnem so se poškodovali enkrat, nekaj delavcev se je poškodovalo dvakrat. Število poškodb glede na šolsko izobrazbo v primerjavi z letom 1988 in 1987 Šolska izobrazba leto 89 leto 88 leto 87 nepopolna osnovna šola 27 delavcev 27 delavcev 27 delavcev 8 razredov os. šole 23 delavcev 24 delavcev 22 delavcev šola za KV delavce 45 delavcev 54 delavcev 89 delavcev šola za VK delavce 2 delavca 4 delavci 1 delavec srednja šola 4 delavci 1 delavec 5 delavcev višja šola — 1 delavec — Št. poškodb po TOZD Leto 89 Leto 88 Leto 87 TOZD Novo mesto 18 12 33 TOZD Ljubljana 18 7 14 TOZD Zagreb 8 8 7 TOZD Krško 15 19 13 TOZD Togrel 3 3 4 TOZD MKI 30 34 55 TOZD Metlika 3 1 4 TOZD Keramika 3 6 7 TOZD Lesni obrat 3 5 2 DSSS, DS IB, DS DS, TKI 3 1 3 Iz navedene tabele je razvidno, da imajo najmanj poškodb manjši tozdi, med gradbeno operativo pa TOZD Zagreb, kljub izredno močnem trendu dela. Vidno odstopa TOZD Ljubljana, saj beleži glede na lanskih 7 poškodb v prvem polletju letos že 18 poškodb, kolikor jih ima tudi TOZD Novo mesto, vendar to ni primerljivo, saj je po številu ljudi veliko večji. Pogostost poškodb za delovno organizacijo: P = 104 X 10« _ ?? 3.747.382 Resnost poškodb za delovno organizacijo: R = 1560.106- ,,r 3.747.382 Za število dni izostankov smo vzeli povprečno 15 delovnih dni na vsako poškodbo, ker trenutno niso dostopni točni podatki. Pogostost (P) Ocena Resnost (R) do 20 20 — 60 60 — 100 nad 100 prav dobro do 500 dobro 500 — 1000 slabo 1000 — 2000 zelo slabo nad 2000 Splošna ocena dobro. , , , Poklicna struktura delavcev je je dobro/prav- dokaj pes(ra> §tevilčno pa stopajo: leto 89 leto 88 leto 87 zidar tesar PK gr. delavec ključavničar avtomehanik 19 primerov 13 primerov 17 primerov 2 primera 17 primerov 19 primerov 10 primerov 12 primerov 10 primerov 20 primerov 15 primerov 25 primerov 17 primerov 9 primerov Delavci z drugimi poklici so bi- primerih, kar je razvidno iz li poškodovani v manj kot 5 priloge. Številčno so se zmanjšale le po- varnosti, da jih pouči o varstvenih škodbe delavcev s kvalifikacijo, ukrepih in normativih ter da skrbi delavci z nižjo stopnjo izobrazbe za namensko uporabo osebnih pa so podobno zastopani kot v varovalnih sredstev, lanskem polletju. Že lansko leto smo poudarili, da se mora delo- Poročilo o delovni dobije primer-vodski kader bolj posvetiti takim jalno za prvo polletje 1989,1988 delavcem, da jih opozaija na ne- in 1987: Delovni staž leto 89 leto 88 87 do 1 leta 3 delavci 10 delavcev 14 delavcev 1 — 4 leta 30 delavcev 30 delavcev 39 delavcev 5 — 9 let 22 delavcev 27 delavcev 45 delavcev 10 — 19 let 34 delavcev 24 delavcev 27 delavcev 20 — 29 let 8 delavcev 11 delavcev 7 delavcev Iz primerjalne tabele je razvidno, daje v letošnjem letu največ poškodovanih delavcev mladih, z malo delovnih izkušenj, sledijo pa jim delavci z delovno dobo od 10 do 19 let. To so delavci z največ delovnimi izkušnjami, v starostni dobi od 30 — 40 let. Dela opravljajo samostojno, vendar pri tem preveč improvizirajo in opuščajo varstvene ukrepe. V lanskem letu je izstopalo število poškodb ravno pri delavcih z delovno dobo od 5 — 9 let in 1 — 4 leta. Poročilo o delu pred poškodbo navaja, da so se poškodbe zgodile v glavnem v rednem delovnem času (97) in da so bile kritične ure od 9. do 12. Za spremembo od lanskih let seje največ poškodb zgodilo v to- rek (24), sredo (20) in četrtek (20). V prejšnjih letih smo največ poškodb beležili na ponedeljek, lani (29) in leta 1987 (41) primerov, letos pa le (17). Pozna se večja zavzetost vodstva ob reševanju in obdelavah obrazcev ER 8. Ura poškodbe v dnevu je najpogostejša v času malice (9.— 10. ure) in pa zadnji dve uri v delavniku (11. in 12.), kar nam pove, da takrat koncentracija pri delavcih upada, kar je idealen pogoj za natanek poškodb. Poročilo o obliki, vzroku in materialnem povzročitelju je podano primerjalno za leto 1988 in 1987, rezultati pa nam v zadostni meri tolmačijo stanje pri nastam ku poškodb. Pregled glede na obliko nezgode Oblika leto 89 leto 88 leto 87 udarec predmeta 16 25 33 padec na isti ravni 8 13 19 stisnjenje 11 11 18 vrez 15 19 9 odlet predmeta-tujek 12 14 19 zvin 10 — — (Nadaljevanje na 6. strani) 6 fFanr^nn^inr^) (Nadaljevanje s 5. strani) Pregled glede na vzrok nezgode Vzrok leto 89 neprav. del. postop. razni vzroki 17 34 8 leto 88 22 39 leto 87 22 39 Iz zgornje analize lahko ugotovimo, da je še vedno nepravilen postopek vzrok za večino nezgod, da so nezgode predvsem lažjega značaja, brez daljšega vpliva na delazmožnost delavcev. Ob boljši angažiranosti delovodskega kadra bi jih prepolovili. V tabeli materialni povzročitelji so pod podatkom razni materialni povzročitelji in ostalo primeri lažjih oz. banalnih poškod-bic, kjer je delavec izostal z dela le na dan poškodbe, posledic pa praktično ni bilo. Prav take poškodbe pa v končnem številu tvo- spolzka tla 5 9 14 neuporaba os. var.sred. nevarna tla 9 7 9 13 I Pregled glede na materialni povzročitelj nezgode Materialni povzročitelj leto 89 leto 88 leto 87 tla 14 12 23 gradbeni material 4 1 16 vozilo 3 11 10 ročno orodje 5 9 18 del. priprava na meh. pogon 7 ostalo 14 razni mat. povzročitelji 10 tujek 12 Tudi lastovke, te radožive ptice, so potrdile, daje arhitektura naše prenovljene hiše prav dobra in uporabna. K našim prizidkom in nadzidkom so dodale še svoje, nič manj spretno in strokovno kot gradbinci. Dve gnezdi so obesile kar na okenske špalete. Vsak gospodarje počaščen, če na njegovi domačiji sprejmejo gostoljublje te vesele znanilke letnih časov in zdrave narave. Pravijo, da lastovke prinašajo srečo in blaginjo (seveda ne brez udeležbe gospodarja). Pa še nekaj skupnega imamo gradbinci s temi marljivimi delavkami v gosposkih frakih: tudi mi se neprestano selimo! Ali nismo kakor one preleteli morja, da smo delali na jugu? In kolikokrat smo bili na obali! In pravkar se odpravljamo na rob Sibirije! Zatorej, srečno, lastovke! In vrnite se k nam spet za novo sezono! Dane Foto: Opalk V_____________________________________________________________J Gradnja novega n na Loki v Novem n Skupščina občine Novo mesto je na seji 26. decembra lani sprejela sporazum o medsebojnih obveznostih in združevanju sredstev za izgradnjo mostu na Loki v Novem mestu z vsemi pripadajočimi navezavami, ki so ga sprejeli in podpisali tudi Občinska cestna skupnost in Skupnost za ceste Slovenije. Po tem sporazumu je Skupnost za ceste Slovenije prevzela investitorstvo nad gradnjo pod pogojem, da za predmetno investicijo občina Novo mesto zagotovi 60% sredstev. Z začetnimi pripravami za pričetek gradnje po tem spporazumu že kasnimo, saj je rok za pridobitev gradbenega dovoljenja potekel konec meseca marca letos, kar pa še ne pomeni, daje končni rok izgradnje, 30. 9. 1990, že ogrožen. Investitor mostu in cestnih navezav nanj je ob sodelovanju predstavnika občine na podlagi javne licitacije, objavljene v Uradnem listu SRS, izbral najugodnejšega ponudnika. Za gradnjo mostu je izbral ponudbo Gradbeno industrijskega podjetja Gradis Ljubljana, za gradnjo cestnih navezav na most, dostopov in parkirišč za stavbo Ljubljanska cesta 2 pa ponudbo Gradbeno industrijskega podjetja PIONIR Novo mesto. Z obema izvajalcema je 14. julija letos že podpisal gradbeno pogodbo za skupno vrednost na dan 5. 7. 1989 52,20 milijarde dinarjev. V tej vrednosti niso zajeta tista dela, kijih bodo domače komunalne organizacije same izvedle (kar pa je všteto v celotno investicijo mostu in s tem v zagotavljanje 60%-ne udeležbe občine: kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, razen na mostu, hortikulturna ureditev — premostitev nad železniškim predorom Kapitlja izvedba tega je zaenkrat opuščena). Po sklenjeni gradbeni pogodbi predstavlja čista investicija mostu (brez priključkov) 33,93 milijarde dinarjev. Gradis je izvedbo teh del prevzel po sistemu »ključ v roke«, medtem ko se bodo ostala dela obračunavala, izvajal jih bo Pionir, po dejansko opravljenih količinah in cenah iz ponudbe na dan 5.7.1989, kar pomeni, da bo dejanska vrednost znana po končani gradnji glede na obseg opravljenih del. Investitor je obema izvajalcema takoj ob podpisu gradbene pogodbe že nakazal 100%-ni avans, da bo s tem imel zagotovljeno fiksnost cen za pogojeno vrednost in obseg del. Za sam most bo izvajalec do 14. septembra letos izdelal projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo, medtem ko so za ostala dela projekti že izdelani — izdelal jih je, po naročilu investitorja, Dolenjski projektivni biro Novo mesto. Naloga investitorja do izvajalcev je, da med tem časom, ko bo izvajalec mostu izdeloval projekt za izvedbo, opravi vse svoje obveznosti, da bo izvajalcema v roku 21 dni, potem ko mu bodo izročeni projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, izročil gradbeno dovoljenje za operativni pričetek del. Če bodo vse priprave tekle skladno s sklenjeno gradbeno pogodbo, bodo izvajalci pričeli z deli sredi meseca oktobra letos. Rok dokončanja z delije 19. oktober 1990 pod pogojem, da bosta izvajalca lahko pričela s pripravljalnimi deli v avgustu letos. Vrednost del po gradbeni pogodbi še ne predstavlja vrednosti celotne investicije mostu in cestnih navezav nanj, ker se k tej vrednosti prištejejo še vsa druga 7 rijo znatni procent, ki ga DO beleži pod poškodbe na delu. Ostali podatki so razvidni iz priloge v navedenih poročilih za delovno organizacijo in tozde. Matjaž Lenart, vam. ing. mostu mestu pripravljalna in zaključna dela, da bo zanj pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. Na podlagi izkazanih ponudb izvajalcev, na podlagi vseh dosedanjih vlaganj v priprave ter na podlagi ocene za še neizvedena dela je Dolenjski projektivni biro Novo mesto po naročilu investitorja izdelal nov investicijski program za realizacijo celotne investicije z veljavnostjo cen na dan 5. 7. 1989. Po tem investicijskem programu znaša vrednost celotne investicije 69,16 milijarde dinarjev. (Po prvem investicijskem programu z veljavnostjo cen 30. oktobra 1988 je bila investicija ocenjena na 16,7 milijarde din, kar pomeni, da je bila takratna ocena realna). Od 69,163 milijard din moramo: • 60% ali 41,498 milijarde dinarjev zagotoviti v občini, • 40% ali 27,665 milijarde din pa zagotavlja Skupnost za ceste Slovenije. Obveznost občine v višini 41,500 milijarde dinarjev (po cenah 5.7.1989) bomo oz. zagotavljamo takole: — komunalne organizacije bodo same opravile vrednost del v ocenjeni višini 8,720 milijarde din ali 21,01% — sredstva samoprispevka mestnih krajevnih skupnosti po referendumskem programu leta 1984 — 1989 4,815 milijarde din ali 11,60% — sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto iz sredstev nado-mestla za uporabo stavbnih zemljišč v letih 1989, 1990, 1991 27,965 milijarde din ali 67,39% Sredstva samoprispevka mestnih krajevnih skupnosti predstavljajo v deležu sredstev, ki jih moramo zagotoviti v občini, 11,60% oz ta delež sredstev predstavlja v celotni investiciji mostu le še 6,96%, medtem koje ta delež znašal ob uvedbi referenduma 27,49% celotne investicije. Glede na to da so mestne krajevne skupnosti sredstva iz referendumskega programa za most porabile del teh sredstev za svojo investicijo, je bilo treba razliko sredstev zagotoviti v skladu, ki je sedaj bolj obremenjen. To bo imelo za posledico, da bo v skladu za druge namene v letih do leta 1992 precej manj sredstev. In kako smo zagotovili v občini ta sredstva do investitoija? — Mestne krajevne skupnosti so celoten samoprispevek v višini 4,815 milijarde din že nakazale Skupnosti za ceste Slovenije. — Komunalnim organizacijam ni potrebno preodkazovati sredstva, ker bodo komunalne naprave, ki jih imajo knjiženo v svoja osnovna sredstva, same prestavile in jih dimenzionirale za kasnejše potrebe. — Sklad stavbnih zemljišč (njegova skupna obveznost znaša 27,965 milijarde din) je v prvi fazi zagotovil sredstva le v višini 23,631 milijarde din. V tej vrednosti niso zagotovljena sredstva za eventualna nepredvidena dela, za nadgradnjo železniškega predora in projektno dokumentacijo, ki gaje za občinski delež posebej zagotovila občinska cestna skupnost že v letu 1988. Vrednost 23,631 milijarde din je sklad zagotovil v celoti na podlagi sklepa upravnega odbora že 13. julija letos, in sicer: • investitoiju je nakazal že zbrana sredstva iz naslova nadomestila in obresti nanj, ki so ga nekatere delovne organizacije že plačale v obliki akontacije v višini 5.185 milijarde din, • pri izvajalcu del Pionirju je sklad na podlagi sklepa skupščine, sprejetega na seji 26. decembra 1988, kije za najetje premostitvenih kreditov pooblastil upravni odbor sklada, ta pa je sklep o najetju premostitvenega kredita sprejel na seji 13. julija letos, najel premostitveni kredit v višini 18,446 milijarde din. S tem smo v občini do investitorja v prvi fazi izpolnili vso obveznost, s tem pa je sklad prevzel veliko finančno breme za vračilo kredita. V ta namen bomo morali v občini vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tekoče revalorizirati, tako da bomo stalno zadrževali realno vrednost nadomestila, s katerim bomo zagotavljali pokrivanje kreditnih obveznosti. Za najetje premostitvenega kredita smo se odločili zato, ker v tem času cene v gradbeništvu rastejo znatno hitreje kot pa znašajo obveznosti iz kredita. V občini se zavedamo, da so skladu naložene velike finančne obveznosti, in da, po prvih ocenah najmanj do leta 1992, sklad ne bo sposoben prevzemati skoraj nobenih drugih finančnih obveznosti. Seveda bo vse to vplivalo na nekatere druge investicijske priprave pri stanovanjski graditvi in na vse druge komunalne investicije, kjer so investitorji planirali z deleži sredstev sklada iz naslova »nadomestila«. Preprosto povedano to pomeni, da se bodo tej veliki investiciji prilagajale v tem obdobju »druge naše potrebe«, nekaterim pa se bomo morali začasno odreči. Že v letu 1989 je po sprejetem programu sklada planiranih 66,67% sredstev iz nadomestila za sofinanciranje mostu in cestnih navezav nanj. Kaže, da bo tudi v naslednjih letih najmanj 70% teh sredstev potrebno zagotavljati za pokrivanje prevzetih obveznosti. Ali bomo imeli most ali ne, ni več dilema. Most bo, predvidoma v prvotno napovedanem času, med tem časom pa se bomo v mestu srečevali s težko prometno situacijo. Izvršni svet zato poziva vse udeležence v prometu, kot tudi prebivalce ožjega in širšega območja mesta na strpnost. Potrpite, izplačalo se bo! PREDSEDNIK: Adolf Zupan Računalniški program za risanje opažnih načrtov — inovacija leta Z uporabo računalnika v tehničnem inženirstvu smo pričeli v GIP PIONIR že več kot pred desetimi leti. Takrat smo bili vezani na večji računalniški sistem IBM 370, ki je bil kupljen za uspešno ekonomsko poslovanje celotnega podjetja, dokaj uspešno pa smo ga uporabljali tudi gradbeniki na področju tehničnega inženirstva. Z nakupom še kvalitnejšega računalniškega sistema IBM 4361 in vzpostavitvijo terminalske mreže po celotnem podjetu (Novo mesto, Ljubljana, Krško) je uporaba računalnika za potrebe gradbeništva še bolj zaživela. Inženirji smo imeli na voljo programsko opremo, kije omogočila kvaliten izračun gradbenih konstrukcij in kvalitetno operativno planiranje izgradnje in vodenja projektov. Uporaba računalniške grafike na osebnih računalnikih razreda PC XT/AT je prevesila težišče med velikimi in osebnimi računalniki na stran slednjih. Tako se je prehod na mikro računalnike pričel leta 1986, ko smo kupili program za tehniško risanje AUTOCAD. Osebne računalnike smo v podjetju dobro sprejeli, tako jih imamo danes že preko sedemdeset, njihova uporaba pa, tako kot v svetu, strmo narašča na številnih področjih. RAČUNALNIŠKA GRAFIKA Pri vpeljavi računalniške grafike v naše podjetje smo se v polni (Nadaljevanje na 8. strani) 8 [jaoiMMora (Nadaljevanje s 7. strani) meri naslonili na računalniški paket za tehnično risanje AUTOCAD in njegove podatke. S programskim jezikom AUTOLISP smo si izdelali programe za računalniško izdelavo sledeče tehnične dokumentacije: a) Risanje opažnih načrtov za tehnologijo opaženja PIONIR-2000 in PIONIR-ALU b) konstruiranje armiranobetonskih stenastih (Outinord) konstrukcij c) konstruiranje montažnih konstrukcij TOGREL d) konstruiranje strojnih elementov in izdelkov Pionir RISANJE OPAŽNIH NAČRTOV S TEHNOLOGIJO PIONIR 2000 IN PIONIR-ALU V trenutni gradbeni situaciji, v zaostrenih ekonomskih pogojih, konkurenci in kratkih rokih izgradnje je postala izdelava tehnoloških opažnih načrtov obvezna. Ti načrti morajo biti izdelani hitro in natančno. To nas je privedlo do odločitve izdelave omenjenih načrtov s pomočjo računalniške tehnike. S tem smo skrajšali čas izdelave omenjenih načrtov, ki se tako izdelajo za vsak »naš« objekt, in odstranili napake, ki so se do sedaj pojavljale v načrtih. V delovni organizaciji GIP Pionir smo v zadnjih letih razvili dva sodobna opažna sistema: PIONIR-2000 in PIONIR-ALU. Prvi opažni sistem predstavlja tehnologijo opaženja z lesenim lepljenim nosilcem in kovinskim okovjem, drugi pa opažni sistem z lahkim opažnim panojem iz aluminija in leseno opažno ploščo. Oba sistema sta izdelana iz tipskih elementov, tako da sta izredno primerna za osnovo za izdelavo računalniških programov. Za risanje in programiranje smo uporabili računalniški program za risanje AUTOCAD. S programskim jezikom AUTOLISP smo izdelali programe, ki nam zrišejo opažni načrt in avtomatsko izdelajo specifikacijo potrebnega opažnega materiala. Risanje opažnih načrtov smo glede na konstrukcijske elemente razdelili na sledeče dele: — opažni načrt stebrov — opažni načrt plošč — opažni načrt stCn opažni načrt temeljev Risanje opažnih načrtov stebrov Za opaž stebrov uporabljamo opažni sistem PIONIR 2000. Z računalnikom smo vnaprej pripravili načrte vseh različnih prerezov stebrov in poglede različnih višin stebrov. Tako smo dobili knjižnico elementov, kijih potem vnašamo v opažni načrt. Tipe stebrov izbiramo preko menija. Velikost opažnega načrta je običajno A3 ali po potrebi večja. Vsak načrt vsebuje en pogled in prerez stebra. Poleg tega na načrt narišemo specifikacijo potrebnega materiala za opaž. Podatke o tipu in velikosti stebra računalnik sam razbere iz slike. Risanje opažnih načrtov sten Za opaže stenastih konstrukcij uporabljamo v GIP PIONIR opažna sistema PIONIR-2000 in PIONIR-ALU. S pomočjo programa za tehnično risanje AUTOCAD prenesemo tloris objekta na zaslon računalnika. Pri delu nam je v veliko pomoč miška ali grafična tablica. Ko je tloris izrisan, imamo na razpolago dve varianti: avtomatsko risanje ali ročno risanje. Program, napisan v programskem jeziku AUTOLISP, zahteva nekaj vhodnih podatkov: položaj stene, debeline stene, situacijo in tip. S pomočjo teh podatkov računalnik sam razvrsti simbole opažnih elementov v sliko. V primeru ročnega risanja se v izdelano sliko vnašajo simboli elementov opažnega sistema. Ti simboli so že vnaprej pripravljeni in se izbirajo preko menija. Specifikacija elementov opažnega sistema PIONIR 2000 je dokaj obsežna, zato je v primeru formata A3 izdelana na svoj list, v primeru večjega formata pa na isti list. Podatke za izdelavo specifikacije dobimo v dveh korakih. Najprej podatke iz slike zapišemo na disk, nato odpremo novo sliko, poberemo podatke z diska in zapišemo podatke v tabelo. temeljev uporabljamo opažni sistem PIONIR-ALU ali specialne kovinske opaže za opaž temeljev. Elemente enako kot pri opažu sten na dva načina postavljamo v načrt — ročno ali avtomatsko. Po izdelavi opaža za en tloris avtomatsko izdelamo specifikacijo. Risanje opažnih načrtov plošč Za opaže vanje plošč uporabljamo opažni sistem PIONIR 2000. Tloris objekta prenesemo na zaslon na enak način kot pri stenah. Tudi tu imamo dva načina risanja načrta: avtomatsko in ročno risanje. Vsi podatki, ki so potrebni za izdelavo specifikacij opažnih elementov stebrov, sten, plošč in temeljev, ostanejo shranjeni v posebni datoteki in jih lahko naprej porabimo za delo z drugimi programi (naročilo materiala, obračun, materialno poslovanje,....). Avtomatsko risanje pride v poštev pri pravokotnih ploščah. Podati moramo nekaj podatkov: velikost in pozicijo plošče, debelino plošče, tip gradbene podpore, razmak in smer sekundarnih nosilcev ter specifikacijo primarnih in sekundarnih nosilcev. Program nato avtomatsko določi položaj vseh elementov opaža in jih izriše. Specifikacijo opažnih elementov izdelamo na isto risbo samo z enim ukazom. Program določi število elementov in jih zapiše v tabelo. Pri ročnem risanju je postopek enak kot pri risanju opažev sten. Specifikacija se izdela na enak način kot pri avtomatskem risanju. RISANJE OPAŽNIH TEMELJEV Za izdelavo opažnih načrtov Pri risanju opažnih načrtov še naprej ostanejo vse možnosti risanja s pomočjo AUTOCAD-a (brisanje elementov, pisanje teksta, kotiranje,...). ZAKLJUČEK Predstavljeni računalniški programi so bili razviti za potrebe dejavnosti v GIP PIONIR in smo jih tudi uspešno vpeljali v vsakodnevno izdelavo tehnične dokumentacije. Hkrati smo jih uspešno ponudili domačemu gradbenemu trgu za prenos v oddelke priprave proizvodnje in projektivne biroje. Omenjeno uspešnost potijuje prejeta nagrada INOVACIJA LETA na 5. jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni. Avtorji programa Komunisti o sebi in svojem delovanju Na temeljito in dobro pripravljeni konferenci Zveze komunistov delovne organizacije dne 20. 6. 1989 so komunisti odprto spregovorili o svojem delovanju in opredelili svoje mesto z ozirom na zahteve časa. Med drugimi dokumenti je bilo na konferenci sprejeto sledeče poročilo o reorganizaciji sklepov in stališč konferenc ZK DO: Analizirajoč sklepe in stališča treh konferenc ZK DO (konference z dne 27. 6. 1985, 19. 3. 1986 in 12. 4. 1988), je možno zagotovo jasno in nedvoumno ugotoviti in skleniti: L Da komunisti v DO nismo bili sužnji ideoloških shem in kons- trukcij, ampak da so naša stališča in sklepi izraženi na konferencah ZK DO in njenem predsedstvu bili vedno dovolj jasno, pretežno konkretno, realno in operativno naravnani, da bi jih bilo moč uresničiti. 2. Da so naša stališča in sklepi bili dovolj kritični in konstruktivni ter usmerjeni na odpravljanje slabosti pri delu in poslovanju v podjetju. Z vrsto predlogov in stališč so ponujane nove boljše rešitve, ki so danes pretežno še kako aktualne. 3. Da smo se kljub različnim prisotnim interesom uspeli v naših stališčih in sklepih poenotiti pri ocenah, stališčih in sklepih, ki za- devajo skupne interese in cilje v podjetju. 4. Da bi naši sklepi in stališča lahko bili dobra opora poslovodstvu in samoupravnim organom za bolj odločno razreševanje določenih vprašanj v podjetju. Analizirajoč realizacijo sklepov in stališč konference se ugotavlja: 1. Da veliko sklepov ni uresničenih ali pa so samo delno. Veliki odkloni so pri izvajanju sprejetih sklepov in stališč s področja kadrovske politike, nagrajevanja in dohodkovnih odnosov, s tem da so v letu 89 narejeni določeni premiki na področju kadrovske funkcije. ffantšKf^Dra 2. Nekaj sklepov in predlogov je realiziranih ali pa se izvaja (sklepi s področja tehnološkega razvoja, finančne funkcije itd.). Ocena vzrokov za nerealizacijo sklepov konference ZK: 1. Za realizacijo sklepov in stališč konference ZK bi se morali najbolj angažirati komunisti na odgovornih delovnih mestih (direk-toiji, vodje oddelkov in služb ipd.), ki imajo tudi največji vpliv v podjetju po strokovni in poslovodni liniji. Te aktivnosti in zavzetosti ni bilo dovolj ali pa je pri posameznikih sploh ni bilo. Evidentni so tudi primeri, da so posamezniki delovali in delujejo v nasprotju z dogovorjenimi cilji in nalogami ali pa sklepe in stališča konference ZK in njegovega predsedstva ter OOZK enostavno ignorirajo, kot da to ne bi bili problemi podjetja, TOZD in DS. 2. OOZK in predsedstvo konference ZK niso dovolj dosledno in kontinuirano spremljali realizacijo naših sklepov in ocenjevali vzroke za nerealizacijo ter dovolj pogumno pokazali, kje, pri komu in zakaj se zadeve blokirajo. 3. Komunisti smo premalo izkoristili možnosti, da uveljavljamo realizacijo naših sklepov in predlogov preko samoupravnih organov in drugih oblik samoupravnega odločanja. 4. Veliko članov ZK še nima razčiščeno pri sebi, česa in kako se komunisti lahko lotimo v podjetju. Določena poslovodstva in tudi nekateri komunisti menijo, da bi se ZK morala ukvarjati samo s sindikalnimi aktivnostmi in akcijami (standard, itd.). Tudi od tod pasiven odnos do sklepov ZK in vsebine delovanja ZK. 5. Večina OOZK pri svojem de-• lovanju ne uporabljajo pravilne metode delovanja in ne dajejo prave vsebine na dnevni red. 6. Določene OOZK sploh ne delujejo ali pa zelo slabo. 7. Splošna družbena klima in ustvarjen odnos do ZK močno negativno vpliva na odnos okolja do aktivnosti ZK in rine večino članov ZK v defenzivo in zgolj opazovalce, ne pa motivatorje, mobilizatorje in iniciatorje za spremembo razmer. Tudi to je v veliki meri vzrok, da ni široke aktivnosti članstva ZK, ampak se leta temelji na nekaj entuziastov, tako naši sklepi in stališča večinoma ostanejo samo na papirju. Ocena posledic nerealizacije sklepov in stališč konference ZK, njenega predsedstva in OOZK: 1. Ustvarjeno je neustvarjalno vzdušje, ravnodušje in pasivnost članstva za delovanje v ZK, saj je vse več prepričanja, ki je tipično za neustvarjalno okolje, a to je, da se nima smisla angažirati in izpostavljati, saj se tako in tako nič ne realizira in dogovorjeno ostane samo na papirju! 2. Začeli smo si postavljati vprašanje po smislu delovanja nasploh ZK v podjetju. 3. Z vidika nerealizacije posameznih sklepov in stališč konferenc (npr. paketa sklepov konferenc o kadrovski politiki) je očitno zaostajanje in nazadovanje pri posameznih poslovnih politikah glede na zahteve časa. Usmeritve za odpravo vzrokov in posledic neučinkovitosti delovanja ZK v podjetju 1. Komunisti moramo odločno razčistiti pri sebi in isto doseči v celotnem kolektivu, zlasti pa v glavah in ravnanju vodilnih v podjetju, da je zaželjena in dobrodošla ter resno obravnavana in upoštevana vsaka pobuda, predlog, ocena in stališče vsakega člana kolektiva posamično, samoupravnega organa, DPO, a s tem tudi ZK, vsake formalne ali neformalne skupine delavcev in strokovnjakov, ki teži k boljšemu delu, boljšim odnosom in rezultatom poslovanja. Potrebno je razkrinkati stališča in trditve v ZK in zunaj nje (zlasti pri poslovodstvu), da je oblikovanje konkretnih ocen, stališč, sklepov in predlogov v ZK, v zvezi poslovanja in odnosov v podjetju »vmešavanje v poslovne politike in poslovanje« ipd. S tem se ZK samo mistificira in seji daje negativni predznak. Člani ZK smo tako kot nečlani delavci tega kolektiva, ki preko oblik organiziranja ZK enakopravno z drugimi delavci ocenjujemo in predlagamo reševanje določene problematike v podjetju. Konferenco ZK, njeno predsedstvo, OOZK in druge oblike delovanja ZK gre razumeti kot skupino delavcev, ki skuša s svojimi ocenami, stališči, sklepi in predlogi preko normalnih oblik dela in odločanja vplivati na reševanje določenih problemov s ciljem boljšega dela, boljše perspektive in rezultatov poslovanja podjetja. Druge vloge v podjetju ne moremo imeti in si je tudi ne želimo. Poslovodstvo, ki uveljavlja sodobne pristope pri vodenju in mu je nekaj do tega, daje čimveč participacije, iniciativ in pobud delavcev v organizaciji, ki so organizirani tako ali drugače (posamično, samoupravni organi, sindikat, mladina, ZK, razne komisije in skupine itd.), bo pozdravilo vsakršno pozitivno usmerjeno aktivnost ZK in drugih in, kar je najbolj pomembno, bo do vseh predlogov in ocen imelo aktiven. enakovreden in pozitiven odnos. Zanemarjanje in ignoriranje ocen, sklepov in predlogov, kijih oblikujemo v ZK, lahko razumemo samo kot nepripravljenost spoprijeti se s prisotnimi težavami, pomanjkanje poguma in sposobnosti za razumevanje in iskanje novih boljših rešitev in načinov dela in poslovanja. 2. V ZK v podjetju je približno 50 članov ZK z višjo in visoko strokovno izobrazbo. To je velik intelektualni potencial, ki smo ga pri dosedanjem delovanju ZK premalo izkoristili. Vse te strokovnjake, člane ZK, je potrebno preko novih oblik delovanja (interesno povezovanje, projektne in delovne skupine ipd.) pritegniti v jedro naše aktivnosti in z njihovim prispevkom doseči, da so naše ocene, sklepi in predlogi dovolj strokovno utemeljeni ter tako bolj prodorni in prepričljivi. 3. V ZK v podjetju bomo uveljav- Kvalificirano, tj. resnično, popolno, pravočasno itd., obveščanje je predpogoj avtentičnemu (resničnemu) samoupravljanju. Kljub tej nesporni ugotovitvi je nesporno tudi dejstvo, da sije obveščanje v organizacijah združenega dela le težko utiralo pot. Njegova usoda je bila večinoma odvisna od dobre volje poslovodnih organov. Enako je bilo z usodo novinarjev in organizatorjev obveščanja v organizacijah. Morali so prebijati led in se za svoj status pogajati tudi s svojimi profesionalnimi kolegi. Ko seje zdelo, da so stvari, vsaj kar se obveščanja tiče, pričele iti svojo začrtano pot, je padla maska z distributivnega samoupravljanja, tj. takega samoupravljanja, kjer delavci samoupravljajo, le kadar in v obsegu, kot jim ga dopusti država. Pluralizem lastnin je narekoval pluralizem organizacijskih oblik in sprejetje zakona o podjetjih, v katerem pa se zdi, da je samoupravljanje in soupravljanje glede na lastninsko obliko podjetja zgolipeto in s tem nepotrebno kolo. Ce je in kolikor je ta ljali metode delovanja, ki jih predlaga dokument o prenovi ZKS, in sicer: — interesno povezovanje članov ZK — projektne skupine — formalno in neformalno organiziranje članstva — samoiniciativnost pri delovanju in organiziranju — strokovnost, kritičnost in konkretnost pri stališčih in pobudah — odprtost za sodelovanje pri oblikovanju stališč in pobud z nečlani ZK — javnost delovanja in uveljavljanje naših pobud preko samoupravnih organov, sindikata in drugih oblik odločanja in dela v podjetju. 4. Odločno bomo vztrajali na dosledni realizaciji vseh nerealiziranih, a še aktualnih sklepov konference ZK DO. IVAN ILIJANIČ naša ugotovitev pravilna, potem se postavlja vprašanje kompatibilnosti z ureditvami razvitega sveta, kateremu bi se tako radi približali in v katerem pomenita težnji po samoupravljanju in obveščanju delavcev v podjetju, oblikovani kot posebni in novi pravici, razlog za transformacijo delovnega prava. Pravica do informiranja se oblikuje torej kot nova delovnopravna pravica, ki spreminja naravo novega, na visokih tehnologijah zasnovanega produkcijskega procesa. Za ta proces je zlasti značilno, da nista produkcijska faktoija le kapital in delo, temveč postajata to tudi znanje in poslovodenje. V tem trenutku lastnina produkcijskih sredstev izgubi na pomenu, v ospredje stopajo nove vrednote in med njimi zlasti zadovoljen delavec z občutkom pripadnosti organizaciji, v kateri dela. Organizacijo pa lahko čuti kot svojo le informiran delavec. Le tak je lahko tudi ustvarjalen in preneha biti številka za tekočim trakom. (Nadaljevanje na 10. strani) Z 10. srečanja novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD Slovenije Kako projektirati obveščanje v podjetju ffSDlEŽlD^Ora 105 (Nadaljevanje z 9. strani) Preobrazba delovne organizacije v podjetje zahteva predvsem spremembe miselnosti, in to na vseh ravneh. V vsakem od novo-oblikovanih podjetij, ne glede na lastninsko strukturo, bo potrebno projektirati ustrezen sistem obveščanja. To bo lahko za manjša podjetja ustno, za večja pa bo potrebno izdelati sistem, v katerem bomo kombinirali različna informacijska sredstva. Pomembno je, da gre za sistem obveščanja, za katerega morajo veljati določena pravila, ne pa dobra volja poslovodstva, kar bi bilo mogoče sklepati glede na povsem neopredeljen 67. člen zakona o podjetjih. S tako ureditvijo, kot jo na področju obveščanja uvaja ta člen, smo daleč za ureditvami v sistemih, po katerih bi se tako radi zgledovali. Gre predvsem za dve stvari. Prvič, katere so tiste informacije, ki morajo biti v podjetju obvezno objavljene, in kdaj, v kakšnih rokih ter kako? Tu bi morala veljati striktna in obvezna pravila. Podjetje naj v statutu ali drugem samoupravnem splošnem aktu določi tisto, kar je več, več od tega, kar je obvezno. In drugič, jasno je potrebno določiti status osebe, ki vodi službo obveščanja v podjetju. Obveščanje je namreč dejavnost, ki je brez samostojnosti (neodvisnosti) ni mogoče organizirati iznad nivoja agitpropa. Za družbena podjetja je nesporno, da se ohranja sistem samoupravljanja. To samoupravljanje bo res omejeno na področja, kjer je prostor za samoupravljanje, za razliko od preteklega obdobja, kjer naj bi samoupravljali o vsem, v resnici pa o ničemer, vsako samoupravljanje pa potrebuje kvalificirano informacijo kot svoj predpogoj. Glede statusa vodje obveščanja so možne različne rešitve, ki pa morajo vse razčistiti predvsem vprašanje odgovornosti tega vodje. Komu in kdaj namreč odgovarja? Gre za silno zapleteno vprašanje, saj tak vodja ne more biti z organizacijo, v kateri deluje, povsem nepovezan, prevelika odvisnost pa zopet ni v korist kvalificiranega samoupravljanja, nasprotno, popolna odvisnost vse pretvarja zopet v farso. Za začetek bi morali uporabiti kakšen refenčni model iz razvitega sveta. Tega pa potem ob kreativni uporabi in maksimalni pravni zaščiti prilagoditi našim željam, potrebam in možnostim. dr. Andrej Berden [jaoiMfcaora Koliko stane Pionirjev delavec? V članku bi radi odgovorili na vprašanje, koliko stane Pionirjev delavec?, postavljeno v zadnji številki Pionirjevega glasila. Ne bo lahko, saj je iz tako kratko definiranega vprašanja težko razbrati, kaj postavljalca'vprašanja zanima. Ali ga zanima »cena« kot povprečje »cen« 4000 in nekaj Pionirjevih delavcev, kolikor pač nas trenutno je, ali ga zanima »cena« NK delavca, zidarja, avtomehanika, tajnice, inženirja, direktorja, ali ga zanima »cena« tega pa tega, ki dela tam pa tam pri Pionirju, ali pa se sprašuje o lastni ceni, kot se v današnjih razmerah vsak dan sprašujemo jaz, ti in še marsikdo. Na vprašanje, »koliko stane«, odgovorimo ponavadi, cena je taka pa taka. O ceni delovne sile so veliko razpravljali že politični ekonomisti pred Marxom, Marx, mnogi po njem, pa tudi teoretiki našega tako imenovanega samoupravnega socializma, ki naj bi bil zgrajen na temeljih marksizma. Prevladalo je mnenje, da je cena delovne sile oz. njena pojavna oblika mezda, kategorija kapitalističnega načina proizvodnje, ne pa socialističnega. Pri nas ni trga delovne sile, delavec ni blago, zato nima cene, toda upajmo, da vse to še enkrat bo. Pri nas poznamo v tem smislu kategorijo osebnih dohodkov. Iz tega sledi, da bralca mogoče zanima osebni dohodek Pionirjevega delavca. Z vidika zagotavljanja potrebne mase sredstev za pokrivanje osebnih dohodkov je za podjetje pomembna predvsem masa bruto OD, z vidika zagotavljanja določenega življenjskega stadarda in motiviranosti delavcev za delo pa so pomembni neto osebni dohodki. Razlika med bruto in neto OD je okrog 40% in vsebuje našo pogoltno splošno porabo in neučinkovito skupno porabo. Merilo za delavca je njegov neto osebni dohodek. Ta mu določa meje, v katerih bo živel, če si jih ne bo razširil s popoldanskimi zaslužki. Naslednja primerjava nam pokaže položaj Pionirjevega delavca v prvih petih mesecih leta 1989: Povprečni neto OD v DO GIP Pionir, v panogi gradbeništva, gospodarstvu SRS, negospodarstvu SRS in v SRS v obdobju I — V/89 (preračunano v DEM, ker je to boljši kazalec gibanja našega standarda in tudi splošen način našega razmišljanja) Leto 1989 januar februar marec april maj junij GIP »Pionir« 353 444 438 440 500 ‘vrednost OD 14. 2. 14. 3. 12. 4. 12. 5. 14. 6. na dan izplačila 317 374 372 363 420 Gradbeništvo 421 462 490 499 ni še podatkov Gospodarstvo 489 512 547 559 ni še podatkov Negospodarstvo 583 565 616 655 ni še podatkov SRS 505 521 558 575 ni še podatkov Op.: Računano po povprečnih mesečnih tečajih DEM ‘Računano po tečaju DEM na izplačilni dan »Ceno« delavca ne sestavlja samo njegov neto osebni dohodek, ampak tudi ostali prejemki v breme TOZD ali DS, kijih lahko vidite na plačilni listi pod točko B oz. v drugi koloni, pa tudi davki in prispevki iz naslova osebnega dohodka pod točko C oz. v tretji koloni, stroški za izobraževanje ob delu ipd., stroški subvencioniranja samskih in počitniških domov, sredstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo, objekte in opremo družbenega standarda, itd. Ocenili bomo povprečno »ceno« Pionirjevega delavca v mesecu maju 1989: Koliko stane Pionirjev delavec? 1. Povprečni neto OD v DO »Pionir« 3.169.400 din 2. Ostali prejemki na delavca: 889.860 din boleznine v breme TOZD 95.590 din nesreče pri delu 9.900 din terenski dodatek 397.400 din nadomestilo za obisk družine 3.200 din bon 86.650 din — dodatek za ločeno življenje 180 din — blagajniški riziko 1.020 din — prevozi na delo in z dela 32.350 din — dnevnice 62.790 din — kilometrine in nočnine 85.500 din regres za letni dopust 84.000 din delovna obleka in varovalna sredstva 31.280 din 3. Davki in prispevki, 2.143.660 din po povpr. % prisp. in davka 0,40347 4. Ocena stroškov izobraževanja na del. 35.600 v maju (izobraž. ob delu ipd., brez stroškov seminarjev ipd.) Skupaj 6.238.520 din V izračun bi lahko verjetno vključili še kaj. Npr. sredstva skupne porabe na delavca, ki so najlaže ugotovljiva ob finančnih obračunih, izgubo počitniških in samskih domov, menz ipd. Tisto, kar delavec lahko neposredno čuti kot svojo ceno, po kateri se tretjino dneva »prodaja«, (saj je cena kategorija kupoprodajnega odnosa), je neto OD. »Cena«, po kateri pa ga podjetje kupuje, je po oceni več kot še enkrat višja. S tem da nismo upoštevali cene delovnega mesta kot takega. Majska analiza gospodarjenja v SRS je pokazala, da odprtje novega delovnega mesta v Sloveniji stane od 30.000 do 50.000 nemških mark. To pomeni, da tudi Pionirjevi delavci nismo tako poceni, kot se na izplačilni dan večkrat počutimo. Pri nas zaenkrat trg delovne sile, kjer bi se oblikovala cena na podalgi ponudbe in povpraševanja po delovni sili, še ne deluje. Zato ne moremo govoriti o ceni delovne sile oz. o ceni Pionirjevega delavca. Alenka Poderžaj, dipl. oec. Ekonomski biro [janrsiffrjinna 11 Igre brez meja Ta popularni naslov ni le geslo s televizijskih ekranov, ampak nosi v sebi nekoliko večji pomen. Prireditev kot taka v bistvu pomeni le dober zaslužek za peščico organizatoijev te atraktivne, vendar preminule akcije. Ne pomeni pa kakšnega širšega propagiranja športne rekreacije, niti ne privablja ljudi, da bi se začeli aktivno ukvaijati s športno rekreacijsko dejavnostjo. Vendar ta akcija pomeni naslednje: ljudi privablja, da si prireditve ogledajo, da se vživijo v vlogo glavnih akterjev in da vzbudi v njih željo, da bi se tudi sami preskusili v podobnih aktiv-nosth. V tem primeru lahko ugotovimo, da je igrivost tisto, kar nima meja. Igrivost privablja ljudi, da si tovrstne prireditve vsaj ogledujejo, če jih je sram preskusiti. Igrivost in razigranost vseh neposrednih udeležencev je tisto, kar množice ljudi spominja na njihova mlada leta, ko so se nehote in nevede ukvarjali s športno oz. rekreativno oz. sprostilno dejavnostjo — vse v obliki igre. Igra je čudovita zadeva, ki pa jo človek v srednjih in starejših letih zatira v sebi. Mogoče zaradi splošne situacije v družbi, mogoče zaradi tega, da bi bil človek videti bolj odrasel. Eno je jasno, v tem primeru bolj zdrav in vitalen ne bo. Zakaj se dedki in babice tako radi ukvarjajo s svojimi vnuki? Ker v njih obstaja delček osebnosti, ki pogreša igro, veselje in brezskrbnost. Otroci jim to nudijo, dedki in babice pa se lahko še enkrat identificirajo s svojo mladostjo. Se več! Skozi igro z njimi se spet nehote in nevede rekreira-jo. Po taki aktivnosti se počutijo bolje. Vedeti pa moramo, da je tudi brezmejnost tisto, kar privablja ljudi. Pomeni svobodo gibanja in izvajanje vseh mogočih dejavnosti, ki zapolnjujejo prosti čas vsa- Novi predsednik Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije je bil zaradi odhoda tovarišice Irene Gostiša-Benčina na porodniški dopust, soglasno izvoljen za predsednika tov. Gorazd Cibic, dipl. ing. arh., iz tozda Projektivni biro, za namestnika pa Milena Sefman iz tozda Gradbeni sektor Novo mesto. kega posameznika. Prostega časa seveda ni veliko, bolje pa je, da ga preživimo aktivno, kot pa da sedimo pred televizorjem in jadikujemo, kako nas vse boli. Bolje je tudi, da za kosilo ali večerjo skuhamo premalo in se ne najemo do sitega. Zakaj? Ker bo lažje pospraviti in pomiti posodo, pa še želodci ne bodo preveč obremenjeni. Lahko jim vsaj nekoliko prizanesemo. Želodec je namreč najčudovitejša in najbolj čudežna aparatura v vsem živem svetu. Kaj vse mora prenesti in prebaviti, da lahko preživi. Tudi tukaj ljudje na žalost ne poznamo meja. Če je pripravljene hrane preveč, je otroci ponavadi ne pojedo. Oni poznajo svojo mero. Mislijo, da ne morejo jesti več od prostornine njihovega želodca. Na žalost v starejših letih to mišljenje spremenijo. Ostanek hrane nekdo poje, ker je »škoda metati hrano v smeti«. Zavedati pa se moramo, da je tudi v že poln želodec »nabasana« hrana vržena v smeti. Še huje! Vse to gre v mast, ki se nezadržno nabira na kritičnih delih človekovega telesa in postaja njegov gospodar, mu omejuje gibanje in pogojuje njegov sram pred telesno aktivnostjo in igro. Debelo telo namreč ni lepo telo, zato je tudi tu treba poznati realne meje. Igrati se brez meja pa ne pomeni le reševanje ali pa kopičenje V naši delovni organizaciji imamo spet organizatorja rekreacije. To je Marko Grandovec, profesor telesne vzgoje! Vsi, ki bi se želeli ukvarjati s športom in rekreacijo, pa ne veste kako ali rabite nasvet, se mu lahko oglasite v stavbi DSSS (baraka) ali po telefonu int. 1210. človekovih osebnih problemov, ampak ima to geslo tudi širši družbeni pomen. Naše vodstvo se je namreč 40 let, in še nekaj več, igralo brez meja. Igre z dolgovi, propadlimi investicijami in drugimi mahinacijami (in so še vedno) brez mej. To seveda s športom in športno rekreacijo nima neposredne zveze, je pa v tesni indirektni povezanosti. Denarja je namreč vse manj, zato morajo ljudje za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb delati tudi izven delovnega časa. Tako pa jim zmanjkuje prostega časa, ki bi ga lahko izkoristili za športno rekreacijo in aktiven oddih. Zmanjkuje jim tudi denarja, ki so ga pripravljeni nameniti za to področje. Potrebno bo še marsikaj narediti tako v oblikovanju osebnosti vsakega posameznika kot tudi v življenju nasploh. Delati moramo v tej smeri, da bomo lahko uživali življenje brez meja, kajti realno gledano je igra le del življenja. Marko Grandovec Celje je pripravljeno na XXII. mednarodni obrtni sejem Več kot 20-letna tradicija, predvsem pa kvalitetno delo organizatorjev in razstavljalcev sta dobro ime Celjskega obrtnega sejma ponesla tudi preko naših meja. Od letošnjega leta bo MOS osrednji sejem obrti in drobnega gospodarstva v deželah delovne skupnosti Alpe-Jadran. Za 22. mednarodni sejem obrti in drobnega gospodarstva, ki bo med 8. in 17. septembrom v Celju, je že vse pripravljeno. Več kot 1500 razstavljalcev iz vseh krajev Jugoslavije, iz Italije, Avstrije, Madžarske in ZR Nemčije se bo s svojimi izdelki predstavilo v celjski dvorani Golovec. Organizatorji so imeli kar težko nalogo, ko so morali 7.000 m2 pokritih površin in okoli 13.000 m2 okoli dvoran razdeliti med številne razstavljale. Tako kot v minulih letih pa želijo na celjskem obrtnem sejmu tudi letos strokovno spregovoriti o možnostih in potrebah za razvoj obrti in v drobnega gospodarstva pri nas. Že v načrtovanju vsebine letošnje prireditve so se dogovorili. da bo Doudarek na kvaliteti proizvodov in storitev, saj je to edina možnost, da tudi obrt in drobno gospodarstvo med prvima stopita v Evropo 92. Ta usmeritev sejma je še bolj poudarjena s sprejetjem dogovora, da bo MOS v Celju osrednja sejemska prireditev v deželah Alpe-Jadran. To je za organizatorje in za celotno obrtno združenje Slovenije veliko priznanje, hkrati pa tudi obveza za bodoče delo. Tako bodo že letos organizirali nekatera strokovna srečanja zborničnih in sejemskih hiš iz dežel, ki sodelujejo v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Poleg tega bodo potekale tudi razprave o različnih drugih temah, kot na primer: ustanavljanje mešanih podjetij, zasebno podjetništvo, novo zakonodajo in obrt, banka in drobno gospodarstvo. To so naslovi nekaterih tem, kijih bodo obravnavali v okviru letošnjega mednarodnega obrtnega sejma. Organizatorji so k razpravam povabili najimenitnejše strokovnjake s posameznih področij, računajo pa tudi na udeležbo predstavnikov iz republiških DPO, prav tako sodelovanje napovedujejo predstavniki zvezne vlade, Socialistične zveze Jugoslavije in mladine. V svoji zasnovi ima sejem predvsem strokovni in poslovni značaj. Jasno pa je, da morajo organizatorji poskrbeti tudi za več tisoč obiskovalcev, ki vsako leto pridejo na to prireditev. Letos bodo postavili 160 stojnic s pestro ponudbo in možnostjo ugodnih nakupov. V petnajstih gostinskih objektih bodo tešili lakoto in žejo. Tako se bo za vsak okus našlo kaj primernega. Za zabavo bodo poskrbeli v luna-parku in številni zabavni ansambli. S sejemsko prireditvijo, tako kot že leto nazaj živi tudi mesto Celje. Tako bodo tudi letos raz-stavljalcem podarili plakete mesta Celje, najboljši razstavljalci bodo dobili plakete MOS za najkvalitetnejše izdelke, podeljena pa bodo tudi 3 priznanja za najlepše urejen razstavni prostor ter priznanje za najboljšo gostinsko ponudbo. XXII. MOS v Celju bo letos prinesel veliko novega za obrtnike in poslovneže, ki se želijo uveljaviti v novih pogojih razvijajočega se podjetništva. Takšen bo seveda zanimiv tudi za obiskovalce, ki si bodo ogledali, kaj zmoremo in znamo narediti pri nas. Lep in prijeten planinski pohod — tokrat na Begunjščico Marljiva planinska sekcija sindikalnega športnega društva PIONIR ne počiva. Ni še dolgo, kar smo občudovali lepote Notranjskih planin, že smo se napotili proti Karavankam, to pot na vrh planine Begunjščica, visoke 2060 m nadmorske višine. Izbrali smo si 8. julij in, kot je že v navadi, rano jutranjo uro ter Pionirjev mini-bus. Glede na to da so nas napovedovalci vremena že pred tednom dni, ko smo imeli v planu dvodnevni planinski pohod, z zlagano napovedjo slabega vremena odvrnili od naših lepih načrtov (takrat je bilo lepo vreme), smo trmasto vztrajali, da jim to pot ne bomo verjeli, ko so zopet napovedali deževno vreme. In prav smo imeli. Pravo razpoloženje je bilo čutiti že pred samim odhodom s parkirnega prostora PIONIR in se še bolj krepilo ob spremljajočih prvih jutranjih sončnih žarkih med vožnjo proti Gorenjski vse do Begunj, kjer smo imeli kratek postanek in tudi prve okrepčitve. Tu smo bili malo razočarani, ker zaspani Gorenjci odpirajo v tem kraju gostinske lokale, kolikor jih pač premorejo, šele po 10. uri, to pa je bilo za nas prepozno. Naše popotne torbe pa so dokazale, da kljub temu nismo čutili nikakršnega pomanjkanja. Po nekaj kilometrih nadaljevanja smo pristali na makadamski cesti ob bistrem potoku in po- sloviti smo se morali od našega prevoza. Vedeli smo, da so pred nami 3 ure naporne peš poti do Roblekovega planinskega doma na 1657 m nadmorske višine in dodatno še uro in pol hoda do najvišje točke Begunjščice. Vseskozi razpoloženi smo sproti pozabljali na izgubljene korake in vse lažje vdihovali gorski zrak, predvsem takrat, ko so se od nas poslovila košata listnata drevesa in nas začele spremljati dišeče gorske smreke. Prispeli smo približno na pol poti, ko nas je na samotni zeleni livadi v lepi planšarski koči pozdravila prijazna oskrbnica, vse naokoli pa trop planinskih zven-kajočih krav, ki tej koči ponujajo pravo bogastvo, zato ni čudno, da oskrbnica vsakomur ponudi iz prve roke prave planinske specialitete, od navadnega in kislega mleka do raznih sirov in raznovrstnih pijač. Vse to smo si privoščili tudi mi. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot do prelepe Roblekove planinske koče, po predahu pa se med nizkimi borovci napotili še 400 m višje do najvišje razgledne točke planine Begunjščice, tu pa smo si za nagrado privoščili najprej požirke lastnih domačih specialitet. Težko je opisati ves prekrasen razgled v tistem prelepem sončnem popoldnevu. Pred nami je bil na severni strani v dolini lepo viden mednarodni prehod Lju- belj, na vzhodu Tržiška dolina, na zahodu se je proti nebu ponosno vzpenjal mogočni Stol, oklepa pa ga prelepa dolina Zelenice, posejana z neštetimi pastirskimi kočami, v ozadju Stola pa seje v daljavi blestelo Blejsko jezero. Ker seje ura nagibala v pozno popoldne, smo bili prisiljeni vrniti se v dolino. Mimogrede smo v Roblekovem domu po lastnih željah preizkusili še okusne planinske enolončnice in hladne napitke ter se dalj časa ponovno ustavili malo nižje v planšarski koči, ker smo pripravili mini-planšarski miting v pestrem planinskem vzdušju. Nad nami so krožila jadralna letala iz bližnjih Lesc, kot da bi šlo za piknik z letalskim mitingom. Proti dolini smo si krajšali čas z vriski in prepevanjem in tako še hitreje prispeli do začetnega cilja, od koder smo preko Begunj, Kranja in Ljubljane v večernih urah srečno prispeli domov. Daje bilo res lepo, je med svojimi pohodi pred davnimi leti ugotovil tudi ansambel Avsenik, saj vsa doživetja in lepote opeva s svojo pesmijo »Zakaj ste sitni očka vi...« in nadajuje z besedami: »Na Roblek bom odšel, bom ljubco sabo vzel, tam, kjer sem bil mlad pastir, užival bom z ljubco gorski mir.« Pa lep planinski pozdrav do zadnjega avgustovskega vikenda, ko naj bi se ponovno srečali na vrhovih Kamniških alp. Jože Vidic žira @ kronika Kadrovske spremembe v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto v času od junija do avgusta 1989 Delovno razmerje je prenehalo: 1. Plut Robert — zidar 2. Kusur Senaid — zidar V JLA so odšli: 1. Luthar Dušan — zidar 2. Kramarič Martin — zidar 3. Perpar Leopold — zidar 4. Colarič Stefan — zidar 5. Antič Milorad — zidar 6. Fink Andrej — zidar Upokojili so se: 1. Glavič Alojz — zidar 2. Opara Janez — skladiščnik 3. Kovačič Edo — delavec 4. Zupančič Domine — zidar Delovno razmerje prenehalo zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa: L Sinanovič Sefik — strojnik Iz JLA so se vrnili: L Skutelj Franc — zidar 2. Vidrih Jože — zidar Delovno razmerje je sklenil: 1. Zajas Marian — dipl. gr. ing. iz TOZD gr. sektor Ljubljana ŠŠ [^D^D^ora Pionir je glasilo kolektiva GIP Pionir Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnica: Štefka ŠEGA (Gradbena operativa Novo mesto). Člani uredniškega odbora: Boris POŽEK, (Gradbena operativa Ljubljana), Rudolf SOPINA (Gradbena operativa Zagreb), Ivan REPEC (Gradbena operativa Krško), Cvetka ŽABKAR (Togrel), Mladen GORŠE (Gradbena operativa Metlika), Tomaž BRAČKO (Keramika in zaključna dela), Medle FRANC (Lesni obrat), Slavko BAŠELJ (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Marija BAČAR (Projektivni biro), Cvetka CIRNSKI (Interna banka), Anton MIHELIČ (Skupne službe), Miha MAJERLE (DS DRUŽBENI STANDARD). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC Novo mesto. Tisk. Tiskarna Novo mesto