YU ISSN 0040-1978
leto XLIII, št. 15
Ptuj, 19. aprila 1990
cena 5 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Štirje predsedniški
kandidati pri Negovi
Na velikonočno nedeljo je Ivan Kramberger, dobri človek od Negove, povabil na praz-
nično kosilo vse tri predsedniške kandidate. Povabilu so se odzvali vsi. Prvi se je pripeljal
dr. Jože Pučnik, natanko ob 11, uri Milan Kučan z ženo in okoli 13. ure še dr. Marko
Demšar z vso družino. V sproščenem in prijateljskem srečanju so se spoznavali tudi kot
ljudje.	Tekst in foto: Vida Topolovec
V nedeljo tretjič na volišča
Osmega aprila smo v Sloveniji volili tudi delega-
te v republiški zbor občin. V prvem krogu je bilo v
ta zbor izvoljenih le 15 poslancev, za preostalih 65
pa se bo v nedeljo, 22. aprila, v drugem krogu po-
merilo 130 kandidatov. Na prvem glasovanju so vo-
livci v glavnem glasovali za opozicijo. 8. aprila v
ptujski občini noben kandidat za republiški zbor
občin ni dobil potrebne večine glasov. Zato se bo-
mo to nedeljo v 54. volilni enoti odločali med kan-
didatoma FRANCEM PLANINŠKOM (Kmečka
zveza) in MIRANOM LONČARJEM (ZSMS - li-
beralna stranka), v 55. volilni enoti pa med JANE-
ZOM ŽAMPOM, kandidatom Kmečke zveze, in
MILANOM Cuckom, kandidatom ZSMS - li-
beralne stranke. O kandidatih za republiški zbor
občin si preberite na šesti strani.
Rezultati glasovanja za delegate v družbenopoli-
tični zbor skupščine Republike Slovenije, kjer so v
11. volilni enoti poleg iHuja še občine: Ormož, Le-
nart, Slovenska Bistrica in Ruše, pa so naslednji:
1.	SDZ Slovenije	9714 glasov,
2.	SZ Slovenije - SZDL	3761 glasov,
3.	Zeleni Slovenije	7780 glasov,
4.	Državljanska zelena lista	2971 glasov,
5.	Slov. kmečka zveza	17.451 glasov,
6.	Zveza za ohranitev
enakopravnosti občanov	2230 glasov,
7.	Slovenska obrtno-podjet-
niška stranka	3093 glasov,
8.	Dem. zveza Kosova	427 glasov,
9.	SOS	2394 glasov.
10.	Slov. dem. zveza	2991 glasov,
11.	ZSMS	8250 glasov,
12.	Slov. krščanski demok.	9012 glasov,
13.	ZKS - SDP	10.484,50 glasov.
V tej volilni enoti je mandat pripadel neposredno
le listi Slovenske kmečke zveze in to Ivanu PUČNI-
KU, ki je prvi na listi. Ostanek glasov vseh drugih
pa se je prenesel v republiški zbirnik, kjer so bili
porazdeljeni mandati po določbah zakona o volit-
vah v skupščine.
12. aprila smo volili v občinski in republiški zbor
združenega dela. V občinski zbor so bili izvoljeni iz
I.	volilne enote Viktor Markovič, Stane Hojak in
Andrej Vrabič, iz 2. Ivan Burina in Zoran Danilo-
vič, iz 3. Janez Čuček, iz 4. Marijan Bombek, iz 5.
Emil Tomašič, iz 6. Bojan Kovač, iz 7. Rudolf Kla-
rič, iz 8. Daniela Noterzberg, iz 9. Erih Šara in Na-
da Krajnc, iz 10. Franc Šilak in Marjan Goznik, iz
II.	Janez Vrečer, iz 12. Franjo Rozman, iz 13. Jernej
Šomen, iz 14. Anton Hrga, iz 15. Franc Zadravec in
Franc Lašič, iz 16. Marjan Ostroško, iz 17. Branko
Tonejc in Metka Puklavec, iz 18. Miroslav Luci in
Dušan Kolarič, iz 19. Marija Planine, iz 20. Stanko
Toplak in Milan Meznarič, iz 21. Milan Tacinger in
Silvo Drevenšek, iz 22. Janez Rižnar, Herman Čer-
nivec in Franc Muzek ter iz 23. Valentin Fekonja.
Imen delegatov za republiški zbor združenega de-
la v torek, ko smo zaključevali redakcijo, še ni bilo.
Kot je povedal tajnik občinske volilne komisije Mi-
lan Korže, je občinska volilna komisija Ptuj ugota-
vljala kot pristojna za 21. volilno enoto rezultate
glasovanja za področje gradbeništva, ki zajema 11
občin v SV Sloveniji.
To nedeljo bomo volili: predsednika predsedstva
Slovenije, delegata za republiški zbor občin (drugi
krog volitev), delegate za zbor krajevnih skupnosti
in delegate za občinski družbenopolitični zbor.
Vsak zbor bo imel 35 delegatov.
V volilni imenik ptujske občine je vpisanih 52026
volilcev, glasovali pa bodo lahko na 192 voliščih.
Podobno kot v prejšnjih volilnih dneh je potrebno
zagotoviti na voliščih tajnost glasovanja, volilna
pravica pa praviloma ni prenosljiva. Volišča bodo
odprta od 7. do 19. ure.
Po besedah tajnika občinske volilne komisije Mi-
lana Koržeta na voliščih ni bilo nepravilnosti. Ugo-
vor je dal le opazovalec predstavnikov list kandida-
tov Socialistične zveze na izvedbo glasovanja v kra-
jevni skupnosti Leskovec, kjer so v jutranjih urah
na nekaterih voliščih poleg tega, da so glasovali,
zbirali tudi podpise za kandidate v svet krajevne
skupnosti. S tem naj bi bil po mnenju opazovalca
moten potek glasovanja, saj naj bi volilci ne imeli
možnosti tajnega glasovanja. Občinska volilna ko-
misija je po sprejemu ugovora ukrepala in v nada-
ljevanju volitev v Leskovcu na tamkajšnjih voliščih
niso več zbirali podpisov. Volilna komisija je bila
tudi mnenja, da zbiranje podpisov ni vplivalo na
potek glasovanja. Hkrati volilna komisija opozarja,
da na voliščih razen glasovanja niso dovoljene no-
bene druge aktivnosti.
Zbrala: MG
Kolikšen osebni dohodek (stran 2)
Volitve '90 (stran 6)
Lenarški turizem — bodočnost aH fraza? (stran 7)
Dve leti na Golem otoku (stran 8)
Velikonočno kosilo pri L Krambergerju (stran 10)
UVODNIK_^
V nedeljo končna
odločitev za novo pot
Pod parlamentarno streho smo že spravili delegate oziroma
poslance v dveh zborih republiške skupščine (družbenopolitični in
zbor združenega dela) in v zborih združenega dela občinskih skup-
ščin. V nedeljo bomo odločili o novem predsedniku predsedstva Re-
publike Slovenije in o delegatih zbora občin, ki v prvem krogu niso
dobili potrebne večine. To bomo opravili za republiško raven.
Za občane pa bodo zelo pomembne tudi volitve delegatov za
družbenopolitični in zbor krajevnih skupnosti občinskih skupščin.
Ne vem zakaj, vendar se temu medijska pozornost skorajda ne pos-
veča. Morda je posredi razmišljanje, da se bo vse tako in tako odlo-
čilo v republiki. Ključne stvari gotovo, vse pa spet ne. Gre za ureja-
nje življenja in dela v svojem okolju, pri katerem smo imeli do sedaj
veliko pripomb in grenkih izkušenj s tako imenovanimi lokalnimi
oblastniki, lokalno birokracijo in še čim. To si bomo morali sami
urediti in tu bo občinski parlament imel odločilno vlogo. Zato nam
ne more biti vseeno, komu bomo zaupali mandate v zborih občin-
skih skupščin, da bomo tudi na ta način uredili razmere v svojem
okolju.
Liste kandidatov za zbore občinskih skupščin Ptuja in Ormoža
smo objavili v Tedniku, prav tako večino podatkov in programov
strank ter predstavili predsedniške kandidate, danes pa predstavlja-
mo tudi kandidate za zbor občin, ki so se v prvem krogu volitev uvr-
stili v drugi del. Upamo, da smo tako tudi mi prispevali k dobri ob-
veščenosti in lažji odločitvi.
Z udeležbo na prvem delu volitev ne moremo biti nezadovoljni,
čeprav bi seveda lahko bila višja. To pričakujemo v nedeljo, ko bo-
mo sklenili eno in prešli v drugo obdobje.	Ludvik Kotar
Delavci zahtevajo
izreden sklic skupščine
Kot kaže, bodo novoizvoljeni delegati občinskega zbora združenega dtla
imeli za začetek na dnevnem redu zelo kislo jabolko: razmere v ptujski Iskri Bi-
romatiki, posebej pa analizo, zakaj ni nihče pravočasno ukrepal. Delavci tega
nekaj manj kot 300-članskega kolektiva so minuli petek na zboru delavcev po-
stavili zahtevo, da se mora v 10 dneh sestati občinski zbor združenega dela in se
seznaniti z naslednjimi zahtevami:
1.	Skupščina naj sprejme sklep, da se nepremičnine in premičnine, ki so na
Ormoški 30 in v Majšperku, nemudoma prenesejo v popolno in nepreklicno
last delavcev Biromatike Ptuj. Skupščina občina naj od stečajnega senata zahte-
va, da takoj izloči nepremičnine in premičnine iz stečajne mase.
2.	Podjetje Biromatika naj se oprosti plačila vseh davkov in prispevkov.
Prispevki, plačani za mesec januar, pa naj se podjetju vrnejo.
3.	Izvršni svet SO Ptuj naj priskrbi sredstva za izplačilo zajamčenega OD
za marec ter razliko za februar.
4.	Delavci zahtevajo kazenski pregon za bivše delavce Iskre Delte, za kate-
re so prepričani, da so krivi^za nastali položaj. Delavci menijo, da to velja za:
Janeza Škrubeja, Gorazda Žmavca in Bojana Klinkona. Kazensko ovadbo naj
poda strokovna služba Biromatike.
5.	Delavci bodo zasedli podjetje, če te zahteve ne bodo uresničene.
6.	Na izreden sklic zbora združenega dela mora biti obvezno povabljena
delegacija podjetja, da bo lahko argumentirala vse te zahteve. V njej bo izvršilni
odbor sindikata in Bruno Podhostnik.	d. i.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
19- april 1990 - TEDNIK
TEŽAVAM V HALOŠKEM BISERU
NI VIDETI KONCA
Zadnja priložnost?
Ze nekaj let v Ha loškem biseru vztrajno pišejo sanacijske progra-
me, izguba pa se zanje ne zmeni. Rezultatov skorajda ni. Tako so lani r
devetih mesecih naračunali 1100 starih milijard izgube, v zadnjih treh
mesecih pa se je ta povečala na 3300.
Letos so na osnovi sprejetega
plana, ki je ostal enak lanskemu,
in na osnovi januarskih cen izra-
čunali, da bi na koncu leta, če se
ne bi nič spremenilo, končali z
12 milijoni izgube. To pa so po
besedah novega direktorja Vilija
Ceroviča podatki, ki vzbujajo
resničen strah.
Projektna skupina je sedaj pri-
pravila predloge ukrepov za do-
končno rešitev. V kombinatu kot
celoti so že dobili potrditev. Na
vprašanje, kaj če tudi ti ne bodo
dali rezultatov, nismo iskali od-
govora. V Haloškem biseru dela-
jo v prepričanju, da bodo kon-
čno naredili križ čez slabo poslo-
vanje in obrnili nov list.
Nekoliko so pomirjeni tudi za-
to, ker imajo podobne težave tu-
di druge gostinske organizacije,
bodisi na kontitentu bodisi ob
morju. Povsod so prisotni trendi
postopnega prehoda družbenega
gostinstva v privatno last in
upravljanje.
Zdravi del podjetja, ki ga se-
stavljajo restavraciji Ribič in
Grajska, gostilne Breg, Rozika in
Pošta, Pivnica z Napoleonom,
kavarna in strokovne službe, bo-
do letos povezali s Ptujskimi to-
plicami v novi del podjetja. Za te
obrate pripravljajo program ob-
nove in posodobitve ter speciali-
zacijo ponudbe z namenom, da
bodo karseda najbolje dopolnje-
vali topliško ponudbo. Kot je
povedal direktor Vili Cerovič,
bodo ti obrati poslovali kot sa-
mostojne obračunske enote, ime-
li bodo čim manjšo režijo in bo-
do v bistvu delali samostojno.
Za hotel, ki danes ustvarja že
40 odstotkov izgube Haloškega
bisera, z zaprtjem pa mu grozijo
tudi inšpekcijske službe, je reši-
tev v prodaji. Interesentov za na-
kup je nekaj. Tudi Grozd bodo
prodali na licitaciji, prav tako
obrat v Vidmu. Pri drugih obra-
tih (Beli križ, avtobusni bife, Ro-
goznica, Turnišče, Cirkovce, Cir-
kulane in Bukovci) je projektna
skupina poiskala rešitev v naje-
mu, ustanavljanju mešanih pod-
jetij oziroma v drugih oblikah or-
ganiziranja obratov.
Vili Cerovič poudarja, da no-
benega objekta ne bodo prodali
pod ceno. Ocenjena vrednost je
celo večja kot tržiščna. Prodaja
nekaterih objektov je nujna, če
želijo pridobiti denar za obnovo
tistega, kar bo v Haloškem bise-
ru še ostalo in se bo pozneje
združevalo s Toplicami.
Dokončna sanacija Haloškega
bisera bo humana, kar zadeva
delavce, saj nobeden ne bo ostal
brez socialne varnosti. Kot pravi
Vili Cerovič, se bodo v teh dneh
z zaposlenimi temeljito pogovo-
rili; prepričan je, da bodo ljudje
to razumeli,, saj je agonijo (bomo
— ne bomo) potrebno dokončno
presekati. Dogovorili so se o na-
činih reševanja socialne varnosti
presežnih delavcev. Prav tako
delavcem ne bodo delali težav
zaradi stanovanj, šolnine, izra-
bljanja počitniških zmogljivosti
in podobnega.
V Haloškem biseru je trenutno
199 delavcev. V strokovnih služ-
bah temeljne organizacije so šte-
vilo zaposlenih zmanjšali že do
sedaj za 8 delavcev; če bodo pro-
dali hotel, bodo število še zmanj-
šali. Na roko jim gre tudi sezona
v Toplicah, kjer računajo, da bo
delo dobilo 28 delavcev.
Sezona je tako rekoč pred
vratmi in v Haloškem biseru mo-
rajo še veliko narediti. Zato je re-
ševanje težav v tem trenutku še
toliko večje breme in odgovor-
nost. Dodatno so jim težave za-
solili še inšpektorji s svojimi
odločbami, ki zadevajo vse obra-
te; zahtevajo prepleskanje, ure-
ditev sanitarij in podobno.
Pri vsem tem pa težave Halo-
škega bisera ne smejo biti tudi
težave gostov. Ti zahtevajo do-
bro in kakovostno storitev. Od
tega pa je v veliki meri odvisna
uspešnost poslovanja in tudi šte-
vilo gostov. V Haloškem biseru
skušajo goste pridobiti na razli-
čne načine, tudi z drugačno ozi-
roma obogateno ponudbo. V tem
tednu vabijo na dneve istrske ku-
hinje v restavracijo Ribič. Dodat-
no pa naj bi vabile znižane cene;
v ponedeljek so v povprečju za
dvajset odstotkov pocenili vino.
MG
1 V RABEUČJI VASi - ZAHOD NADAUUJEJO
STANOVANJSKO ZIDAVO
Prva stanovanja vseljiva
avgusta
Gradnja družbenih stanovanj v Rabelčji vasi-zahod nadaljujejo
tudi letos. Po ukinitvi samoupravnih interesnih skupnosti je zdaj inve-
stitor ptujski občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne
zadeve — stanovanjska dejavnost. Gradijo 78-stanovanjski blok, v ka-
terem bodo eno-, dvo- in trisobna stanovanja. Cena kvadratnega me-
tra je zdaj 12.810 dinarjev.
Bloke gradijo po lamelah in načrtujejo, da bi bili v avgustu vselji-
vi prvi dve lameli, decembra tretja in marca prihodnje leto četrta. Za-
enkrat poteka gradnja družbenih stanovanj po planu, kako pa bo v
prihodnje ob zmanjšanem prispevku za stanovanjsko dejavnost, pa v
tem trenutku še ni mogoče reči.
Doslej so v bloku v gradnji v Rabelčji vasi prodali od 78 stano-
vanj že 67. Kupci so zasebniki, podjetja, nekaj stanovanj pa je kuplje-
nih iz solidarnostnih sredstev.	NaV
TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK -
DRUŽBENO PODJETJE
Vedo, kaj hočejo, denarja za
investicije pa ni
Lansko poslovno leto končali z izgubo, hkrati pa izvozili največ do-
slej • Konfekcionarji zahtevajo 2U-odstotno znižanje cen • Škoda za-
radi srbske blokade # Planirajo malo elektrarno
TVI Majšperk je postala druž-
beno podjetje, kar pomeni, da so
morah postaviti v lastni organi-
zaciji na noge fmančno-računo-
vodski sektor, avtomatsko obde-
Tovarna volnenih izdelkov je
znana doma in na tujem po
kamgarnih, štrajhgarnih, ple-
tilni volni in gobelinih. Lani so
izvozili 36 odstotkov proizvod-
nje tkanin in 22 odstotkovj)le-
tilne volne na zahodno tržišče
in ustvarili 2,5 milijona dolar-
jev — največ doslej.
lavo podatkov, medtem ko izvoz
še ostaja v Mariboru. V Majšper-
ku je premalo kadrov oziroma so
pretežno mladi in imajo še pose-
bej v teh gospodarskih razmerah
vse premalo izkušenj.
Čeprav so v lanskem letu izvo-
zili največ metrskega blaga in
pletilne volne doslej, so poslo-
vno leto končali z izgubo v viširii
šest milijonov dinarjev. Markovi-
čev program je tekstilcem pov-
zročil nemalo težav. Jugoslovan-
sko tržišče so preplavile tkanine
iz uvoza, predvsem iz azijskih
dežel po ceni, ki ji domači tek-
stilci glede na vse obremenitve
ne morejo konkurirati. Poleg te-
ga so carinske dajatve za surovi-
ne izredno visoke. Ta strošek
morajo tekstilci všteti v ceno, saj
bi v nasprotnem primeru morali
prodajati pod ceno. Svoje je na-
redila v TVI Majšperk tudi srb-
ska blokada, pa tudi lansko julij-
sko neurje je v skladišču barvil
naredilo konec lanskega leta za
sedem, danes jih je že za dva-
najst milijonov dinarjev. V Maj-
šperku proizvajajo grobe tkani-
ne, na trgu pa moda danes zahte-
va lahkejše in večbarvne tkanine,
poleg tega je prodaja tkanin
(kamgarni) in pletilne volne se-
zonskega značaja, letošnjo milo
zimo pa po teh izdelkih ni bilo
pretiranega povpraševanja.
V zadnjih ietm razmere gospo-
darjenja tekstilcem niso bile po-
sebej naklonjene, pa vendar so v
TVI Majšperk uspeli vsako leto
doslej, razen lanskega, poslovati
uspesno. Za izboljšanje ekonpm-
skega položaja so tudi v svojem
okolju sprejeli vrsto ukrepov, kot
so: zniževanje vseh vrst stroškov,
zniževanje zalog, znižali so tudi
število zaposlenih (naravni
odliv) in povečali njihovo izo-
brazbo, izboljšali delovno in teh-
nološko disciplino in povečali iz-
voz.
Že doslej so investirali in ure-
dili med drugim kotlarno, prizi-
dek za predilnico, pripeljali v to-
varno plin, postavili informacij-
ski sistem, zdaj bi morali obno-
viti stroje, saj so ti v glavnem
amortizirani. Toda kljuD temu
znajo narediti vse, kar znajo na-
rediti uspešni tekstilci v svetu.
Zadovoljiti trg in izpolniti doba-
vne roke pa pomeni, da morajo
imeti v zalogi surovine, to pa
spet pomeni dražjo proizvodnjo,
saj so zaloge izredno drage.
"Dodatna težava je čiščenje in-
dustrijske vode, saj lani, ko je bi-
lo deževno obdobje, izredno dol-
fo niso mogli izdelovati volno,
ar spet zvišuje stroške, pa še
volna pride nazaj sumljive Kvali-
tete. Želeli bi si, da bi se kdo kje
blizu ukvarjal z barvanjem polia-
krilnih vlaken. Surovi akril stane
1,5 dolarja, barvanje stane dva
dolarja, pri nas pa zdaj kupujejo
že barvan poliaicril, ki ga plaču-
jejo po 3,8 dolarja.
S Kakovostjo tkanin in volne
so sicer zadovoljni, vendar je nji-
hov cilj 100-odstotna kakovost.
Pri tkaninah je zdaj 97, pri volni
pa 99-odstotna. Njihov moto je:
Kakovost je zastonj. Trenutno že-
lijo in imajo v načrtu investicijo
Danes je v TVI zaposlenih 470
delavcev, največ s srednjo izo-
brazbo, povečujejo pa število
zaposlenih z visoko in višjo.
Lani so prodali 38.000 metrov
tkanin več in 19.000 kilogra-
mov pletilne volne več kot leta
1988._
štirih tkalskih statev Sulzer, vzor-
čnega snovalnega stroja Herget
in tiskarskega stroja Vigore. Za
to bi potrebovali okrojg 10 milijo-
nov dinarjev. Investicijski pro-
gram je v ocenitvi v Ljubljani.
Ce bi hoteli obnoviti strojni park
in ga dopolniti, bi potrebovali le-
tos 9.400.000 nemških mark.
Urediti bi namreč še morali čiš;
čenie industrijske vode, da bi
lahko izdelovali tkanine z jasni;
mi in svetlimi toni, dopolniti bi
morali celotno predpreailno lini-
jo s kakovostnimi stroji, obnoviti
mikano predilnico in modernizi-
rati tudi linijo za volnico. Načr-
tujejo pa še gradnjo male hidroe-
lektrarne na Dravinji, ki bi jim
dajala cenejšo energijo. NaV
Kolikšen osebni dohodek
Ljudski glas govori o zamrz-
njenih plačah, računovodje pa
obračunavajo osebni dohodek
ali po zveznem zakonu o izplači-
lu osebnega dohodka do konca
prvega polletja 1990 ali po repu-
bliškem zakonu o zajamčenem
osebnem dohodku. Z manjšimi
prispevki se osebni dohodki nič
ne povečujejo, ker predpisi ome-
jujejo neto in ne bruto osebne
dohodke.
Po zveznem predpisu se izpla-
čujejo akontacije osebnih do-
hodkov v skladu s splošnimi ak-
ti, vendar največ do zneska, ki ga
je delovna organizacija imela no-
vembra lani in ga izplačala do
15. decembra. Gre za čisti osebni
dohodek oziroma, kot je med
ljudmi bolj znano, neto osebni
dohodek. Tisti, ki so imeli čisti
osebni dohodek na delavca lani
oktobra za 21 odstotkov in več
nižji od povprečnega čistega
osebnega dohodka v gospodar-
stvu republike, so lahko za osno-
vo, če je bilo zanje ugodneje,
vzeli 80 odstotkov povprečnega
čistega osebnega dohodka na de-
lavca v gospodarstvu republike.
Industrija, rudarstvo, kmetijstvo,
gozdarstvo, gradbeništvo, želez-
niški promet, obrt in zasebne sto-
ritve, izobraževanje, znanost,
kultura, informacije, zdravstveno
in socialno varstvo pa so lahko
osnove povečali za 20 odstotkov.
listi. Ki so se reorganiziran, so
izračun mase za osebne dohodke
prenesli iz prejšnje organizacije.
Novoustanovljena podjetja in
organizacije pa so oblikovali ma-
so za osebne dohodke brez že
navedenih omejitev v skladu s
svojimi samoupravnimi akti.
Od 1. marca je minimalni
osebni dohodek, ki zagotavlja
materialno in socialno var-
nost, 1.870 dinarjev.
V Sloveniji pa uporabljamo za
izračun mase osebnih dokodkov
določila zakona o zajamčenem
osebnem dohodku. Pri zajamče-
nem osebnem dohodku je osno-
va 80 odstotkov sredstev, izpla-
čanih v juliju, avgustu in septem-
bru lani, s pripadajočim delom
poračuna za to obdobje. Ta os-
nova se je valorizirala s koefici-
entom rasti življenjskih stroškov:
v septembru glede na avgust
(50,9), v oktobru glede na sep-
tember (50,2), v novembru glede
na oktober (42,8) in v decembru
glede na november (58,2). Tak-
šen način izračuna mase osebnih
dohodkov velja do 31. decembra
letos oziroma do uskladitve z no-
vim zakonom o delovnih razmer-
jih, ko naj bi sklepali delovno
razmerje s kolektivnimi pogod-
bami.
V marcu in naprej pa se lahko
masa za osebne dohodke poveča
za toliko, za kolikor se je povečal
najnižji znesek, ki zagotavlja ma-
terialno in socialno varnost de-
lavca, to je minimalni osebni do-
hodek. Ta se je povečal s 1. mar-
cem s 1.600 na 1.870 dinarjev. Za
17 odstotkov se torej lahko pove-
čajo tudi zajamčeni osebni do-
hodki. Kdor v marcu tega pove-
čanja ni izplačal, za nazaj v apri-
lu tega ne mora izplačati. Pri za-
jamčenem osebnem dohodku na-
mreč poračuna ni.
Akontacije se lahko izplačuje-
jo le za že opravljeno delo. To
pomeni, da ne morejo biti višje,
kot je vrednost opravljenega de-
la, za katerega se izplačuje akon-
tacija. Petnajstega v mesecu je
torej mogoče izplačati akontaci-
jo le v višini, kolikor znaša vred-
nost dela, ki je bilo opravljeno v
petnajstih dneh.
Podatke smo dobili v ptujski
podružnici Službe družbenega
knjigovodstva, kjer so nam tudi
povedali, da v ptujski občini ni
kršilcev pri izplačilu osebnih do-
hodkov.
Masa osebnih dohodkov pa se
lahko poveča za nove delavce.
Službi družbenega knjigovodstva
je treba priložiti dokazila o no-
vih zaposlitvah.
NaV
Novo obdobje Perutnine Ptuj
Leta 1905 je bilo v Ptuju usta-
novljeno privatno podjetje oziro-
ma trgovina za preprodajo peru-
tnine in nekatere druge manjše
dejavnosti. Današnje družbeno
podjetje Perutnina Ptuj je tako
pravzaprav dedič nekdanjega
podjetja, zato slavi letos 85-letni-
co oziroma 25-letnico moderne
Perutnine. Blizu 2000 zaposlenih
in nekaj čez 300 kooperantov v
ptujski in bližnjih občinah pa se
bo v kratkem še bolj približalo
Evropi. Pred dokončanjem je no-
va klavnica s spremljajočimi ob-
jekti, ki bo ena najsodobnejših v
Evropi. Ob bistveno boljših de-
lovnih razmerah te so v sedanjih
prostorih daleč od tega, bodo
proizvodnjo podvojili, saj bosta
eno linijo za proizvodnjo peru-
tninskega mesa nadomestili dve
najsodobnejši. Končno montažo
so si v četrtek ogledali tudi novi-
narji različnih medijev obvešča-
nja, nato so jih na tiskovni kon-
ferenci seznanili z dosežki, teža-
vami in načrtih ptujske delovne
organizacije, ki je izjemno po-
membna v občini in državi.
V prejšnjem tednu pa so regi-
strirali tudi mešano podjetje Yu-
taly, v katerem ima italijanski
partner Marr 60, Perutnina pa
40-odstotni delež. Osnovni vlo-
žek kapitala je 2 milijona dolar-
jev, namenjen pa bo gradnji šti-
rih restavracij za hitro pripravlje-
no hrano, nato pa bo podjetje ži-
velo popolnoma samostojno. Pr-
va restavracija bo na Titovem tr-
gu v Ptuju, duga v Titovem Vele-
nju, tretja in četrta pa v večjih
središčih; tam ustrezne lokacije
še iščejo. Slišali smo tudi o iz-
jemni tržni uspešnosti koketov,
kjer so v proizvodnji uvedli dru-
go izmeno, začeli prodor na hr-
vaško, nadaljevali pa bodo tudi
na drugih jugoslovanskih tržf-
ščih. Do sedaj uveljavljene de-
javnosti želijo obdržati na dose-
ženi ravni, prodreti pa želijo na
področju pol in v celoti pripra-
vljene hrane.
Nova klavnica, v kateri bodo
delo začeli najverjetneje že v ma-
ju, bo pomenila tudi izpolnitev
strogih kriterijev za prodajo v
Evropski gospodarski skupnosti.
1. kotar
Vabilo na koncert
v organizaciji Turističnega društva Ptuj in minorit-
skega samostana bo 26. aprila ob 19.30 v minoritskem sa-
mostanu koncert učencev glasbene šole iz Celja. Vstopni-
ce prodajajo v Turističnem biroju. Trg svobode 4, Ptuj
(telefon: 771-569), v minoritskem samostanu in ptujski
glasbeni šoli.
Haloze terjajo celovit infrastrukturni razvoj
Na prizadetem območju Haloz se bo letos veli-
ko naredilo na cestah, vodovodu, elektrifikaciji in
ne nazadnje tudi pri telefonski povezavi. General-
ni direktor PTT Slovenije Miloš Mitič, direktor
mariborskega PTT Slavko Brglez, vodja ptujskega
Ciril Mohorko, predsednik republiškega komiteja
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kne-
ževič, predsednik občinskega izvršnega sveta Tone
Čeh in član izvršnega sveta, odgovoren za delo s
krajevnimi skupnostmi Milan Cuček, so na petko-
vem pogovoru v Ptuju zagotovili, da bodo letos s
telefonijo prišli v Majšperk in Žetale, in to prek
Kidričevega, Lovrenca in Cirkovc. Zaželi pa bodo
v F*tuju. S tem programom so poštarji tudi že potr-
kali pri komisiji, ki deli denar za nerazvita območ-
ja. Drugi program, ki prav tako zadeva ptujsko ob-
čino, pa je telefonska povezava Ptuj—Destrnik,
Trnovska vas.
Prvi program, ki ima letos prednost, je vreden
8,8 milijona dinarjev. Poštarji bodo prispevali 40
odstotkov potrebnega denarja, iz sredstev za fi-
nanciranje nerazvitih področij — tistega dela, ki
ostane v Sloveniji — pa naj bi pridobili 60 odsto-
tkov. Za te namene naj bi združevala denar na-
slednja ptujska podjetja: TGA, Perutnina, Agis,
Mercator-Izbira Panonija in KGP.	MG
Nad 72 tisoč ljudi je v ponede-
Ijek v angleškem Wembleyu po.
kazalo, da je Nelson Mandela,
namestnik voditelja afriškega na-
cionalnega kongresa, osebnost,
ki ji je potrebno za pogum in žil
lavost izkazati spoštovanje.
Množično obiskan koncert so
pripravili v čast Mandeli že več-
krat, tokrat pa ga je obiskal tudi
osebno. To je pravcati medna-
rodni izraz spoštovanja. Na kon-
certu je tudi govoril in tako prvič
po skoraj treh desetletjih javno
spregovoril o boju proti apart-
heidu v kateri od zahodnih dr-
žav. Seveda je koncert spremlja-
lo veliko število televizijskih gle-
dalcev, saj so koncert na veliko
prenašali povsod po svetu.
• • •
Tudi med Poljaki in Sovjetsko
zvezo so se porušili nekateri zi-
dovi. Simbolni pomen zločina v
Katynskem gozdu je za Poljake
ogromen in pomeni točko njiho-
vega revolta do sovjetske prisot-
nosti v njihovi deželi. V Moskvi
so s tem, da so javno priznali
krivdo stalinizma za pokol polj-
skih oficirjev, podrli marsikatero
oviro za poštene odnose s Polj-
sko. Poleg tega da sta Jaruzelski
in Gorbačov podpisala v Moskvi
deklaracijo o tem dogodku, sta
se pogovarjala tudi o prehodu na
konvertibilni način plačevanja in
veljavo svetovnih cen v Vzhod-
noevropski gospodarski skupno-
sti.
• • •
Kaže, da se bodo pribaltiške
sovjetske republike poskušale iz
primeža Sovjetske zveze izviti s
skupnimi močmi. Predsedniki
vlad Litve, Latvije in Estonije so
v soboto v Vilniusu podpisali do-
govor o gospodarskem sodelova-
nju in skupnem baltškem trgu.
Dogovor predvideva gospodar-
sko sodelovanje na načelih vse-
stranske gospodarske integracije
in vzajemnih koristi. To je seve-
da jasna najava Moskvi, da bo
odcepitvene procese pribaltiških
držav nemogoče ustaviti kljub
grožnjam in spravljivim pogaja-
njem.
• • •
Tudi v sovjetski diplomaciji se
pod vplivom novega parlamenta
marsikaj spreminja. Tako so na
primer odpoklicali ambasadorje
iz desetih zahodnih držav in na
njihova mesta poslali namesto
partijskih in gospdoarskih funk-
cionarjev ambasadorje, ki pozna-
jo zahodne demokratske in par-
lamentarne sisteme in so sodob-
no misleči ljudje.
• • •
V ta stolpec vse bolj spadajo
tudi dogodki na Kosovu, saj se
nad njimi zgraža vse večja med-
narodna javnost. Helsinška ko-
misija ameriškega kongresa se je
minuli teden vrnila z obiska v Ju-
goslaviji. Poročala je, da je pro-
bleme na Kosovu mogoče rešiti
le z vpeljavo političnega pluraliz-
ma in miroljubnim dialogom
med vsemi zainteresiranimi sku-
pinami. Posebej pa je komisija
poročala tu o tem, da nekateri
funkcionarji v Beogradu in Pri-
štini nasprotujejo angažiranju v
političnem procesu in so pri reše-
vanju na miren način nezaintere-
sirani. Miloševič in Morina sta
po mnenju skupine proti takemu
načinu, saj ne želita niti slišati ni-
ti videti na Kosovu alternative,
ki je doslej ponudila demokrati-
čen način reševanja kosovske
krize. Posebej zgrožena pa je ko-
misija zaradi množičnega krše-
nja človekovih pravic na Koso-
vu. Predvsem so problematične
obsodbe političnih zapornikov,
ki bi jih, kot meni komisija, mo-
rali nemudoma izpustiti.
• • •
Dvajsetega maja bodo v Ro-
muniji imeli prvi krog volitev. V
ospredju političnega boja so tri
skupine: fronta narodne rešitve,
skrajna desnica in demokratični
center. Skupno geslo teh strank
je: »Fuj, proč s komunizmom.«
Po vsem tem, kar je Ceausescov
režim počel v Romuniji, se temu
sploh ni čuditi.
Pripravlja: D. Lukman
TEDNIK - ap"'
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 3
NA REPUBUŠKO SREČANJE NAŠA BESEDA GREDO STOPINJE
_ GLEDAUŠČA DPD SVOBODA PTUJ
Noč, ko je posijalo sonca
Predstavili so se v vsem svo-
jem uslva^lnem nemiru, v vše-
čni gledališki podobi, igri in na-
stopu sploh. Vzi^tavili so stik z
gledalci, jih znali popeljati v svet
znanstvene fantastike, jih nasme-
jati in jih držati v napetosti vso
predstavo. Noč, ko je posijalo
sonce, pripoveduje o bitjih iz ve-
solja, ki neko noč obiščejo brata
in sestro. Sproščeno so »zasedli«
oder in dokazali, da je nanje mo-
goče računati. To so najmlajši
člani gledališča Delavskega pro-
svetnega društva Svoboda Ruj,
ki so se poimenovali Stopinje.
Igrica Vike Grobovšek je kot
nalašč za najmlajše nadebudne-
že, ki se učijo prvih stopinj na
odru. Skupina Stopinje pa je sto-
pila v gledlaišče kar s krepkimi
koraki. Gre za mlade, ki sta jih
izbrali na avdiciji po osnovnih
šolah Branka Bezeljak-Glazer in
Mira Mijačevič. Lani so obisko-
vali neke vrste seminar, letos pa
so že prijetno presenetili.
Režiserka Branka Bezeljak-
Glazer je spet dokazala, da zna z
mladimi na odru in za odrom.
saj je uspeh predstave odvisen
predvsem od tega, kaj se dogaja
za odrom, kako otroke, ki so pol-
ni energije, usmeriti v končni cilj
— dobro predstavo. Branki je tu-
di tokrat kot že tolikokrat uspelo
ne samo obrtniško dobro gledla-
išče, ampak mnogo več: povezati
vse različnosti nastopajočih v ui-
grano celoto, jih prepričati in iz-
vleči iz njih, da igrati gledališče
pomeni veliko več kot zgolj sto-
piti na oder.
Uspeh ni izostal. Predstava
Noč, ko je posijalo sonce je bila
izbrana za republiško srečanje
otroških gledaliških skupin Naša
beseda 90. Srečanje bo 9. in 10.
maja v Gornji Radgoni. Selektor
je bil Jurij Souček.
Noč, ko je posijalo sonce igra-
jo: Mojca Horvat, Uroš Praš, Ni-
ko Aracki, Sofija Baškarad, Pe-
tra Junger, Miranda Jurkovič,
Irena Kodrič, Aljoša Koltak Re-
nče Lebar, Ivan Mijačevič, Jele-
na Novak, Andrej Petek, Dunja
Stošič, Goran Turnšek in Mihae-
la Vindiš. Tehnika je v rokah
Alenke Korenjak, Tomaža Bezja-
ka, Damjana Glazerja, Borisa
Horvata in Simone Puhar. Reži-
ja: Branka Bezeljak Glazer, stro-
kovna sodelavka je Mira Mijače-
vič.
Dodati je treba še to, da bo na
republiškem srečanju sodelovala
tudi gledališka skupina iz Veli-
kovca z avstrijske Koroške z igri-
co Mali strah Bav-bav, ki sta jo
[jostavili na noge prav tako
Branka Bezeljak-Glazer in Mira
Mijačevič.
NaV
Stopinje v Noči, ko je posijalo sonce.	(Foto: Martin Ozmec.)
Novost — ogled narave prihodnosti
V programih vseh strank, ki
nastopajo na političnem prizoriš-
ču Ptuja, je kot pomembna go-
spodarska panoga v bodočnosti
imenovan turizem. V programu
ZSMS — liberalne stranke je ce-
lo na prvem mestu. Osnova vsa-
kega turizma so čisto in neopore-
čno okolje, zdrava pitna voda,
prijeten vonj po zelenju in rožah.
Zal pa je teh dobrin v naši občini
vsak dan manj. Okolje je prepre-
deno s kanali, ki so bili nekoč
potoki. Takšna je Rogoznica, še
slabša je Grajena., podobni sta
Pesnica in Dravinja. Vsakdo, ki
bi se odpravil na ogled gradu na
Tumiščah, bi za vsak primer s se-
boj nosil plinsko masko, saj bi si-
cer slabo prilagojenemu in raz-
vajenemu nosu turista veselje do
ogleda razvalin socializma pošlo
pred ciljem.
Morda pa so imele stranke ob
načrtovanju razvja turizma obči-
ne v mislih čisto posebno, doslej
še neznano obliko turizma, ime-
novano POČITNICE V NARA-
VI PRIHODNOSTI? Tako bi
lahko vsakemu turistu pokazali
znamenite kidričevske halde rde-
čega blata, ponudili bi mu lahko
čisto posebno vodo s primesmi
aluminija vanadij^ policikličnih
aromatskih in ogljikovodikov in
iz posebnih vodnjakov celo tako
s ph tam okrog 11! Za tiste, ki še
posebno ljubijo posebne pijače.
bi po primernih cenah ponudili
lužino.
Tudi kulinarične specialitete
bi bile lahko hit turistične sezo-
ne. Solata s primesmi svinca s
posebnih gred ob cestah ali pa
krapi iz akumulacijskega jezera z
okusom po mulju.
Glede na to da bomo z novo-
avtocesto čez Dravsko polje sko-
raj uničili veliko kmetijskih po-
vršin in bodočim rodovom nare-
dili medvedjo uslugo, bi lahko
meliorirali še katero močvirje. S
tem bi naredili dvojno korist. Na
obeh gradbenih poligonih bi za-
poslili veliko ljudi in s tem po-
spešili obtok denarja, po drugi
strani pa bi odlične kmetijske
površine nadomesitli z novimi.
Tem novim poljem bi morali do-
dati malo apna, saj v močvirni
zemlji manjka kalcija. S tem bi
zopet naredili delo ljudem, ki
proizvajajo apno.
Ko bomo gradili ptujsko ob-
voznico, jo bomo speljali kar mi-
mo mlekarne in čez mestni stadi-
on. Kdo bi se oziral na znanstve-
ne izsledke in raziskave, ki pri-
poročajo obvoznice nekaj deset
kilometrov zunaj mesta! Telesna
kultura je tako ali tako samo
strošek, pa še učenci v bližnji
Mladiki bodo prilagojeni na de-
lo in življenje v sodobni, hrupni
skupnosti.
Evropa, kako blizu si nam to-
rej! Le še nekaj idej in dober
marketing potrebujemo in živeli
bomo lahko od turizma.
Marija Samec
Slovenska Bistrica
Na 70 voliščih se je 10002 vo-
lilcev združenega dela občine
Slovenska Bistrica odločalo med
65 kandidati za 21 občinskih po-
slancev, ki bodo tukajšnje zdru-
ženo delo zastopali v naslednjem
mandatnem obdobju. Izvoljeni
so bili: Jože Javomik, Rudolf
Vorša, Mirko Gregorič, Boris
Rudolf, Bogomir Polanec, Sreč-
ko Goričnik, Bojan Fajt, Otmar
Mohorko, Slavko Rebemak, Ivo
Rak, Anton Leskovar, Peter Ko-
si, Jože Štrunf, Borut Kunder,
Danilo Levart, Nikolaj Murko,
Marija Lovrenčič, Silvo Fajs, Ivi-
ca Pučnik-Ozimič, Vera Koro-
šec-Veber in Janez Erker.
V nedeljo, 22. aprila, bodo v
Slovenski Bistrici volilci ob dru-
gem krogu predsedniških volitev
za predsednika predsedstva Re-
publike Slovenije in za poslance
zbora krajevnih skupnosti in
družbienopolitičnega zbora skup-
ščine občine v drugem krogu»vo-
lili tudi poslanca za zbor občin
Republike Slovenije. Volilci se
bodo odločali med dvema kandi-
datoma: Milošem Urbančičem,
kmetom z Vrhloge, ki ga je pred-
lagala Slovenska kmečka zveza
— podružnica Slovenska Bistri-
ca in ki je v prvem krogu dobil
največ glasov, in Jožetom Pleter-
skim, zaposlenim v delovni orga-
nizaciji Impol, ki ga predlaga So-
cialistična zveza Slovenska Bi-
strica.
ORMOŽ
Občinska volilna komisija ob-
čine Ormož nam je posredovala
dokončne podatke za družbeno-
politični zbor skupščine Republi-
ke Slovenije.
Največjo podporo je dobila li-
sta Slovenske kmečke zveze —
30,27 odstotkov, sledijo ji Slo-
venski krščanski demokrati —
15,25 odstotkov, ZKS — Stranka
demokratične prenove — 12,68
odstotkov. Zeleni Slovenije —
7,81 odstotkov, SZDS — 7,73
odstotkov, ZSMS — Liberalna
stranka — 7,71 odstotkov, SZ
Slovenije — 6,07 odstotkov.
SOPS - 3,32 odstotkov, SDZ —
2,43 odstotkov. Državljanska li-
sta zelenih — 2,53 odstotkov.
Zveza za ohranitev enakoprav-
nosti občanov — 2,26 odstotkov,
SOS — 1,64 odstotkov in Demo-
kratična zveza Kosova — 0,29
odstotkov.
Med posamezniki so za repu-
bliški družbenopolitični zbor do-
bili največ glasov dr. Jože Bešvir
(SKZ), Ivan Pučnik (SKZ), An-
ton Luskovič (SZ), Miran Potrč
(ZKS - SDP), dr. Terezija Šte-
fančič (ZKS — SDP) in Branka
Sok (SKD).
12. aprila je 4416 zaposlenih v
združenem delu občine Ormož
in 744 kmetov kooperantov voli-
lo 16 poslancev za zbor združe-
nega dela skupščine občine Or-
mož. Izvoljeni so bili: Anton Ša-
lamun, Marjan Mohorko, Emil
Škrinjar, Marija Glavinič, Silva
Kukovec, Ivan Rakovec, Katja
Grabovac, Marjan Cvetko, An-
ton Marčec, Alenka Novak, Du-
šan Jevšovar, Franc Podplatnik,
Boris Skok, dr. Marjan Pregl,
Stanka Premuž in Franc Cvetko.
V nedeljo, 22. aprila, se bodo
volilci v drugem krogu odločali
med dvema kandidatoma za
predsednika predsedstva ter za
občinske poslance zbora krajev-
nih skupnosti in družbenopoliti-
čnega zbora skupščine občine.
Vida Topolovec
pismo od »daleč«
v Beogradu še naprej sivina in medijski mrk, ki
je. kot pravi nori direktor tiskovnega središča Lju-
bljana. spremljal tudi slovenske volitve. Informacij-
ska tema v državi trnja že kar nekaj časa, saj novi-
narski stan ne opravlja tistega dela, ki bi ga kot
predstavnik kritične javnosti moral. Novinarji so
večinoma prodane duše ali pa nedolžne neveste, ki
so na voljo vsakemu ženinu, in dokler bo to trajalo,
v državi še ne bomo pravilno obveščeni o vsej po-
kvarjenosti oblasti. Novinarji bi torej morali izha-
jali iz tega. da so oblastniki grdi. umazani, zli, če
pa to niso, pa postanejo kmalu, ko dobijo v roke
oblast ali ito obleist dobi v roke njih. Toda očitno
mehanizmi za lomljenje hrbtenic še odlično deluje-
jo. kar so pokazali ne nazadnje dogodki na novo-
sadski televiziji. Iger sta morali oditi kar dve vodi-
teljici dnevnika samo zaradi tega. ker sta po mne-
nju politikov napačno razvrstili dogodke v dnevni-
ku. Natančneje: namesto obletnice druge srbske
vstaje sta na prvo mesto r dnevniku postavili poro-
čilo o slovenskih in pripravah na hrvaške volitve.
Pa smo že zopet pri Srbiji, ki je odprla v prete-
klih mesecih novo fronto proti »južni Srbiji«, kot
Makedonijo imenujejo v Beogradu. Ne vem več. ali
bi sploh še kritično pisal o vsem skupaj ali pa je
najboljše, da samo nemo opazujem zakulisno poče-
tje. ki se dogaja ob razpadanju države, ki nikoli ni
bila demol^atična skupnost jugoslovanskih naro-
dov. Dlje kot sem v Beogradu, vse .nanj verjamem,
da bi to Jugoslavija vsaj v naslednjega pol stoletja
lahko poslala. Zato je najboljše da vsak torej kar
sam spremlja dogodke. Vladimir Gligorov. deklari-
rani beograjski liberalec, pravi: »Če bodo interesi
takšni, da mora imeti ta iržava notranje meje s
passaportnimi kontrolami, naj jih ima.«
ysa dogajanja pa gredo v tej smeri, čeprav si te-
ga nihče v Sloveniji ne upa priznati in se ravna, kot
da bo ta federacija trajala še sto let. čeprav se ne-
kateri že pripravljajo na to. da bo že do konca leta
razpadla. Treba bi se bilo zavedati, da bo Avnoj
težko ponoviti ter da se bo nova pogodba delala ta-
ko, kot se delajo vse pogodbe v svetu: s pozicije si-
le, kar je še vedno edina realnost. Blokada, ki smo
jo skusili v Sloveniji, je menda še vedno dober pri-
pomoček politike in jo v krajih, od koder pišem, že
pripravljajo za discipliniranje Makedonije.
Ampak, kot sem rekel, to ni tragika. Tragika je
to, da smo v Jugoslaviji v času »socializma'^ poza-
bili na takšne zadeve. Nihče nima sicer natančnih
podatkov, kaj bi se zgodilo, če bi Slovenija upora-
bila izkušnje Litve, toda verjamem, da je sesutje
polovice gospodarstva realna napoved. In če to dr-
ži, bi bilo potrebno V5e skupaj vreči na tehtnico in
izračunati, koliko nas vse skupaj stane ob stalnem
tarnanju, da je federacija pri nas predraga.
Sicer pa se politika v Jugi obnaša živalsko — po
instinktu, brez resnih premislekov in strategije, to-
da ne vsa: poudarjam: ne vsa. Edina institucija na
zveznem nivoju, ki v tem trenutku še funkcionira in
ki ima, kot sem že napisal, strategijo, je vojska.
Težko je sicer razumeti njihove poteze, toda vsak.
ki vsaj malo pozna vojaški ustroj, ve. da vladajo v
njej arhaični tradicionalni koncepti s konservativ-
nimi recepti. Ne vem. ali naj z njimi sočustvujem,
saj jih je potrebno razumeti, da želijo obdržati vse
privilegije ter potrebujejo vojaške igrice za dviganje
morale. Po drugi strani pa hi jim kakšna kritična
beseda morala pomagati, da se zavejo trenutka, v
katerem živijo. Ta institucija bo morala že v krat-
kem doživeti notranje spremembe, sicer utegne ob
prvi zaostritvi doživeti podobno usodo kot vit- usta-
nove na zveznem nivoju. Sicer pa, kot sem že dejal,
potrebno je imeti strategijo, saj orožje ne omogoča
vedno najboljše pogajalske pozicije, tudi ne takrat,
ko se bo pisala v teh krajih nova »pogodba«.
Vladimir Vodušek
Dober dan! Jajca ste si poforbali. žegen pojeli. vino spili, zdaj pa bote v
nedelo drgoč na volitvah za predsednika volili. Koga bote volili, me čista
nič ne briga, samo odločiti se morate za ta provega kandidata. Mija z
Mico že vema, keri od totih, ki sta na kandidatni listi, je v zodjih letih
kaj pametnega za Slovenijo in Slovence nareda. Tistega boma tudi ob-
krožila. Kdo je to, pa pustim vašemi treznemi razmisleki, da mi ne bi kdo
slučajno očita, da se gren kokšno nelojalno predvolilno konkurenco. ...
So pa tote volitve resen ena komplicirana zadeva, saj skoro tak dugo
glasove štejemo, kak da bi sodobne računalnike zamejali za navodne
kroglice na ročnih računalnikih, ki smo jih negda v moji mladosti meli v
prvem razredi osnovne šole. Pa saj poznate tisti pregovor, ki provi: Zakaj
bi poenostovlali, če pa lehko kompliciramo. Skoro je striček Ante Marko-
vič pret anflacijo na hrbet vrga, kak smo bli mi sposobni volilne glasove
prešteti. Neuradno sen zveda. da je na ptujski občini tudi volilni računal-
nik crkna in so navsezodjo mogli peš računati in je bila tudi zato zamu-
da pri republiški volilni komisiji za kunčne rezultate v DPZ (družbenopo-
litični zbor) oziroma v zbor, za kerega zlobni jeziki tudi provijo (D)elo,
(P)olitika in (Z)ajebancija.
Pa pustimo volitve pri miri, saj nam bodo skoro molitve boj potrebne,
če ne bomo ta provih kandidatov na ta prova mesta spravli. Keri so ta le-
vi in keri ta desni, pa meni že dugo neje vač jasno, saj se fort naprej nad
Slovenijo in Jugoslavijo nekšni črni oblački zbirajo, nega pa ta provega
vetra, ki bi toto oblačnost raztira in vedrino nad mojo in vašo domovino
pripela.
Pa smo drgoč na kunci totega pisaja. Še enkrat vas pozivlem: ite v ne-
delo na volišča in volite za očeta naroda tistega kandidata, za kerega
mislite, da je ta provi.
Vas pozdrovla ta volilno razpoloženi LUJZEK.
Proizvajalci in
trgovci pa nič . . .
Vedno več jih je, ki hodijo po nakupih čez mejo. Kupujejo po-
vsem običajne in vsakdanje reči, kot so pralni praški sokovi, sadje,
marmelade, kava, čokolade, mila, toaletni papir in kar je še stvari za
običajno in nič posebno zahtevno življenje. Čez mejo se še vedno
splača.
Trgovine pri nas so prazne, promet je padel, proizvajalci in tr-
govci pa nič... Ni še dolgo tega, ko so kupci od onstran meje hodili k
nam. Zdaj je tudi zanje pri nas predrago. Trgovine pa so še dodatno
oškodovane za kupce, saj jim v zadnjem času dela konkurenco vse
več zasebnih trgovin. Trgovin, ki ponujajo blago po občutno nižjih
cenah, trgovin, ki so odprte tudi v nedeljo, ob praznikih.
Trgovci pa so le redki, ki javno priznajo, da jim je upadel pro-
met. V Ptuju se tolažijo s tem; da je k nam zašlo le malo avstrijskih
kupcev, pa da je le malo tistih občanov, ki si lahko privoščijo nakup
čez mejo. Privatnim trgovinam pa ne prerokujejo dolgega življenja.
Že res, da so proizvajalci nekaterim proizvodom v zadnjem času
znižali cene, pa je to le na račun inflacije, ki so jo še všteli v ceno ko-
nec lanskega leta, in pocenitev za 15 ali 20 odstotkov še ni to, kar naj
bi izpraznilo skladišča proizvajalcev, trgovci pa si kakšne velike zalo-
ge tako ali tako ne privoščijo več. Zato je tudi izbira slaba in kupci
imajo še dodaten vzrok — poleg cen — da negodujejo.
Največ od tega pa ima država, ki pobira naprej davek pri proizva-
jalcu, potem spet pri trgovcu in nazadnje še pri kupcu. Začarani krog,
ki mu ni videti konca, pa tudi kolonam naših kupcev na mejnih pre-
hodih ni videti konca. Kdo vleče krajši konec, se ve... Se bo po volit-
vah tudi tukaj kaj spremenilo?
4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19. april 1990 - TEDNIK
Ribe — dobra in zdrava hrana
Ribe so lahko prebavljive in le
malo drugih živil vsebuje toliko
kakovostnih beljakovin (protei-
nov), vitaminov in drugih snovi.
Ribje beljakovine so prehransko
fiziološko skoraj enakovredne
jajčnim, le da vsebujejo zelo ma-
lo holesterola. V ribji maščobi je
največ nenasičenih maščobnih
kislin, ki jih naše telo potrebuje,
ker jih samo ne more proizvajati.
Hranilna vrednost rib
Delitev na mastne in nemastne
ribe je zelo velikopotezna, saj
marsikatera riba ni niti posebno
pusta, niti posebno mastna. Kra-
tek pregled pa nam vendar pove
okvirno vrednost v kilojoulih
(kJ) ali kilokalorijah (Kcal) ter
vsebnost beljakovin, maščob in
ogljikovih hidratov.
Mastne ribe, kot so jegulja,
sled, losos, skuša, vsebujejo na
100 g užitne mase 525 do 1170 kJ
oz. 125 do 280 Kcal, 15 do 20 g
beljakovin, 6 do 25 g maščob, O g
ogljikovih hidratov.
^ste ribe, kot so postrv, pole-
novka, morski list, smuč, pa vse-
bujejo na 100 g užitne mase: 295
do 500 kJ oz. 70 do 120 Kcal 17
do 20 g beljakovin, 0,1 do 5 g
maščob, O g ogljikovih hidratov.
Kako ugotovimo, da so ribe
sveže?
Najpomembnejše pri ribah je,
da so sveže. Svežo ribo spozna-
mo po bistrih, svetlih, polkrogla-
stih očeh, po svetlordečih, tesno
prilegajočih se škrgah, gladki,
bleščeči se — ne sluzasti koži in
čvrstem mesu.
RIBE, PECENE NA ŽARU
Sladokusci menijo, da so ribe,
pečene na žaru, nekaj najboljše-
ga, kar lahko spečemo. Poleg
pravilnega recepta za pripravo
moramo tudi vedeti, katere ribe
so najprimernejše za pečenje na
žaru. To so: postrvi, skuše, slani-
ki, sardele, brancin, morski list,
losos, sveža polenovka, tuna itd.
Manjše ribe spečemo cele, večje
pa narežemo na kotlete, fileje ali
zrezke.
Pri pečenju na žaru, naj bo to
odprt žar z ogljem ali zaprt, mo-
ramo paziti na pravilno tempera-
turo. Kadar jih pečemo na oglju,
počakamo, da se oglje pravilno
zažari. Nikdar ne smemo peči rib
na nerazžarjenem oglju, ker se
pri izgorevanju tvorijo zdravju
škodljive snovi.
Ribe damo peč na dobro na-
mazan žar, na ne prevročo tem-
peraturo. Močna vročina jih hi-
tro izsuši. Tudi koža se nam kaj
rada prime, kadar jih začnemo
peči na prevroči temperaturi.
Ribe, ki jih pečemo nad žerja-
vico, je najbolje zviti v alufolijo.
Komur je všeč vzorec rjavih črt,
ki jih pusti na ribah rešetka, lah-
ko, ko so že skoraj pečene, še za
kako minuto na obeh straneh za-
pečemo na rešetki.
Smučevi fileji na žaru z limoninim
maslom
Fileje oplaknemo z mrzlo vo-
do in osušimo. Olje zmešamo z
limoninim sokom, nasekljano
meto in poprom ter namažemo
fileje. Pustimo jih stati 15 minut.
Med tem naredimo limonino
omako. Maslo na majhni vročini
raztalimo in primešamo naseljan
peteršilj, limonin sok, sol in po-
per. Omako segrejemo skoraj do
vrelišča, medtem pa jo z metlico
stepamo. Shranimo jo na toplem.
Fileje pečemo na žaru na vsaki
strani 5 do 8 minut. Posolimo in
prelijemo z limonino omako.
Okrasimo jih z listi sveže mete.
K filejem, ponudimo v foliji pe-
čen krompir in kumarično sola-
to.
Za pripravo smo porabili (za 4
osebe):
4 fileje smuča po 20 dag
4 žlice olja
4 žlice limoninega soka
4 žličke sveže poprove mete
za noževo konico mletega po-
pra
sol;
za limonino maslo:
12,5 dag masla
žlico sesekljanega peteršilja
4 žlice limoninega soka
sol
noževo konico mletega (bele-
ga) popra;
za dekoracijo: 4 vejice popro-
ve mete.
Namesto smuča lahko vzame-
mo tudi fileje katere druge ribe.
Grada na žaru
Ribe z mrzlo vodo oplaknemo
in osušimo. Sol, poper, limonin
sok in sladkor zmešamo in ribe
znotraj pokapljamo. Žajbelj ope-
remo in damo v ribe. Čebulo, sa-
dje in kumarice zrežemo na koc-
ke. Na maslu na hitro prepraži-
mo čebulo, da ostekleni, dodamo
kumarico in sadje ter zalijemo z
juho. Kuhamo v odkriti posodi,
da tekočina malo povre, in soli-
mo. Primešamo kislo smetano in
shranimo na toplo.
Velik kos alufolije namažemo
z oljem in položimo na mrežo.
Mreža ne sme biti preblizu žerja-
vice. Ribe premažemo z olivnim
oljem in jih pečemo 10 minut na
vsaki strani. Med pečenjem jih
večkrat pokapamo z olivnim
oljem. Zadnje 3 ali 4 minute pe-
čemo ribe brez alufolije ob robu
mreže.
Serviramo tako, da damo na
krožnik nekaj žlic omake, peče-
no orado in okrasimo z žajbljevi-
mi listi.
Zraven ponudimo krompir,
pečen v foliji.
Za pripravo smo potrebovali
(za 4 osebe):
4 orade po 40 dag
žličko soli
ščepec popra
2 žlički limoninega soka
ščepec sladkorja
8 svežih listkov žajblja
srednje veliko čebulo
2 kiv^a
2 manjši jabolki
veliko kislo kumarico
2 žlici masla
1/4 1 zelenjavne juhe
lonček kisle smetane
ščepec soli
2 žlici olivnega olja
olje za alufolijo
Želim vam obilo zadovoljstva
pri pečenju rib in dober tek.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj re-
ceptov za pripravo morskih sade-
žev pod geslom: Ribe — dobra
in zdrava hrana.
Dušan Bombek,
tehnolog Haloškega bisera
Smreke za zeleni Ptuj
v petek, 6. aprila, so pred ptujsko Blagovaico prcdstavaiki Zelenih
Ptuja delili sadike smrek vsem, ki so jih želeli posaditi. Namen akcije je
bil pozelenitev Ptuja, in to na nenasilen način in na mestih, kjer smreke
želijo prebivalci, ne uradni urbanisti.
MS, Foto: JB
Prehrana doječe svinje
Doječe svinje potrebujejo toliko hranljivih snovi, da jih
lahko z njimi oskrbimo le z močno krmo. Med dojenjem
potrebujejo svinje 1,5 kilograma močne krme za vzdrže-
vanje in še najmanj 0,5 kilograma za vsakega pujska. To
pomeni, da je potrebno za svinjo z desetimi pujski dne-
vno najmanj 6,5 kilograma močne krme za doječe svinje.
Krmilo lahko dajemo po volji, ker ga svinja komaj lahko
požre toliko, kolikor je potrebno. Za boljšo prehrano in
boljše zdravje lahko dajemo poleg te krme še dodatek so-
čne krme, od enega do treh kilogramov mlade zelene kr-
me, silaže ali okopanin.
Doječa svinja mora biti v zračnem, suhem in ne preto-
plem prostoru, sicer nima zadosti teka. Najprimernejša
temperatura hleva za doječe svinje je okrog 15 stopinj, ne
sme pa biti višja od 20 stopinj. Taka temperatura hleva pa
je prenizka za pujske, zato jim damo poseben vir toplote
— infra žarnice.
Po odstavitvi pujskov brez prehoda zmanjšamo dnevni
obrok krmila na 3 kilograme; toliko dajemo do pripusta.
Pomembno je, da ima svinja pred prasitvijo bolj prazna
prebavila. Zato dajemo zadnje tri do štiri dni samo mo-
čna krmila, in sicer ne več kot 2 kilograma. Enako količi-
no krme dobi svinja tudi na dan prasitve, potem pa količi-
no povečujemo vsak dan za pol kilograma. Peti dan po
prasitvi lahko dobi svinja že ves dnevni obrok oziroma
lahko začnemo krmiti po volji.
Med brejostjo in v času dojenja pa je zelo pomembno,
da ima svinja dovolj sveže pitne vode. Poporodne zdrav-
stvene motnje pogosto nastanejo zaradi pomanjkanja vo-
de: na primer žretje pujskov, presušitev mleka, prispeva
pa tudi k zaprtju. Le-to je prve dni po prasitvi zelo pogo-
sto in nevarno.
Količine vode, ki jo svinje popijejo na dan, so zelo ra-
zlične in so odvisne od fiziološkega stanja živali, tempera-
ture okolja, količine krme in deleža vode v krmi. Breja
svinja popije na dan 10 do 15 litrov vode. Za doječe svi-
nje so ugotovili, da popijejo v povprečju približno 30 li-
trov vode, v razponu pa od 10 do 78 litrov vode na dan.
Pri tako različni žeji je najbolje, da imajo živali prost do-
stop do vedno sveže vode, po možnosti ogrete na tempe-
raturo hleva.
Slavica Strelec,
ing. agr.
V vrtu
Kljub temu da so ledeni možje še daleč pred na-
mi in se za vrtičkarje v tem času lahko zgodi mar-
sikaj nevšečnega, so spomladanska opravila v vrtu
v tem času na višku. Sajenje trajnic smo v glavnem
že končali, aprila je polnem zamahu setev vrtnin,
konec meseca pa bo sledilo sajenje sadik vrtnin.
Glede setve in sajenja lahko v raznih revijah in
časopisih, v zadnjem času pa tudi v Tedniku prebi-
rate o priporočenih in najprimernejših terminih po
tako imenovanem luninem setvenem koledarju ali
biokoledarju. Za drugo polovico aprila so priporo-
čeni dnevi za vrtnine, ki jih pridelujemo za list, 23.
in 24. april, za plod 16., 17., 26. in 29. za korenino,
gomolje in čebulice 19., 20., 27. in 28. april ter za
cvet 21., 22. in 30. april.
V uredništvo Tednika je v zadnjem času prispe-
lo nekaj vprašanj o pomenu luninega setvenega
koledarja in o tem, koliko so ti podatki o priporo-
čenih dnevih setve ali sajenja uradno točni glede
na to, da v raznih časopisih niso vedno enaki.
Razlagati vpliv ozvezdij v vesolju na življenje in
naravo na Zemlji že dolgo ne pomeai vraževerja,
temveč izhodišče za sklepanje predvidevanj, ki so
jih strokovnjaki spoznali pri raziskovanju vesolja.
Čeprav je na tem področju človeku še zelo malo
znanega, pa vendarle poznamo mnoge naravne
pojave, ki so v zvezi z drugimi planeti in ozvezdji.
Za primer vzemimo samo plimo in oseko, na kate-
ro ima vpliv gibanje Meseca. Mnoge vremenske
spremembe, letni časi, počutje ljudi in živali in še
mnogi naravni pojavi so odvisni ali v zvezi z veso-
ljem. Vsi planeti- po vesolju potujejo po poteh, ka-
terih sliko imenujemo zodiak. Ravne poti so za ži-
vljenje na Zemlji dognane kot ugodne, kadar pa se
križajo, so neugodne. Luna se vsak dan vzpenja
bliže k zenitu in takrat govorimo o dvigajočem se
luninem loku. V tem času se sokovi v rastlini dvi-
gajo, posledica tega pa je rast rastline v višino. Ko
luna na svoji poti nad obzorjem pride v najvišjo
točko, se začne njen lok krajšati in padati, sokovi v
rastlini so usmerjeni navzdol. V tem času posajeni
sadiki bodo pospešeno pognale nove korenine.
Raziskovalci so te poti izračunali in iz teh izra-
čunov določili najprimernejše termine za setev, sa-
jenje, cepljenje, rez in obiranje plodov, čebelarje-
nje in podobno. Ti termini so izračunani do ure
podrobno, in če je kakšnega dne na voljo le nekaj
ur za setev, jih v raznih časopisih, ki objavljajo iz
luninega setvenega koledaija najugodnejše termi-
ne, zanemarijo oziroma izpustijo. In v tem se na-
povedani dnevi ne ujemajo.
V SADNEM VRTU še pred cvetenjem opravi-
mo škropljenje ribezovih grmov. Od bolezni je
najpogostnejša in tudi največ škode povzroči ribe-
zova rja. Ena faza razvoja te bolezni je na boru,
zato ribez ne sodi v bližino borovih nasadov in
obratno. Kljub temu ribezovo ijo uspešno prepre-
čujemo s fungicidi: 0-3-odstotnim bakrenim antra-
colom ali 0,2-odstotnim ditbanom M 45, kupropi-
nom, folpetom ali captanom, s katerimi hkrati pre-
prečujemo razvoj listne pegavosti. Škropljenje, ki
ga opravimo pred cvetenjem, ponovimo čez 14 dni
— takoj po cvetenju. Če smo v prejšnjih letih opa-
zili na ribezovih grmih pepelasto plesen in če bo v
teh dneh prevladovalo vroče spomladansko vre-
me, ko se plesen hitreje širi, navedenim škropivom
dodamo enega od žveplenih pripravkov, kot so
0,05-odstotni bayleton ali karathane.
Na ribezu se pojavljajo trije pomembnejši škod-
ljivci: ribezova hržica, listne uši in pršice. Zimsko
zalego smo uspešno uničili, če smo opravili spo-
mladansko škropljenje z oljem folidol ali podob-
nim insekticidom, če pa se kljub temu pojavijo
ena ali več vrst škodljivcev, škropimo pred cvete-
njem z insekticidi — 0,1-odstotnim folimatom ali
actellicom — ali takoj po cvetenju, pri čemer smo
zelo pozorni na karenčno dobo škropiv, da si gle-
de na zgodnje zorenje ribeza pridelka ne zastrupi-
mo.
Prognostična služba za varstvo sadnega drevja
je že konec marca pričela na osnovi opazovanj ob-
javljati razvojna obdobja bolezni in škodljivcev na
sadnem drevju ter ukrepe za njihovo preprečeva-
nje in zatiranje. Vrtičkaiji, ki žele pridelati neopo-
rečno zdravo sadje, morajo ta obvestila in priporo-
čila dosledno upoštevati, s tem da strokovna slu-
žba, ki te nasvete izdaja, v največji meri upošteva
vse okoliščine za varstvo zdravega in čistega oko-
lja.
Miran Glušič, ing. agr.
EPIDEMIJA KOZ
»VSI IZ VASI SMO EKSERCIRALI«
Opisal bom še primer nepojmljivega pritiska na kmete. Ta primer
sem poznal le po pripovedovanju in je menda bil edinstven v Sloveniji.
Prvič sem slišal zanj v začetku leta 1951, ko sem bil na tečaju za živino-
rejske referente v Ponovičah pri Litiji.
K enemu od tečajnikov je prišel mlajši znanec na obisk. Nisem si za-
pomnil, iz katerega okraja je bil tisti referent, obiskovalec pa je bil iz Te-
panja, ki je spadalo pod takratni poljčanski okraj. Kako so takrat bili
okrajni »kadri« pomešani, naj ponazorim le z dvema primeroma: jaz
sem na tečaju zastopal ljutomerski okraj, danes ugledni Ptujčan — Ko-
sec pa je bil referent v okraju Trbovlje. Prav o tem Koscu je takrat krožil
»štos«, da ga ni »silaka, ki bi celega dvignil«. Če je kdo temu nasedel in
ga zavihtel visoko od tal, se je izkazalo, da ni dvignil celega, ker mu je
manjkal desni uhelj.
Tisti mladi obiskovalec je zelo živo pripovedoval, kako so zgodaj
zjutraj »navalili na vas aktivisti in sterali staro in mlado skupaj«. Pri
tem je mislil le na moško populacijo. V vas je prišlo tudi precej milični-
kov. »Toda oni niso ljudi zganjali skupaj, temveč so le varovali trajbarje,
ki so živino, to smo seveda bili mi, zganjali na prostor pred KLO. Tam
smo se zbrali vsi junci in biki, pa tudi pohlevni voleki vmes iz naše vasi,«
je povedal z neko humorno trpkostjo in nadaljeval:
»Postrojili so nas lepo po desetinah, vodih in četah. Čete pa so bile
razdeljene po starosti, to je po klasah. V prvi četi smo bili večinoma mla-
di iz predvojaške, pa tudi dosluženi Titovi vojaki, pa še veteranov — mo-
bilizirancev v nemško vojsko je bilo precej. Bili smo torej najbolj elitna
četa. V drugi četi je bila srednja generacija — garda kralja Petra smo ji
rekli. V tretji četi so bili sami krehljavci — krompirvahtarji Franca Jože-
fa.	—
Tedaj se je pripeljal tisti ta večji iz okraja. Komandirji čet so se za-
drli: Mirno — in po vrsti so raportirali... Ta glavni se je držal srdito kot
general po izgubljeni bitki. Ne vem, kaj ga je tako razjezilo, slišal sem
samo, da se je zadri nekaj nazaj. Komandirji čet so spet salutirali: >Ra-
zumem<, naredili levi obrat in odkorakali vsak k svoji čeli. Še ostra ko-
manda in vsaka četa je odmarširala na svoj konec vasi, na svoj poligon.
Tam %o prevzeli komando vodniki in desetarji. Tedaj pa se je začelo ...
Ne bom vam pravil podrobnosti, saj ste sami dedci, bih ste pri voja-
kih in veste, kako frdamana je rekrutska. Rečem pa vam, da bi se lahko
tisti nekdanji naredniki in feldvebeljni, o katerih sem veliko slišal, skriU
pred našimi, tako so nas tirali.. .«
Polni dve uri je baje trajala ta »rekrutska obuka«. Potem so jih ko-
mandirji zopet postrojili in odkorakali so nazaj na svoje zborno mesto.
»Čeprav je vsaka četa imela svoji kondiciji primeren program, smo
bili vsi prešvicani, blatni in raztrgani, žejni pa tako, da so nekaterim mo-
leli jeziki iz ust kot cuckom . . .,« nam je slikovito pripovedoval, ker je pač
videl, da smo njegove besede kar požirali.
»Tam na zbirnem prostoru nas je spet čakal tisti okrajni vrhovni po-
veljnik, sedaj že boljše volje. Najbrž se je bojna sreča začela nagibati nje-
mu v prid. Komandirji so mu raportirali, da je naloga opravljena. Potem
je sledilo: >Na mestu voljno!< Začel je govoriti vrhovni:
»Tovariši, a veste, zakaj je bilo vse to?« je najprej vprašal. Ker so bi-
li vsi tiho, je čez nekaj trenutkov nadaljeval:
»Vidim, da nočete vedeti, zato bom jaz povedal. To je bila uvodna
igra, poudarjam — igra, da se boste lažje spomnili: prvič, da večina od
vas ni izpolnila obvezne oddaje, drugič, da večina kmetov med vami ni
plačala davkov, in tretjič, da niste izvolili svojega KLO-ja. Torej nimate
svoje ljudske oblasti, zato smo sedaj mi vaša oblast!
Sedaj je ura devet. Do desetih imate čas, da prinesete denar in po-
ravnate davčne zaostanke. Do enajstih, da pogledate po kaščah, tunkah
in hlevih ter pripeljete in prinesete na odkupno postajo KZ vse, kar nam
po predpisih dolgujete. Do dvanajste, da se zberete na zboru, volilcev —
ampak stoodstotno — in izvolite svoj KLO.
Če le enega od naročenega ne boste izpolnili, se spet zberemo tako,
kot sedaj stojite, in bomo nadaljevali. Toda zagotavljam vam, da tisto ne
ho več samo uvodna igra, ampak resna drama, ki bo trajala vse dotlej,
dokler ne boste pripravljeni izpolniti tistega, kar sem vam naročil!«
Tako je bojda govoril »ta glavni«, je pripovedoval mladenič in ga pri
tem skušal kar najbolj nazorno posnemati. »Sledila je komanda za raz-
hod in fantje, možaki in očanci so jo ucvrli vsak proti svojemu do-
mu ...«
Vse, ki smo bili zbrani pri omizju v jedilnici državnega posestva Po-
noviče pri Litiji, je zanimal nadaljnji razplet.
»Čakajte, saj vidite, da imam štuc prazen,« je dejal. Pili smo na-
mreč iz kozarcev po dva ded. Ob njem sedeči tečajnik mu je brž nalil.
Mladenič je dvignil kozarec, nazdravil »Izgradnji socializma na vasi« in
ga na dušek izpraznil.
No. potem pripovedovanje ni bilo več tako zanimivo. Vse so izpolnili,
kar je »ta glavni« zahteval. Tako so bili njihovi vaščani bojda prikrajšani
za tisto obljubljeno »resno dramo«, ki bi pomenila eksercir do večera, če
že prej ne bi prišlo do odkritega upora. »Tedaj pa bi bila zares drama. Če
človeka dolgo zajebavaš v zdrav mozek, pobesni. Ne samo bik, tudi poni-
žni volek,« je končal pripoved o dogajanju v njihovi vasi.
Takrat se je na podeželju dogajalo marsikaj, zato nisem izključeval
možnosti, da se je to, kar je pripovedoval mladenič, v resnici zgodilo, le
podrobnosti so se mi zdele bolj plod domišljije ljudskega šaljivca.
O tem ali morda kakem drugem podobnem dogodku se je med ljud-
mi pogosto govorilo. Vsak je rad kakšno podrobnost tudi dodal. Dve leti
za tem, v tečaju za tajnike občinskih ljudskih odborov v Mariboru, sem
se o tem pogovarjal s tov. Lorgerjem; takrat je bil tajnik ObLO Sloven-
ska Bistrica, prej pa poverjenik na OLO Poljčane. Potrdil je, da se je do-
gajalo približno tako, kot je pripovedoval tisti mladenič. Sam je bil v »ož-
jem aktivu«, kije pri izvedbi akcije sodeloval. Celotno dogajanje bi bilo
moč strniti v naslednji opis:
Kmetje na območju poljčanskega okraja so bili izredno trmlrsti in
uporni. Treba jim je bilo »nagnati strah v kosti«. Med vsemi je bila v os-
predju vas Tepanje. Na sestanku ožjega okrajnega aktiva, ki ga je vodil
sekretar Jože Tramšek, so se dogovorili za akcijo v Tepanju. Člani ožjega
aktiva so se že zjutraj ob štirih odpeljali v vas, dvignili iz postelj partijce,
jih seznanili z akcijo, podrobnejšim načrtom in si razdelili vloge. To je bi-
lo potrebno, ker je bila vsa zadeva pripravljena v največji tajnosti in brez
sodelovanja domačinov ni bilo zagotovila, da bo akcija uspela. Dolžnost
miličnikov pa je bila, da zagotovijo varno izvedbo načrta.
Ob šestih zjutraj se je na kamionu pripeljalo iz Poljčan precej aktivi-
stov—operativcev. Po krajši seznanitvi z nalogo so se razlezli po domači-
jah in začenjali zganjati skupaj vse moške od 15 do 65 let starosti. Ob
sedmih so bili že vsi zbrani. Potem je tok dogodkov šel po že opisanem.
Do enajstih so skoraj stoodstotno izpolnili vse zaostale obveznosti.
Kmetje so si med seboj sposojali denar, mast. odstopali drug drugemu
presežke teže svinj, goveda. Tako so z medsebojno pomočjo in solidar-
nostjo količinsko poravnali obveznosti.
Ob pol dvanajstih je že bil zbor volilcev. V pol ure so izvolili člane
KLO, predsednika, tajnika in druge organe. Sekretar Tramšek je volil-
cem dolgo in prepričevalno govoril. Molče so ga poslušali, prej pa so na
sestankih vsakega aktivista onemogočili z žvižgi in medklici, sestanek
zapustili ali pa sploh niso hoteh priti na vabilo sklicatelja.
Od okrajnih aktivistov sem tudi slišal, da je bil potem tisti KLO
eden med najbljšimi v okraju in da so ljudje od takrat vse obveznosti v
redu izpolnjevali. Sekretar Tramšek pa je moral na zagovor na CK KPS
v Ljubljano, ker je baje dobil »opomin«. To je bilo nekaj podobnega, kol
če bi kaka mamica z neprikritim ponosom zaradi lepšega okrcala svoje-
ga porednega sinčka: »Ti lumpek. ti!«
Prihodnjič: IZ AKCIJE V AKCIJO
TEDNIK - april 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 5
Obstaja več deflnicij, kdo je
alkoholik. Dr. Hudolin pravi:
IColikor alkoholikov, toliko deFi-
nicij.
Svetovna zdravstvena organi-
zacija pravi:
»Alkoholik je tisti človek, ki je
odvisen od alkohola. Ta odvis-
nost, ki je povezana s slabim
nadzorom nad zaužito količino
pijače, je povezana s spremem-
bami v telesu, v vedenju, osebno-
sti in družini tistega, ki je od al-
kohola odvisen. Spremembe na-
stanejo slej ko prej tudi na delov-
nem mestu in v širšem okolju, v
katerem ta človek živi.«
Republiška komisija v Slove-
niji pa pravi:
»Alkoholizem je kronična bo-
lezen, ki se ne kaže šele s telesni-
mi in duševnimi zapleti, temveč z
nastopom odvisnosti in spre-
membami vedenja in navad, ki te
spremljajo.
Torej so bistvene sestavine al-
koholizma: ODVISNOST OD
ALKOHOLA (ki je lahko huda,
manj huda aH pa šele začetna)
ter TELESNE, DUŠEVNE in
DRUŽBENE (DRUŽINSKE,
DELOVNE) POSLEDICE TE
ODVISNOSTI.
Danes podajamo nov vprašal-
nik, ki se imenuje MAST (Michi-
gan Alcohol Screening Test).
VPRAŠANJA	TOČKE
1.	Ali tu pa tam užijete kozarček pijače?	O
2.	Ali lahko nehate piti (ne da bi se hudo trudili) po enem ali
dveh kozarčkih pijače?	2
3.	Ali imate občutek, da ste normalen pivec?	2
4.	Ali ste že kdaj po pitju prejšnji večer doživeli, da se zjutraj
ne morete spomniti, kaj se je zvečer dogajalo?	2
Predstavitev
stomatološke protetike
Stomatološka protetika je tisti del
stomatologije, ki skuša moteno delo-
vanje stomatognatega sistema s prote-
tičnimi nadomestki ponovno usposo-
biti za optimalno delovanje.
Zadoščalo bo, če povem, da prote-
tiko delimo na fiksno in snemno. Fik-
sna je tist^ kjer izdelka ne moremo
sneti, ker je na zobe prilepljen ali za-
cementiran. Sem spadajo vse prevle-
ke, krone in različni mostovi. Snemna
protetika pa obsega delne in totalne
proteze, ki jih lahko vzamemo iz usL
V ptujski zobni ambulanti izvajamo
stomatološko protetiko na dveh nivo-
jih. Manj zahtevne protetične storitve
opravljajo stomatologi v vseh ordina-
cijah javne zobozdravstvene službe.
Manj znano je, da že tr^je leto izva-
jamo zahtevnejša protetična dela v
specialistični ambulanti za stomatolo-
ško protetiko. Žal ta ambulanta še
vedno ni ustrezno opremljena niti
označena, da bi jo bolniki lahko na-
šli.
Kljub velikim naporom in uspe-
hom preventive v zobozdravstvu, da
obdrži čimveč zob v ustih, pa pomen
protetike narašča. Na to nas opozar-
jajo raziskave, narejene pred desetimi
leti v Angliji in pred dvajsetimi leti v
Kanadi in ZDA. Populacija ljudi, sta-
rejših od 65 let, se namreč neprestano
veča. Zato so potrebe po protetičnih
nadomestkih vedno ve^.
Nadomeščanje izgubljenih zob z
mostovi ali s protezami je zelo drago.
Omenil sem, da to najbolj prizadene
^rejšo populacijo, torej upokojence.
Žal tudi mnogo mladih ljudi potrebu-
je protetične nadomestke, zlasti zara-
di neprimernega odnosa do zob.
Sem sodijo:
—	slaba ustna higiena z vsemi po-
sledicami (zobni kamen, vnetje dle-
sni, parodontopatije, kariozni zobje),
—	nenadomeščen zob ali skupina
zob povzroči nagibanje ali izraščanje
zob v vrzel.
— zastarele ortodontske anomali-
je, torej nepravilno izrasli zobje.
Sodobna stomatologija ugotavlja,
da zobe pred zobno gnilobo najbolj
ščiti skrbna ustna higiena in ne prote-
tična dela, kot so prevleke, krone,
mostovi in drugo. Zato tudi protetični
izdelki zahtevajo natančno ustno hi-
gieno. Pri tem je pomembna tehnika
čiščenja, da ne pride do poškodb na
izdelkih.
Obstoječe prevleke, mostove ali
delne proteze je potrebno vsakih 6
mesecev pregledati. Pregrizene, po-
škodovane ali izrabljene protetične
nadomestke je najbolje čim prej ob-
noviti.
Bojan SEKA, dr. stom.,
specialist za stom. protetiko
Negativni odgovori na vpraša-
nja 2, 3, 7, 8 so tako imenovani
»odgovori alkoholika«. Če ste
zbrali 4 točke, je mogoče, da ste
že odvisni od alkohola, pri 5 to-
čkah je pa ta verjetnost še skoraj
zanesljiva. Pazite na vprašanja
10, 23 in 24. Pritrdilen odgovor
na katerokoli teh vprašanj kaže
zanesljivo odvisnost. Pri iskre-
nem odgovarjanju imate prilož-
nost, da morda le ugotovite, kje
ste v odnosu do alkohola. In če
ugotovite odvisnost pri sebi ali
svojcih, poiščite znanje v knjigi
dr. Slavka Ziherla Kako se upre-
mo alkoholu, v knjigah dr. Ru-
glja, dr. Ramovša (lahko jih do-
bite v knjižnici) ali pa pri svojem
zdravniku ali v posvetovalnici za
alkoholike v Ptuju v Mv^ičevi 7
vsako prvo in tretjo sredo v me-
secu od 15. do 17. ure.
dr. Z. I.
5.	Ali je vaš partner (ali starši) kdaj zaskrbljen in ali se pritu-
žuje zaradi vašega pitja?	1
6.	Ali imate kdaj slab občutek zaradi pitja?	1
7.	Ali ste vedno, kadar želite, sposobni nehati piti?	2
8.	Ali vaši prijatelji in sorodniki mislijo, da ste normalen pi-
vec?	2
9.	Ali kdaj poskušate omejiti pitje na določene ure dneva ali
na določene kraje?	o
10.	Ali ste kdaj sodelovali (ne kot svojec) v Klubu zdravljenih
alkoholikov?	4
11.	Ali se zapletete v pretep, kadar popivate?	1
12.	Ali je pitje že kdaj povzročilo težave med vami in vašim
partnerjem?	25
13.	Ali je vaš partner (ali kakšen drug član družine) že kdaj šel
po pomoč h komerkoli zaradi vašega pitja?	2
14.	Ali ste kdaj izgubili prijatelje ali dekle (fanta) zaradi pitja?	2
15.	Ali ste kdaj imeli težave na delovnem mestu zaradi pitja?	2
16.	Ali ste kdaj izgubili službo zaradi pitja?	2
17.	Ali ste kdaj zanemarili svoje dolžnosti, družino ali delo za
dva ali več dni zato, ker ste pili?	2
18.	Ali kdaj pijete pred poldnevom?	1
19.	Ali so vam kdaj povedali, da imate okvarjena jetra? Mor-
da cirozo?	2
20.	Ali ste kdaj po hudem popivanju imeli delirium tremens
(bledež), ste se močno tresli, slišali glasove ali pa videli
stvari, ki jih ni bilo tam?	2
21.	Ali ste kdaj iskali pomoč pri komerkoli zaradi pitja?	4
22.	Ali ste kdaj bili v bolnišnici zaradi pitja?	4
23.	a) Ali ste bili kdaj pacient v psihiatrični bolnišnici ali na
psihiatričnem oddelku?	O
b) Ali je pitje del problema, zaradi katerega ste bili v bol-
nišnici?	2
24.	a) Ali ste kdaj bili v ambulanti pri psihiatru ali splošnem
zdravniku, socialnem delavcu, psihologu zaradi čustve-
nih težav?	O
b) Je bilo pitje del teh težav? 2
25.	Ali so vas kdaj zaprli (tudi samo za nekaj ur) zaradi vede-
nja v pijanosti?	2
26.	Ali so vas kdaj miličniki odkrili, da vozite pod vplivom al-
kohola?	•	2
MIRKO KOSTANJEVEC
Predpisi o zaščitenih
kmetijah
(5. nadaljevanje)
Drugi odstavek 11. čl. cit. zakona,
ki je bil sprejet šele z novelo, pa dolo-
ča, da v primeru, ko noben od zakoni-
tih dedičev iz dednega reda, ki je po
splošnih predpisih o dedovanju poz-
van k dedovanju (n.pr. po prvem redu
so pozvani pokojnikovi potomci in
zakonec pokojnika), ne izpolnjuje po-
gojev iz 1. odst. 11. čl. cit. zakona,
lahko deduje zaščiteno kmetijo dedič
iz dednega reda, ki sicer ni bil pozvan
k dedovanju, če izpolnjuje pogoje iz
1. odst. 11. čl. cit. zakona (n.pr. starši,
bratje in sestre itd. pokojnika). Ce več
zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev
glede na dedni red, izpolnjuje pogoje
za dedovanje zaščitene kmetije (ime-
nujmo jih upravičeni dediči), deduje
zaščiteno kmetijo oz. solastniški ide-
alni del zapustnikov zakonec.
Ce zapustnikovega zakonca ni ali
če se dedovanju odpove, deduje tisti
upravičeni dedič, ki ga soglasno dolo-
čijo vsi upravičeni dediči, oziroma če
se ti ne sporazumejo, deduje kmetijo
tisti upravičeni dedič, ki ga določi so-
dišče.
Kaj se zgodi, če zaščitene kmetije ne
deduje zapustnikov zakonec in če kot
zakoniti dediči pridejo v poštev tudi za-
pustnikovi mladoletni otroci in posvo-
jenci?
V takem primeru lahko pride na
predlog zapustnikovega zakonca, za-
pustnikovega otroka ali posvojenca
ter skrbnega organa do odložitve de-
diča zaščitene kmetije.
Kmetija, pri kateri je določitev
odložena, je skupna last vseh dedi-
čev, ki bi dedovali po splošnih pred-
pisih o dedovanju, dokler se po pol-
noletnosti najmlajšega med njimi ne
določi dedič zaščitene kmetije v skla-
du z omenjenimi določbami. Hkrati,
ko se določi dedič, se določijo tudi
nujni deleži zakonca, zapustnikovih
otrok, posvojencev, in staršev, ki ne
dedujejo kmetije (če v tem sestavku
tu pa tam pomotoma uporabljam sa-
mo besedo »kmetija«, naj bralci ve-
do, da mislim na zaščiteno kmetijo).
Kdo deduje, če ni dediča, ki bi izpol-
njeval pogoj za dedovanje zaščitene
kmetije po 11. čl. cit. zakona?
Če ni tega zakonitega dediča, ki bi
izpolnjeval pogoje iz 11. čl. cit. zako-
na, lahko deduje kmetijo tudi tisti za-
koniti dedič po splošnih predpisih o
dedovanju, ki je kmet po zakonu o
kmetijskih zemljiščih; ta zakon pri-
znava status kmeta tudi nekaterim ob-
čanom, ki ne obdelujejo kmetijskega
zemljišča z osebnim delom. Če je več
takih dedičev, dedujejo zaščiteno
kmetijo vsi. V takem primeru se sme
kmetija razdeliti po fizičnih delih
(glej 14. čl. cit. zakona).
Kaj se zgodi, če noben zakoniti
dedič ne izpolnjuje pogojev. Ki jih
za dedovanje določa zakon o de-
dovanju kmetij?
V takem primeru se dedovanje
odloži, dokler kmetijska zemljiška
skupnost oziroma od l/I. 1990 poseb-
na enota v sestavi občinskega komite-
ja za kmetijstvo ne najde prevzemni-
ka, ki dobi status kmeta s prevzemom
zaščitene kmetije (če že ni kmet). Če
se prevzemnik in dediči ne sporazu-
mejo o višini prevzemne cene in o ro-
kih, v katerih jo je treba plačati, odlo-
či o tem sodišče. Prevzemnik in dedi-
či pa se lahko dogovorijo, da se iz za-
ščitene kmetije izločijo stanovanjska
in gospodarska poslopja, kmetijsko
neobdelovalno zemljišče, kmetijske
priprave, orodja in živina ter objekti
kmečkega turizma. S sklepom, s kate-
rim sodišče ugotovi pravice dedičev,
ki dedujejo, prevzemno ceno in izlo-
čene predmete, postane zaščitena
kmetija last prevzemnika. Do izdaje
sklepa pa kmetijo upravlja začasni
upravitelj, ki ga imenuje sodišče, pred
katerim teče zapuščinski postopek.
Če pa enota v sestavi občinskega
komiteja za kmetijstvo ne najde prev-
zemnika zaščitene kmetije, potem pa,
če se s tem občinski komite za kmetij-
stvo strinja in če je to v skladu z ob-
činskim prostorskim in drugimi plani
občine, dedujejo dediči, ki ne izpol-
njujejo pogojev za dedovanje zaščite-
nih kmetij, tiste predmete, ki bi jih
lahko izločili iz zaščitene kmetije v
sporazumu s prevzemnikom (glej že
napisano).
Se nadaljuje
Z vso neizprosno krutostjo te
prizadene, če ti smrt vzame prija-
telja, še toliko bolj, če je še sredi
ustvarjalnega življenja.
Izgubili smo prijatelja in za-
gnanega športnega delavca ZVO-
NETA MASTENA.
S športom se je začel ukvarjati
1. 1958 kot igralec v pionirski se-
lekciji NK Drave. Sodeloval je
tudi pri razvoju košarke v Ptuju
v 60. letih in pomagal pri delu
rokometnega kluba Drava Ptuj.
Leta 1969 pa se je vključil v
delo juda kluba Drava Ptuj, v ka-
terem je delal do konca življenja.
Prva leta je treniral in pomagal v
organizacijskem delu, nato je
klub uspešno vodil kot predsed-
nik dva mandata. Zadnjih 10 let
je deloval kot član izvr. odbora
kluba. Njegov prispevek k orga-
niziranosti in strokovnem delu je
izjemen.
Bil je glavni pobudnik in je
največ pripomogel, da se je judo
razširil tudi v Gorišnico. Sekcija
je v zadnjih letih prerasla v sa-
mostojen klub. Omeniti velja
njegovo pobudo pri organizaciji
kvalitetnih turnirjev v Ptuju v 70.
letih, kjer je nosil glavno breme.
Izpostaviti velja njegovo pred-
sednikovanje skupščini Telesno-
kulturne skupnosti občine Ptuj v
letih 1978—1982, angažiran pa je
bil tudi v delu organov slovenske
Telesnokulturne skupnosti.
Za svoje delo na področju
športa je prejel srebrno Bloudko-
vo značko.
Kljub težki bolezni, ki se ji je
silovito upiral več let, je še zme-
raj našel čas za šport in svoje
športne prijatelje. Nobeno delo
mu ni bilo pretežko, opravljal ga
je z neizmerno požrtvovalnostjo,
ki jo bomo pogrešali povsod,
najbolj seveda njegovi najbližji
sorodniki.
V klubu bomo pogrešali njego-
vo zavzetost, s katero se je lotil
slehernega izziva.
Njegovo dobro ime, ki si ga je
ustvaril, nikoli ne bo šlo v poza-
bo.
Vsak uspeh, vsaka pridobitev bo
živ spomin na Zvoneta Mastena.
In ne samo to — pravzaprav
vsak novi dan.
V imenu judo kluba Drava:
Vlado Čuš
SPOMINI NA BORL
— 1
(26. nadaljevanje)
VodjM Stdssel
Kakor že vemo, so poveljevali
Borlu v času prehodnega tabo-
rišča trije poveljniki: prvi Her-
man Gorger. drugi Rudolf Mey-
er in tretji Herberi Stossel. Stds-
sel je ostal še vodja po preimeno-
vanju taborišča v policijski zapor
junija 1942. Bori je zadnjikrat
obiskal okoK 25. avgusta 1942.
Tedaj je obšel s svojim sprem-
stvom vse zaporniške sobe.
Vodja Boka Herbert Stdssel
se je rodil 2. novembra 1891 v
Zwikauu v Nemčiji. Bil je SS-
LfntersturmfUhrer in višji krimi-
nalistični sekretar. Kakor že ve-
mo, je bil najprej vodja gesta-
povske izpostave r Ptuju in obe-
nem vodja prehodnega taborišča
Bori. Z avgustom 1941. ko je
prevzel vodstvo izpostave Josef
Kouba, se je Stdssel ukvarjal le
2 vodstvom Borla in se je nasta-
nil s svojo ženo na gradu. Med
jetniki se je uveljarit naziv ko-
mandant in ne vodja kakor je bil
uradni naslov vseh borlskih po-
veljnikov.
Stdssel je bil srednje postave,
suh, precej osivelih las. prodor-
nih sivih oči in nekoliko na O
ukrivljenih nog. Vedno je bil
oblečen v gestapovsko uniformo.
Jetniki iz leta 1942 vedo poveda-
ti. da so bili po prihodu na Bori
sprejeti zelo surovo. Stali so na
hodniku, od koder so jih po vrsti
klicali v sprejemno pisarno, kjer
so jih na kratko zaslišali in pri
tem neusmiljeno pretepli. Ker je
bil Stdssel vodja zapora, je seve-
da soodločal pri tem početju. Ne-
kateri jetniki. posebno pa Mile-
na Berce, so rekli o njem, da je
bil manj krut kakor drugi gesta-
povci. Vprašujemo se, zakaj je
bil sprejem novih jetnikov na
Borlu povezan s hudim pretepa-
njem, če je bil vodja Borla do je-
tnikov navadno uvideven? Ali je
moral do jetnikov postopati su-
rovo, ker je to zahtevala njegova
službena dolžnost? Kakšen je bil
v resnici, lahko le ugibamo in
presojamo tudi po njegovih do-
brih dejanjih. Poseben primer je
Milena Berce, ki ji je pomagal,
kolikor je mogel. Rad je zahajal
v policijsko kuhinjo in se tam po-
šalil s pomočnicami, med kateri-
mi je bila od maja 1942 Milena
Berce. Stdssel je bil od 1. 8. 1943
šef gestapovske izpostave v Trbo-
vljah, konec leta 1943 je bil pre-
meščen v Bruxelles.
Navidezni komandant Onkel
Julij 1942 je bil mesec velikih
sprememb na Borlu. Kakor piše
v delovodniku borlskega policij-
skega zapora, sta 9. julija nasto-
pila službo stenografinja in stro-
jepiska Mathilda Scheer in novi
tolmač Franc Berlič, poslovil pa
se je Stdssel kot vodja Borla.
Zamenjal ga je invalid, imeno-
van Onkel, trebušasti velikan,
vdan alkoholu. Vozil se je na vo-
zičku, ker je imel bolne noge. Če
je hodil, se je komaj premikal.
Pravili so, da so mu noge zmrz-
nile na bojišču pred Moskvo in
so ga iz bolnišnice poslali na
Bori, ker za fronto ni bil več spo-
soben. Ta zamenjava na Borlu
pa je bila le navidezna, kajti za
Bori je še dalje skrbel Stdssel, ki
je odšel na gestapovsko izposta-
vo v Ptuj. Jetnikom je ostalo pri-
krito, da je pravi vodja še vedno
Stdssel, kije prihajal na Bori oo-
časno, da je bil seznanjen z raz-
merami v zaporu in dajal nove
ukaze. Da je bil pravi vodja Bor-
la Stdssel, čeprav se je pojavil
novi navidezni komandant, je
razvidno iz pisma zapornice Mi-
lene Bercetove svojemu očetu
Lovru Petovarju v Srbijo.
Pismo je napisala 2. avgusta
1942 in se glasi:
Dragi atek in vsi ostali!
Od 30. julija nisem več zaprta.
Začasno sem ostala v gestapov-
ski kuhinji. Stanujem pri stricu
(Veseliču v Velikem Vrhu, 1 km
oddaljenem od Borla, op. V. R.).
Vsako jutro pridem v službo. Ko
bodo moji predpostavljeni poi-
skali nekje primerno mesto, bom
šla tja. Tu mi je zdaj dobro in
stric je tudi zadovoljen, da sem
pri njem. Z Lojzo (gospodinjo,
op. VR) lepo gospodarita in mi
vsi trije se prav fino razumemo.
Zelo sta ljubezniva. V službi tudi
ni slabo. G. Lagerfuhrer je zelo
ftn in očetovsko skrbi zame. Pri-
javljena sem na občini pri Sv.
Barbari. Zadnjič nas je bilo 25
odpuščenih, samih starih are-
stantov, in ko so odhajali, mi je
bilo prav težko, da .sem morala
ostati tu. Zdaj pa sem se že po-
mirila in se dobro počutim, v kth-
likor je to pri meni mogoče. Po
osmih mesecih, težkih in bridkih.
začenjam zdaj drugo življenje,
sama in osamljena in upam, da
se bodo počasi nabrale sile za ži-
vljenjski elan, da bo nekako šlo.
Posebnih želj nimam, pravza-
prav nobenih in tako bo šlo iz
dneva v dan.
Za odpustitev se moram za-
hvaliti gospodu Stdsslu in mogo-
če boš tudi ti, atek, imel priliko
in se mu izkaži hvaležnega!
Kaj dela Dančica? Že dolgo
nimam od vas,nobenega poroči-
la. Zato prosim, da mi takoj pi-
šete, vsak posebej, kako vam
gre. Prisrčne pozdrave in poljube
od vaše
Milene
2. 8. 1942
Ker je Milena Berce napisala,
da gospod LagerfUrer očetovslčb
skrbi zanjo, je pri tem mishla na
Stdssla, kajti le on je bil tisti, ki
je zanjo očetovsko skrbel. Tudi
njena navedba v pismu, da .se je
treba Stdsslu zahvaliti, potrjuje,
da je bil vodja Borla »• času nje-
nega pisanja še vedno on. Kaže
pa. da se je 25. avgusta resnično
poslovil od Borla. Na ta večer je
bilo zbranih na Borlu več visokih
oficirjev gestapo in SS. verjetno
Stdsslu r slovo. O večerni zabavi
zbranih nacističnih odličnikov
pi.ie r svojih spominih več Mile-
na Rau. Napisala je tudi. da so
na ta večer praznovali pri Ga-
brovčevih ob borlskem mostu go-
spodinjin god, Anino. Zbrani so
glasno prepevali slovenske pe-
smi. V mirni poletni noči so zvo-
ki pesmi odmevali do spalnic
grajskih jetnikov in jim hladili
boleče rane.
Julij je bil mesec velikih me-
njav borlskih zapornikov. Prispe-
lo je veliko novih in odšlo starih.
Med talci so bili ustreljeni tudi
borlski jetniki, kar je napisano v
poglavju o talcih.
Novi navidezni komandant
Onkel je ostal tudi po Stdsslo-
vem odhodu le navidezni ko-
mandant, ker ni bil sposoben
opravljati vodilne vloge na Bor-
lu. To so počeli njegovi oficirji,
posebno njegov pomočnik Kel-
ler. Onkel je bil pri jetnikih še
bolj osovražen kakor drugi ge-
stapovci. Večkrat je zahteval, da
jetniki pred njim klečijo z dvi-
gnjenimi rokami. Navadno je bil
pijan. Z orožjem v roki je jetni-
kom grozil, da jih bo ustrelil.
Užival je ob trpinčenju zaporni-
kov.
V tem času je odšel z Borla
dobrodušni Bavarec, vodja poli-
cijske kuhinje, ki se je jetnikom
priljubil. Iz njegove kuhinje je
prinašala Milena Berce na skri-
vaj jetnikom hrano, če je bilo to
le mogoče. Pri tem je ni oviral
glavni kuhar, ampak budno oko
stražarjev.
Pijem — ali sem alkoholik?
6 - VOLITVE '90
19. april 1990 - TEDNIK
MILAN ČUČEK - KANDIDAT ZSMS -
UBERALNE STRANKE ZA REPUBUŠKI ZBOR OBČIN
»Ptujska občina mora
postati enakovreden
de! Slovenije...«
MHan Cuček je star 39 let, zaposlen je v izvršnem svetu skupščine
občine Ptuj, poročen, oče lO-letne Mateje in 4-letnega Gregorja. Akti-
ven na različnih področjih družbenega življenja in dela.
»Za kandidaturo sem se odlo-
čil na osnovi predlogov več kra-
jevnih skupnosti, vabila ZSMS
— liberalne stranke ter na osnovi
svoje osebne želje, da bi sodelo-
val v novi skupščini. Prednost
ZSMS — liberalne stranke je v
tem, da je neobremenjena s prete-
klostjo, zanima jo bodoče življe-
nje brez razmišljanja o tem, kaj je
bilo v preteklosti. To je stvar zgo-
dovinarjev. Mi si želimo normal-
no življenje, kjer povprečen člo-
vek ne bo vsak dan obremenjen s
političnimi dogodki in ne bo s
strahom čakal, kaj bo jutri. Lju-
dje naj živijo za svoje delo, za svo-
je družine, skrb politike pa je, da
jim to mirno življenje omogoči.
TURIZEM MORA POSTATI
GLAVNA PANOGA PTUJSKE-
GA GOSPODARSTVA
Naš program je v bistvu samo
logično nadaljevanje tega, kar
smo že dosegli. V naši stranki
smo se zbrali neobremenjeni,
borbeni in strokovno podkovani
dijaki, študentje, delavci, mali
kmetje in intelektualci. Med na-
mi je največ nezaposlenih, mla-
dih brez stanovanj, delavcev in
malih kmetov na robu preživetja
in tistih, ki hočejo tem ljudem
pomagati. Da bi vsi ti dosegli
svoje normalno življenje, mislim,
da mora postati turizem, pa naj
bo kmečki, zdraviliški, lovski...,
ena izmed glavnih panog ptuj-
skega gospodarstva.
V ZSMS — liberalni stranki se
zavedamo, da se gospodarstvo
ne more prenoviti brez novega
kapitala, strokovnosti in energi-
čnosti kadrov. Brez prenove go-
spodarstva pa ne bomo dosegli
višjih plač in pokojnin, novih de-
lovnih mest, nadaljnjega razvoja
gospodarstva, šolstva in kulture.
Zato se zavzemamo in tudi sam
sem za dotok novega kapitala iz
Slovenije in tujine, za stimulati-
vno davčno politiko in absolutno
enakopravnost vseh oblik lastni-
ne.«
*Kaj ste pričakovali od kandidatu-
re?
»Ob kandidaturi — resnici na
ljubo — nisem razmišljal o zma-
govalcu niti o drugem krogu. V
predvolilni boj sem se spustil
bolj iz prepričanja, da je pro-
gram ZSMS — liberalne stranke
dober in da je stranka med ljud-
mi premalo poznana. Kot dela-
vec s terena sem želel, da bi lju-
dje spoznali program takšen, kot
je v resnici. Predvolilni boj, ki
prinaša neljube in neprijazne do-
godke, pa je zame postal izziv
zmagati. Na moje plakate so me-
ni sicer nepoznani ljudje risali
kljukaste križe in podobne ozna-
ke. To je v meni spodbudilo tr-
mo, da grem v tej borbi do kon-
ca. Globoko sem prepričan, da je
program ZSMS — liberalne
stranke pravi in da je to tista
stranka, ki bo tudi v bodoče poti-
skala stvari naprej brez omago-
vanja in oportunizma. Zato va-
bim vse volilce, da se odločijo za
to stranko in za mene.«
•Za kaj si boste prizadevali, če bo-
ste izvoljeni?
»Če se bodo volilci odločili
zame, se bom v republiški skup-
ščini boril za to, da postane ptuj-
ska občina bolj enakovreden del
Slovenije, kot je bila do sedaj.
Nemogoče je, da mora naš člo-
vek graditi krajevne in občinske
ceste, sofinancirati do 30 odsto-
tkov za republiške ceste, dajati
50 odstotkov deleža za vodovod-
ne priključke, pa tudi do 5 tisoč
nemški mark za telefonske pri-
ključke. Zato moramo doseči, da
se sredstva za nerazvite republi-
ke, za zvezno administracijo in
JLA prerazporedijo tudi za grad-
njo naših nerazvitih področij ozi-
roma občin. Želim si, da bi nam
v občino uspelo pripeljati čimveč
dobrih programov. Zakaj ne bi v
Ptuju uspeli dobiti sredstev za
ponovno oživitev kmetijske pre-
delovalne industrije, kot je bila
včasih Petovia? Želim, da bi Ptuj
postal moderno turistično in indu-
strijsko mesto oziroma občina!
Ce pa ne bom zmagal, želim
svojemu protikandidatu, da bi
upravičil tudi zaupanje tistih volil-
cev, ki se bodo odločili zame.«
Spraševala: MG
Milan Čuček
JANEZ ŽAMPA - KANDIDAT DEMOSA ZA REPUBLIŠKI ZBOR OBČIN
»Slovenski kmet sem in to mi je največja čast«
Janez Žampa je kmetovalec.
Njegova kmetija je v Pesniški
dolini, primemo zaokrožena ce-
lota z velikimi hlevi in lepo do-
mačijo. Na njegovi zemlji so za-
sadili prve lopate pri melioraciji
zasebne kmetijske zemlje, ledino
je oral tudi pri zložbi kmetijskih
zemljišč. Njegova kmetija že
dvajset let služi Kmetijskemu in-
štitutu Slovenije, ki spremlja
ekonomsko plat zasebnega kme-
tijstva, na njegovih njivah in
travnikih ter pašnikih so kmetij-
ski strokovnjaki nabirali izkušnje
in jih pozneje prenašali na druge
kmetije. Janez Žampa bo 20. ma-
ja dopolnil 61 let, opravil je viso-
ke življenjske šole in je občudo-
vanja vreden teoretik in praktik.
Kot nekak živi leksikon je in ni
ga strokovnega pogovora, kjer ne
bi blestel s svojimi znanjem,
podkrepljenim z izkušnjami. Z
neposredno, kmečko besedo,
brez dlake na jeziku je mnogo-
krat požel buren aplavz delega-
tov v občinski skupščini, kjer je
vedno branil interese kmetov in
delovnih ljudi. Danes je predsed-
nik ptujske podružnice Sloven-
ske kmečke zveze in zagovornik
programa združene slovenske
opMJzicije Demos, ki se ji nasmi-
ha večina v novi slovenski skup-
ščini.
Janez Žampa se je za pravice
kmetov uspešno boril že v skup-
nosti zdravstvenega zavarovanja
v času, ko je bilo potrebno tudi
na tem področju orati ledino.
Njegovo odločnost v borbi za
pravico so že sredi šestdesetih let
spoznali predstavniki slovenskih
kmetov in ga izvolili za predsed-
nika skupščine zdravstvenega za-
varovanja kmetov v Sloveniji.
In za kaj se bo zavzemal v no-
vem slovenskem parlamentu, če
bo izvoljen za za poslanca v zbo-
ru občin?
»Podpiral bom program De-
mosa, v nobenem primeru pa ne
bom pozabil na svojo občino, saj
bom vendar njen predstavnik;
njeni interesi morajo biti vedno
na prvem mestu.
V občini in Sloveniji moramo
dati možnost izobražencem, de-
lovni inteligenci, da bo lahko ne-
moteno delovala in se razvijala.
Pri tem mislim na vsa področja
— od zdravstva, šolstva do go-
spodarstva. Politika se mora
umakniti tako iz gospodarstva
kot iz negospodarstva!«
Janez Zampa pravi, da morajo
kmetje pridelati čimbolj zdravo
in čim cenejšo hrano. Tu nima-
mo kaj novega odkriti; zgled
nam je zahodna Evropa, kjer
imajo visok življenjski standard.
V našem kmetijstvu so velike re-
zerve, od naravnih danosti do
aktiviranja miselnih sposobnosti
naših strokovnjakov. Vse proble-
me, od velikosti kmetij do pravo-
časne predaje naslednikom in do
načrtovanja kmetijske proizvod-
nje, mora reševati ekonomija.
Država mora z davčno politiko
stimulirati, in če je potrebno, tu-
di omejevati. Kmetijski minister
mora imeti v rokah vse vajeti, tu- i
di vso odgovornost. Čim se v
kmetijstvu kaj zalomi, mora od-
stopiti.
Slovenski parlament naj bo se-
stavljen iz predstavnikov vseh
struktur prebivalstva, in ker je
ptujska občina kmetijska, je
prav, da jo zastopajo kmetje. '
Še sporočilo volilcem: »Če
bom izvoljen, si bom prizadeval,
da iz parlamenta ne bom odšel I
praznih rok. Da bom pravilno
odločal, potrebujem čimveč sti-
kov z vami. Naše gospodarstvo
je na tlel^ v programu Demosa
pa je zapisano, da posledic sla- i
bega gospodarjenja ne smejo ču- 1
titi samo delavci, ampak pred-
vsem vodstvo slabo stoječih firm.
Glede kulaških procesov: krivice
se morajo popraviti, vendar ne s
povzročanjem novih krivic. Hva-
la vsem, ki ste mi že zaupali, in
vsem, ki mi še boste. Kar oblju-
bljam, bom tudi izpolnil.«
J. Bračič
Janez Žampa
FRANC nANINŠEK - KANDIDAT DEMOSA ZA REPUBUŠKI ZBOR OBČIN
V politiko na pobudo Kmečke zveze
Franc Planinšek je 32-letni po-
speševalec v Kmetijski zadrugi
Dravsko polje Lovrenc. S srcem
je priklenjen na zemljo in krepko
ga vleče na očetovo kmetijo. Po-
leg vsega drugega se v tem času
uspešno ukvarja tudi s predsed-
nikovanjem v skupščini krajevne
skupnosti Lovrenc. Spomnim se
ga tudi iz njegovih mladinskih
časov kot predsednika komisije
Franc Planinšek
za kmetijstvo pri občinski konfe-
renci mladih. S politiko se je
spoprijel že, ko so ga imenovali
za člana komisije za kmetijstvo
pri republiškem zboru združene-
ga dela. Naknadno je bil imeno-
van tudi v delegacijo občine Ptuj
v omenjeni zbor. Njegove raz-
prave so vzbudile veliko pozor-
nost na sestankih občinske skup-
ščine, pa ob mnogih drugih pri-
ložnostih, ko se je bilo potrebno
boriti za kmetijstvo, za dobro
kmeta in delavca. Veliko odmev-
nost v medijih je našel njegov
odločni nastop v republiški
skupščini, ko je glagsno in odkrito
povedal, da mora dati kmetica za
frizuro 200 litrov, za radensko pa
tri litre mleka. Teh problemov
sedaj več ni, cena mleka je kar
realna.
In zakaj se, Franc Planinšek,
odločate za politiko?
»Nerad, ampak nekdo se mo-
ra ukvarjati tudi s tem, sicer nam
bo še slabše. Na to sem pristal na
pobudo kmečke stranke. Vem,
da je to velika odgovornost, toda
če bom izvoljen za delegata v
zbor občin, se bom tolkel za pra-
vice kmetov in delavcev.«
Kaj je potrebno najprej spre-
meniti?
»Povečati obstoječe kmetije.
Kmetje životarijo na zemlji, de-
lavci v tovarnah. Delavec naj za-
služi toliko, da mu popoldan še
ne bo potrebno ekstenzivno ob-
delovati zemlje, da bo preživel;
kmet naj gospodari tako in zaslu-
ži toliko, da mu ne bo treba iska-
ti socialne varnosti v tovarni.
Večje kmetije so nujne tudi zara-
di tega, ker so sedaj kmetijski
stroji izkoriščeni komaj trideset-
do štiridesetodstotno. Kmet tudi
ne sme biti več zapostavljen; da-
nes še vedno je, čeprav manj kot
pred leti. Spomnim se, da mi je
pred mnogimi leti ravnatelj v os-
novni šolf dejal, da me je škoda
za kmeta. Vidite, tako smo gleda-
li na kmetijstvo.«
Pravite, da morajo pri nas ve-
ljati enaki kriteriji kot v Evropi?
»Ja, evropski delovni čas naj
omogoči tudi delavcu in kmetu
nekaj prostega časa. Danes ga
eden in drugi žrtvuje dodatnemu
delu za golo preživetje. Tudi v
zadružništvu so nujne spremem-
be. Danes ni razlike med članom
in nečlanom, nečlan je celo na
boljšem. Država mora imeti v ro-
kah gospodarstvo, tudi kmetij-
stvo. Z davčno politiko regulirati
pridelovanje hrane. Danes z eno
kulturo zaslužimo letno toliko
kot z drugo v petih letih, pa nam
tega ali onega zmanjkuje, druge-
ga imamo preveč. Davčna politi-
ka mora torej biti pospeševalna
in vzpodbujevalna. Sem v celoti
za pošteno delo in pošteno ži-
vljenje.«
Kako doseči pravočasno pre-
dajo kmetije nasledniku?
»Brez prisile, z ekonomskimi
ukrepi. Upokojeni kmet mora
imeti dobro penzijo, mladi pa
naj gospodarijo. Sicer pa v tem
ne vidim takšnega problema. Ti-
sti, ki so nekaj naredili v življe-
nju, želijo hitro predati kmetijo,
saj so cilj dosegli in so utrujeni.
Tisti, ki niso naredili nič, jo želi-
jo držati do smrti. Država mora
najti rešitev tudi za take primere;
kot sem že dejal, je rešitev v eko-
nomiki, davčni politiki. Še tole
bi dodal: če bom izvoljen, se
bom z dušo in telesom boril za
boljše, pošteno življenje. Pa za
čisto in zdravo okolje. Tudi eko-
loško osveščanje ljudi sodi že v
prva leta izobraževanja naših bo-
dočih gospodarjev na kmetijah
in v tovarnah.«
J. Bračič
MIRAN LONČAR, KANDIDAT ZSMS - UBERALNE STRANKE ZA REPUBUŠKI ZBOR OBČIN
»Naš program je morda najbližji povprečnemu
človeku in njegovim vsakodnevnim težavam...«
Miran Lončar je star 32 let, poročen, oče petletnega Saša. Fo po-
klicu je diplomirani politolog, zaposlen kot predstojnik Oddelka za no-
tranje zadere občine Ptuj. Aktivno dela r družbenopolitičnem življenju
občine in krajevne skupnosti Tone Žnidarič. V popoldanskem času pa je
njegov »hobi« predvsem vinogradništvo in kletarjenje, kjer nadaljuje
očetovo delo. Največ prostega časa pa namenja družini.
Zakaj na listi ZSMS — liberalne
stranke?
»Ko so mi ponudili, da kandi-
diram na njihovi listi, nisem
mnogo razmišljal. Pri odločitvi je
bilo zelo pomembno to, da sem
bil z ZSMS tako ali drugače že
vseskozi povezan, pomembna pa
je tudi njena zgodovina, njen
razvoj in konkreten prispevek k
razvoju demokratičnih povezav v
Sloveniji in Jugoslaviji. Pri tem
mislim na njeno prizadevanje po
samostojnosti, članke v reviji
Mladina, prvega demonstrativ-
nega odhoda s sestanka v Beo-
gradu do ustanavljanja alternati-
vne televizije v Ljubljani.«
Kakšen je vaš program?
»Naš program je morda naj-
bližji povprečnemu človeku in
njegovim vsakodnevnim teža-
vam. Občutek imam, da gre veči-
ni drugih strank in njihovim kan-
^iran Lončar
iidatom predvsem za oblast, so-
ielovanje pri delitvi stolčkov,
X)stavljanje pred drugimi in jk)-
Jobno. Dejanske težave ljudi pa
so Jim bolj sredstvo za doseganje
njihovih ciljev in samodokazova-
nja. Zato bodo naša prizadeva-
nja usmerjena v boj za uresniči-
tev politične, gospodarske in kul-
turne suverenosti Slovenije, za
več svobode, reda in dela. V Lju-
bljani pa se bo potrebno boriti za
hitrejši razvoj nerazvitih, zlasti
kmetijskih delov Slovenije, proti
politični in gospodarski birokra-
ciji in vzvišenosti, za podporo in
razvoj družinskih kmetij, kjer
mora biti različen pristop do ha-
loških in nižinskih kmetij.«
Ste pričakovali uvrstitev v drugi
krog?
»Zelo težko je voditi kampa-
njo na področjih, kjer te ljudje
premalo ali pa sploh ne poznajo.
Se sreča, da je ob meni nekaj
mladih, ki imajo enake namene
in veliko dobre volje. Že zaradi
njih je vredno nadaljevati. Obču-
tek imam, da pričenjajo ljudje
razmišljati tudi o tem, kdo jih bo
v prihodnje zastopal.
Ali je dovolj, če se človek spt>-
zna le na ozko področje, ali pa jc
treba vedeti še kaj več o držiivi.
političnem sistemu in imeti nekaj
tovrstnih izkušenj? Lahko veliki
kmetje v resnici zastopajo intere-
se majhnih?
V modernem parlamentu se je
potrebno tudi znajti, ne pa samo
prebrati to, kar je napisano. Če
se ne bomo zavedli tudi tega, bo
ptujska občina še naprej v takš-
nem položaju v Ljubljani kot do
sedaj.«
Kaj se bo zgodilo po volitvah?
»Volitve ne bodo spremenile
mojega življenja, saj bo še naprej
imela prednost služba. Prizade-
val si bom, da bodo delavci v od-
delku, kjer sem zaposlen, imeli
čim boljše delovne razmere. Tru-
dili pa se bomo tudi pri zadovo-
ljevanju potreb občanov.«
Koga boste volili v nedeljo?
»Volil bom po ustreznem pre-
misleku tiste kandidate, ki so po
mojem prepričanju dovolj široko
izobraženi, človeški, pt>šlcni,
skratka take, ki jim bom lahko
ziiupal in /ii kalcre som prepri-
čan, da jim ne gre Ic /a t>hlast.«
.Spraševala: MCi
Volitve za zbor občin
— drugi krog
Odločili se bomo pravilno. (Foto: OiVl.)
V	prvem krogu volitev smo med dru^m volili tudi delegate za
zbor občin. Ker v naši občini v nobeni volilni enoti (bili sta dve: 54.
- desni breg Drave in 55. - levi breg) ni nihče dobil absolutne veči-
ne - torej več kot 50 odstotkov glasov, se bomo to nedeljo ponovno
odločali za svoja predstavnika v republiškem zboru. In da vam bo la-
žje, vam jih predstavljamo.
V	volilni enoti 54 boste izbirali med Francem Planinškom in Mi-
ranom Lončarjem, v volilni enoti 55 pa med Janezom Žampo in Mila-
nom Cučkom.
Utrinek z volišča. (Foto: OM.)
TEDNIK - '9- ap"' 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
Turizem — bodočnost
ali fraza?
Program razvoja lenarške ob-
čine sloni na kmetijstvu in turiz-
mu. Lepo, če pomislimo na te
mirne kraje v Slovenskih gori-
cah, na lepa umetna jezerca, na
prekrasne cerkve in gradove.
Manj optimističen pa je pogled v
meliorirane potoke, zapuščene
stare struge, na ustavljeno grad-
njo hotela Agata, na divja odla-
gališča odpadkov, pa na ceste, ki
so povečini še vedno kolovozi.
Hotel Agata so začeli v Lenar-
tu graditi potem, ko so jim nare-
dili študijo o konceptu razvoja
gostinstva in turizma v občini.
Skoraj dokončan stoji ob cesti
od Lenarta proti Mariboru. Ven-
dar nihče ne ve, kdaj bo dokon-
čan, saj je Služba družbenega
knjigovodstva zaustavila gradnjo
zaradi nezmožnosti plačevanja
investitorja — občine Lenart.
Le streljaj od Agate na sever-
nem robu edine apnenčaste pla-
note v Slovenskih goricah stoji
hrastovški grad. Lepo ohranjena
stavba je bila vse do zadnje voj-
ne last rodbine Herberstein. Žal
pa je v njej Zavod za duševno
bolne in živčne. Prav zanimivo
je, da nihče ni pomislil, da graj-
ska stavba ni najprimernejša za
domovanje teh ljudi. Primernejše
bi bilo sodobnejše poslopje s pri-
mernimi delavnicami, stopnišči,
sanitarijami in podobnim. Grad
bi lahko preuredili v hotel visoke
kategorije, denar, ki so ga pora-
bili za Agato, pa preusmerili v
gradnjo nadomestnega doma in
preureditev gradu.
Ribnikov je v občini toliko kot
malokje, žal pa k njim zaidejo le
rekdi ribiči. O donosni gospo-
darski panogi — ribiškem turiz-
mu razmišljajo kot o viziji v pri-
hodnosti. Ribjega zaroda načrt-
no ne gojijo. Dolgoletniribič
nam je omenil, da je rib pred-
vsem v potokih vedno manj,
vzrok pa so po njegovem melio-
racije. Potočne struge so postale
ravni kanali z betonskimi koriti,
takšno okolje pa ribjemu rodu ni
posebno pogodu.
V	bližini mesta je romarska
cerkev sv. Trojice, malo vstran je
rojstna vas Rudolfa Maistra z
razglednim stolpom, pa idilična
Voličina s štorkljami. Na drugi
strani mesta — v Benediktu je
poznogotska cerkev, imenovana
sv. Trije kralji. V bližini mesta je
še nekaj poslopij, ki jim zob časa
ni prizanesel. Eden takih je pro-
padajoči Colnikov grad.
V	mestu je znamenita pozno-
gotska cerkev s kamnoseško bo-
gato notranjostjo in znamenitim
zlatim ciborijem. V cerkvi je tudi
grobnica grofov Herbersteinov.
Morda bo zagnanim članom
Odbora za ohranjanje kulturne
in naravne dediščine uspelo obu-
diti ljudi in kraje. Do turistične-
ga kruha je še daleč. Manjkajo
prospekti, objekti, marketinga ni
zaslediti, športnih poslopij in po-
vršin tudi ne. Kampirati je mo-
goče le v zasebnem kampingu v
Gradišču. Samo lepa in mirna
pokrajina pa donosnih izletnikov
ne privablja.
Prve izkušnje so
zelo dobre
v prejšnji številki Tednika
smo veliko pisali o novem nači-
nu zbiranja in odvoza odpadkov
v Lenartu. V četrtek pa smo obi-
skali tudi lastnika — privatnika
Antona Letnika, ki v sodelova-
nju z avstrijsko privatno firmo
Roth, ki pokriva celotno avstrij-
sko štajersko, poskusno uvaja
novi način zbiranja odpadkov.
Papir in steklo vozijo v Mari-
borsko enoto Dinosa in Surovi-
no, druge odpadke pa zaenkrat
še na dokaj neurejeno deponijo
komunalnih odpadkov v Hra-
stovcu, ki pa jo dolgoročno na-
meravajo urediti. Anton Letnik
pravi, da je zaenkrat zelo zado-
voljen z odzivom in disciplinira-
nim odlaganjem smeti in upa, da
bo odvoz lahko razširil. Povedal
je tudi, da ga te dni veliko kličejo
in se zanimajo za ta način odla-
ganja smeti. Njegova želja je, da
bi sistem razširil na okoli 20 tisoč
gospodinjstev, saj bi takrat lahko
firma rentabilno poslovala. Veli-
kokrat pomislim, da bi takšna
konkurenca prišla prav tudi ptuj-
skim komunalnim servisom, ki
odpadkov niti ne ločujejo, kaj še-
le da bi vsaj za silo uredili cen-
tralno deponijo komunalnih od-
padkov.
d. 1.
Anton Letnik
Cerkev v središču Lenarta. Stavba je iz leta 1531 in je dober primer slo-
venskogoriške poznogotske arhitekture. V cerkvi je grobnica grofov
Herbersteinov.
Zavrh. Zanimiva izletniška točka. Razgledni stolp odpre pogled na vse
Slovenske gorice in prek meje v Avstrijo. S stolpa je navdihe za svojo
poezijo dobil tudi Rudolf Maister, ki ima na eni od stavb na Zavrhu tu-
di spominsko ploščo. Ob stolpu je lepo ohranjena tudi tipična arhitektu-
ra Slovenskih goric.
Bodoči hotel Agata ob jezeru v bližini gradu Hrastovec. Sicer je zanj
zmanjkalo denarja, a upajo, da bo kmalu zgrajen do konca.
Lenarške razglednice
V samem Lenartu se mesto počasi in vztrajno širi. V centru so lenarški
obrtniki postavili lično naselje, v katerem bodo trgovine, lokali in delav-
nice.
V hrastovškem gradu je zavod za duševno prizadete. S svojo arhitekturo
in lepo okolico pa je prav gotovo bodoči turistični biser v lenarški obči-
ni.
Voličina je idilična vasica, stisnjena pod obronke Slovenskih goric. V
njej se prepleta arhitektura trga s tradicionalno slovenskogoriško pode-
želsko gradnjo. K idili sodi tudi štorklja na dimniku.
Tekst in fotografije: Darja Lukman, Marija Samec
Eni cenijo, drugi uničujejo
So občine oziroma ljudje v njih, ki poznajo, cenijo,
vzdržujejo ali še celo na novo odkrivajo naravne in
kulturne znamenitosti svojih krajev. So celo take, ki v
primerjavi z drugimi nimajo evropsko ali svetovno
znanih kulturnih znamenitosti, jih pa znajo ceniti in
narediti vse za njihovo ohranitev. Pa tudi take so,
kjer ljudje nimajo zavesti o naravnih in kulturnih
spomenikih, ki jih obdajajo, in jih vztrajno ignorirajo
ali uničujejo. Med prve sodi Lenart, med druge pa še
najbolj Ptuj. Tak je vsaj vtis, ki ga dobiš, če se v Le-
nartu seznaniš z delom Odbora za varovanje kulturne
in naravne dediščine. Projekt, ki se ga je lotila ta
skupina prostovoljcev iz lenarške občine, so naslovili
Odkrivamo, ohranjamo in obnavljamo kulturno in
naravno dediščino.
Skupina je sestavljena tako iz strokovnjakov ka-
kor tudi iz ljubiteljev, ki so si med seboj razdelili
yeč področij. Vida Savli skrbi za sponzorstvo pro-
jektov in koordinacijo dela, Aleš Arih za kulturne
spomenike in naravne znamenitosti, Janez Erjavec
za ekologijo, Sašo Horvat za delo z mladimi, dr. Bo-
rut Juvanec za arhitekturo, znani strokovnjak magi-
ster Slavko Lapajne za ohranjenje in čistočo vod,
Milena Rešič za delo s šolami in Marjan Toš za in-
formiranje. Dela se je skupina lotila sistematično, v
program pa si zadala: popis naravnih in kulturnih
znamenitosti, arhitekturo, skrb za vode in ekologi-
jo.
Popis spomenikov
Skupina se je lotila popisa arheoloških, zgodo-
vinskih, arhitektonskih, urbanističnih, etnoloških in
tehniških spomenikov. Prav tako pa tudi popisuje
fTiorebitne krajinske parke, naravne rezervate, nara-
vne spomenike, spomenike oblikovane narave ter
ogrožene rastlinske in živalske vrste. Osnovni na-
men dela te skupine pa je, da bi v Lenartu imeli po-
pis, urejeno dokumentacijo vseh teh spomenikov,
predvsem pa, da bi izdelali odlok o razglasitvi kul-
turnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih
znamenitosti. Končni cilj tega početja pa je ohra-
njanje teh dragocenosti in razširjanje slovesa o njih
kot dragocenostih Slovenskih goric.
Arhitekturna dediščina
Skupina odkriva značilno ljudsko arhitekturo in
njene posamične rešitve, mestno arhitekturo, pa tu-
di grajsko in sakralno. Tudi ta skupina želi popisati
znamenitosti in jih predstaviti širši javnosti s plaka-
ti, prospekti in turističnimi zemljevidi. Poglavitni
namen skupine pa je, da bi tudi bodoča arhitektura
bila v skladu z dediščino, da ne bi kazila značilne
podobe in s svojo kričavostjo odvračala pozornosti
od zanimivih podrobnosti ter kvarila estetike slo-
venskogoriških naselij. Nekateri objekti bi lahko tu-
di dobro služili, če bi jih ustrezno obogatili s kultur-
no ponudbo in bi jih tako rešili tudi pred propada-
njem.
Dragocene vode in ekologija
Ko sem se pogovarjala z magistrom Slavkom l.a-
pajnetom, ki vodi skupino za vode, je ta z velikim
navdušenjem pripovedoval, kako bi poleg tega da
bi vode ohranili neonesnažene, dosegli tudi spošto-
vanje do domačih virov podtalnice iz vodnjakov.
Tako ne bi bili odvisni od velikih vodovodnih siste-
mov iz ptujske in mariborske občine, ki jim zadnje
čase grozijo ekološke katastrofe.
Pa tudi kulturno vrednost imajo obnovljeni stari
vodnjaki s svojo značilno podobo. Skupina za vode
pa se bo poleg tega ukvarjala tudi z jezeri, ki jih je v
Lenartu kar precej, kakor tudi s čiščenjem potokov
in možnostmi za čistilne naprave na pomembnejših
vodotokih. Za nekatere vode bodo iskali možnosti
tudi za rekreacijsko in gospodarsko izkoriščanje,
predvsem za turizem in ribogojništvo. Vse to pa ima
za osnovo dobro izdelan kataster vseh vod, kataster
onesnaženih vod, prav tako pa tudi kataster divjih
odlagališč komunalnih odpadkov, ki so pogosto ob
vodah, in kataster vseh onesnaževalcev potokov in
jezer.	^
Delo te skupine je tesno povezano z delom skupi-
ne za ekologijo. Njena naloga je, da najde naju-
streznejše sisteme čiščenja okolja kakor tudi varčne
porabe energije in da spelje konkretne aktivnosti, ki
bodo pokazale, da se da tudi kaj narediti.
Konkretna rezultata dela te skupine sta predvsem
vpeljava organiziranega ločenega odlaganja smeti
in njihovega vračanja v predelavo, o katerem smo
že pisali, kakor tudi sprejem odloka o zaščiti stare
struge potoka Globovnica.
Ob koncu ni odveč omeniti, da v ptujski občini že
imamo odlok o zaščiti naravnih in kulturnih spome-
nikov, a žal vemo zelo malo o tem, katere so nara-
vne znamenitosti (krajinski parki, naravni rezervati
in naravni spomeniki), da o njihovi zaščiti in sank-
cijah do tistih, ki jih vztrajno uničujejo in zalagajo z
divje odloženimi odpadki, niti ne govorimo. Celo
sami občinski organi so si pred nedavnim hoteli pri-
voščiti uničenje naravnih rezervatov in spomenikov
(Podvinci, Kicar, Grajena).
V prejšnji številki smo pisali o tem, da so v Lenartu z odlo-
kom zaščitili staro strugo potoka Globovnica. Naše pisanje je ta-
koj naletelo na odmev. Krajani, ki prebivajo v bližini tega potoka,
so dejali, da je sicer lepo, da so ga zaščitili, zanima pa jih, kdo bo
odlok izvajal. Velikokrat ponoči namreč naletijo na nepridiprave,
ki v ta potok vozijo najrazličnejše odpadke, povrh tega pa je v po-
tok neustrezno speljana tudi kanalizacija. V krajevni skupnosti
Lenart so krajani o tem že večkrat govorili. Pravijo, da je to odpr-
ta javna kanalizacija Lenarta. In tudi naš ogled te stare struge je
to potrdil. Najhuje je, da se vse to potem izliva v jezero Radehova.
Krajani zahtevajo analizo vode v potoku in gradnjo ustreznih si-
stemov.
8 — OD TU IN TAM
19. april 1990 - TEDNIK
Ali smo res tako
bogati?
2e kar v navadi je, da se v pomladnih dneh naša odlagališča od-
padkov polnijo bolj kot v drugih letnih časih. In če ne gre za divja
odlagališča, je tako čisto prav, saj je sedaj čas, da se rešimo navlake
pri hiši.
A kot kaže, so pri tem svojem sicer vzornem opravilu mnogi pre-
več samokritični ali morda le površni. Kako bi se sicer lahko zgodilo,
da bi na smetišču lahko našli povsem nov par delavskih čevljev, vreč-
ko z nekaj kilogrami kovancev (denarja!), pa nekaj kilogramov vsaj
na videz nepokvarjenih klobas v kartonu, stole in druge dele pohi-
štva, vzmetnice (nepoškodovane) in še kaj, kar sploh ne sodi na sme-
tišče. Saj je slišati neverjetno, ampak v gramoznici ob hajdinskem po-
kopališču smo te ugotovitve lahko podkrepili tudi s fotografijami.
Povsem nov par delavskih čevljev, še v kartonski škatli...
V kilogramski vrečki kave bar je bilo tudi nekaj kilogramov neveljavnih
in veljavnih dinarskih kovancev ...
Da so odvržene klobase povsem užitne, je dokazal pes najditelja, ki jih
je vse po vrsti pojedel in še sedaj hodi po svetu ...
Nekateri občani pa znajo biti celo nesramni. Namesto da bi svoje od-
padke zapeljali v jamo, jih zmečejo kar ob asfaltni cesti, saj je to veliko
lažje ...
Foto: M. Ozmec
Odkritje spominske plošče
dr. Stanku Cajnkarju v Savcih
Dr, Stanko Cajnkar se je rodil 25. aprila 1900 v Savcih pri
Tomažu, umrl pa 17. januarja 1977 v Ljubljani; pokopan je pri
Tomažu. Poznan je kot dramatik, pripovednik, esejist, profesor
(pred vojno je učil tudi na ptujski gimnaziji), dekan teološke fa-
kultete v Ljubljani, glavni urednik publikacij Mohorjeve družbe in
odgovorni urednik Bogoslovnega vestnika. Prejel je knjižno nagra-
do mesta Ljubljane. Znane so njegove drame Potopljeni zvon. Za
svobodo, Zvestoba, Petovijska tragedija in povesti V planinah. Po
vrnitvi. Napisal je tudi romane: Noetova barka, Križnarjevi, Slo-
ven iz Petovije. Med številnimi eseji so znani Razgovori.
5. maja letos bodo na njegovi
rojstni hiši v Savcih pri Tomažu
odkrili spominsko ploščo z napi-
som »Dr. Stanko Cajnkar — teo-
log — pisatelj — publicist
1900-1977«.
Pokrovitelj otvoritve je ob obeh
kulturnih skupnostih — republi-
ške in občinske — DO Jeruzalem
Ormož — Sadjarstvo Savci.
Na enem izmed številnih se-
stankov pripravljalnega odbora
za odkritje plošče dr. Stanku
Cajnkarju ob devetdesetletnici
rojstva na rojstni hiši v Savcih
pri Tomažu, ki je bil minuli to-
rek, so se pogovarjali o delu, ki
je že opravljeno, in o vsem, kar
še morajo do otvoritve postoriti.
Sestanka se je ob predsednici pri-
pravljalnega odbora Anici Rajh
od Tomaža in še drugih članih
udeležil tudi profesor Alše Arih
Iz Zavoda za varovanje naravne in
kulturne dediščine iz Maribora.
Anica Rajh je povedala, da sode-
lujejo z Mohorjevo družbo, kjer
je bil dr. Cajnkar dolga leta
urednik publikacij, v priprave ob
otvoritvi se vključuje tudi slavi-
stično društvo Maribor, po zaslu-
gi Aleša Ariha se je v akcijo
vključila tudi Kulturna skupnost
Slovenije ter občinska kulturna
skupnost Ormož.
Reliefno ploščo bo iz poliestra
izdelal akademski kipar Viktor
Gojkovič in bo patinirana, tako
da bo videti kot bron.
Vzporedno z odkritjem spo-
minske plošče bo v prostorih os-
novne šole Tomaž pri Ormožu
(Savci spadajo v njihov šolski
okoliš) priložnostna razstava nje-
govih del in vsega, kar je še osta-
lo po njem. Veliko njegove kul-
turne dediščine se je ohranilo,
vendar je del po njegovi smrti
odpotoval neznano kam, zato bo
potrebno marsikaj še poiskati.
Razstavljalci se zavedajo drago-
cenosti te dediščine in težav ob
njenem varovanju. Pri Mohorjevi
družbi bo pravočasno izšla knjiga,
v kateri bo esej Razmišljanja o
očenašu in drama Potopljeni svet.
Aleš Arih je povedal, da je roj-
stna hiša dr. Cajnkarja pravi et-
nološko-zgodovinski spomenik.
Na enem izmed tramov so ob ob-
novi odkrili letnico 1760. Hiša je
torej stara 230 let in že zato je
kulturna javnost dolžna, da jo
obnovi in ohrani. Veseli so, ker
se hiša veže na družino Cajnkar-
jevih in je obenem kulturni in et-
nološki spomenik, kar vsemu da-
je še poseben čar. Obnovo so pri-
čeli sicer v zadnjem trenutku,
vendar še vedno dovolj zgodaj,
da do odkritja spominske plošče
ne bodo pretirano hiteli. Pravo-
časno pa so tudi ugotovili, da
odkritje plošče ne bi imelo pra-
vega pomena, če ne bi vzpored-
no obnovili še tega avtentičnega
spomenika.
»Skozi stranska vrata smo uvr-
stili to akcijo v kulturni skupno-
sti Slovenije ob velikem razume-
vanju občinske kulturne skupno-
sti Ormož in je tudi ena zadnjih
akcij v dosedanjem sistemu fi-
nansiranja,« je zatrdil Aleš Arih.
Hišo je načel zob časa. Pri ob-
novi so želeli, da bi ji vrnili pr-
votno podobo, pa tega v celoti
niso uspeli narediti (slamnata
streha in še kaj), ker bi bili stro-
ški le preveliki. To pa ne pome-
ni, da se niso potrudili in hiši vr-
nili tistih elementov, ki so zanjo
značilni. Pri obnovi so veliko po-
magali domači — Canjkarjevi, ki
v hiši živijo. Delajo cele dneve in
so pri tem so prihranili ogromne
vsote denarja. Posebej je potreb-
no omeniti soseda Pozniča, ki je
vsestranski mojster in z veseljem
pomaga pri obnovi.
Profesor Aleš Arih je še dodal,
da so gradbena dela v sklepni fa-
zi, sedaj so na vrsti samo še razni
kozmetični popravki, urejeno bo
tudi gospodarsko poslopje, oko-
lica domačije in vodnjak.
Lansko leto so to prelepo sta-
ro hišo ujeli na platno slikarji
amaterji, ki so se udeležili slikar-
ske kolonije pri Tomažu.
5. maja letos, ob otvoritvi spo-
minske plošče, se bo, tako vsaj
predvidevajo, zbral slovenski
kulturni vrh. Obnova ene izmed
domačij pomembnih mož je za
občino Ormož velikega pomena,
saj so želeli obnoviti dve rojstni
hiši pisateljev oziroma pesnikov
Stanka Vraza v Cerovcu in Frana
Ksavra Meška v Gornjih Ključa-
rovcih, vendar brez razumevanja
domačih, ki v teh hišah živijo, ni
bilo uspeha. Pri obnovi Cajnkar-
jeve domačije pa se njegovi po-
tomci, ki živijo tu, trdno zavedajo
svojih korenin, visoko*cenijo svo-
jega sorodnika.
Vida Topolovec
Zdravilišče Ptujske toplice obvešča vse sindikal-
ne organizacije, društva upokojencev in individu-
\ Ch^^	kopalce, da so v predprodaji vstopnice s po-
' ^^ pustom.
Prav tako pa so v predprodaji sezonske karte z 20 oziroma 25%
popustom.
Popust velja samo do 1. 5. 1990, torej pohitite.
Hkrati pa vas obveščamo, da bodo bazeni Ptujskih toplic zaradi
rednega čiščenja zaprti 23. 4. 1990 in ne kot običajno zadnji po-
nedeljek v mesecu.
Druge informacije po telefonu: 771-721 ali 771-782.
Slušatelji Sindikalne šole Ptuj '90 pred Delavskim domom Franca
Krambergerja v Ptuju.
(Foto: Stanko Kosi)
Sindikalna šola Ptuj '90
končala delo
V ptujskem Delavskem domu Franca Krambergerja so 12. aprila na svečan
način končali usposabljanje 24 sindikalnih delavcev. Predsednik občinskega
sveta Svobodnih sindikatov občine Ptuj Viktor Markovič je vsem slušateljem
podelil priznanja za uspešno opravljen program usposabljanja.
Na svečanem zboru slušateljev so obravnavali in sprejeli sklepno oceno iz-
vedbe celotnega učnega programa, ki je potekal ob petkih in sobotah od 23. fe-
bruarja do 12. aprila. Z zelo uspešnim koncem letošnjega usposabljanja za sin-
dikalno delo so proslavili tudi 30-letnico delovanja Sindikalne šole Ptuj, ki jo je
ustanovil občinski sindikalni svet ZSS Ptuj 1960. leta. V šoli seje doslej usposo-
bilo nad tisoč sindikalnih delavcev, ki so se vidno uveljavili na področju sindi-
kalnega dela in družbene angažiranosti.	pg
»Pozdravite nam Ptujčane«
To so besede devetih ptujskih fantov, ki služijo vojaški stan v Kraljevu. Iz-
rekli pa so jih ob slovesu, ko so se v soboto poslavljali od svojcev in prijateljev,
ki so tega dne prisostvovali svečani zaobljubi.
Fantje so prebrodili začetno krizo, kljub solzam v očeh ob snidenju so slovo
dobro prenesli. Kar petintrideset Ptujčanov se je s posebnim avtobusom udele-
žilo svečanosti. Da je ta skupinski izlet tako uspel, se lahko predvsem zahvali-
mo Jožetu Galunu iz Hajdoš, pobudniku in organizatorju, kot tudi Oddelku za
ljudsko obrambo SO Ptuj, ki mu je posredoval imena vseh fantov, ki služijo vo-
jaški rok v Kraljevu. Škoda, da ne moremo tokrat objaviti skupinskega posnet-
ka tega snidenja; morda drugič.	Lestan
Spomladansko čiščenje
»No, Feliks, kaj praviš? Pa so
za nami tudi volitve. Prve svobod-
ne volitve po 45 letih. V Sloveniji
in Jugoslaviji. Si videl ti. večni pe-
simist, da nam je uspelo narediti
še nekaj krepkih korakov proti Ev-
ropi, s katero koketiramo in si je
od srca želimo ?« sem napadel Fe-
liksa 9. aprila že navsezgodaj.
»Drek pa krepki koraki,« se je
glasil njegov nepričakovano krepki
in cinični odgovor na moj napad iz
zasede. Seveda me je močno mi-
kalo, da bi izvedel, kaj je vzrok te-
mu njegovemu ciničnemu izpadu.
Zato sem ga povabil na kavico, da
mi podrobneje pojasni svoje stališ-
če.
»Vidiš,« je dejal, srknil požirek
temne tekočine in nadaljeval: »Te
tvoje volitve — krepki koraki proti
Evropi, kakor praviš — so samo,
da se izrazim slikovito in vsem ra-
zumljivo, uvod v spomladansko
čiščenje. To, da so po naključju
sovpadle s pomladnim časom, se-
veda s tem nima kaj dosti. Tudi če
bi bile pozimi, bi bile uvod v spo-
mladansko čiščenje. Seveda je lo-
gično, da nas po uvodu čaka še
krepka glavnina spomladanskega
čiščenja.«
Ker sem ga pogledal tako idiot-
sko, kakor da bi gledal idiota, je
takoj pohitel s pojasnjevanjem te
svoje vse bolj zanimive teorije.
»Poglej. Slovenijo si lahko za-
misliš kot veliko stanovanjsko
stavbo, slovenske volilce pa kot
stanovalce — upravljalce te stav-
be. A slediš?«
Prikimal sem, pa čeprav sem še-
le začel poganjati svoje zaspane
možgane, on pa je nadaljeval: »Če
ti je torej to jasno, ti bo tudi dru-
go. Te volitve namreč ne pomenijo
nič drugega kot to, da so se stano-
valci lahko prvič svobodno odloči-
li, kako bodo razpostavili inventar
in koga bodo imeli v hišnem svetu.
Seveda so tako, kakor da bi mi-
gnil, prestavili precej inventarja z
vidnih mest v kote in na podstrešje
in seveda tudi obratno. Podobno
pa se je zgodilo tudi hišnemu sve-
tu. Vendar pa to še zdaleč ni do-
volj, da bi lahko resno računali z
Evropino simpatijo. Vedeti je tre-
ba, da je Evropa kljub vsemu pre-
cej konzervativna punca in bomo
imeli šanse pri njej le kot urejeni
in čisti mladeniči. Zato bo treba
opraviti še ogromno dela. Oprati
V5e umazano perilo, ki se je kopiči-
lo 45 let. S prati vse, prav vse pac-
ke — tako črne kakor bele in rde-
če, nato pa vso stavbo od zunaj in
od znotraj na novo prepleskati v
svetlih in veselih tonih. In ne na-
zadnje — moramo se še izobraziti.
No, in šele takšni se lahko pojavi-
mo kot snubci pred Evropo, ne da
bi nas bilo sram.«
»Ti, Feliks, od kod pa si vse to
pobral?« sem ga previdno vprašal.
»Ne, to ni zraslo na mojem zelj-
niku, da ne boš mislil, da sem
nor,« je pohitel s pojasnjevanjem,
ko je videl, kako nezaupljivo ga
gledam. »To je, sicer diskretno, a
vseeno dovolj razumljivo, sporočilo
TV Ljubljana. Če si gledal v nede-
ljo zvečer posebne oddaje >Danes
volimo<, si pred njimi videl —
kaj?« je dreznil vame s precej čud-
nim vprašanjem.
»Ne vem natančno, Feliks, a zdi
se mi, da so bile reklame,« sem
mu negotovo odvrnil po srednje
dolgem vrtanju po možganih.
»Točno. Cel večer so se pona-
vljale reklame. In to cel in isti re-
klamni blok. Reklamirali pa so —
no, kaj so reklamirali?« me je
m reva ril še naprej.
»Tega pa res ne vem, Feliks, pa
četudi si razbijem glavo.«
»Pa ti jaz povem,« mi je dejal z
zmagovalnim nasmeškom in od
kave popackanih ustnicah. »Re-
klamirali so čistila, lake in Enci-
klopedijo Slovenije. In to po na-
slednjem vrstnem redu: beU on in
beli lux, Martin Krpan, barve in
laki Virga in na koncu — Enciklo-
pedija Slovenije.«
»A to bi naj bilo po tvoje nekak-
šno posebno, diskretno sporočilo ?«
sem ga vprašal, v.ve bolj dvomeč v
njegovo prištevnost.
»Seveda. In samo butcu je lah-
ko ostalo prikrito pravo sporočilo
tega reklamnega bloka. To je: naj-
prej oprati vse umazano perilo, na-
to stavbo od zunaj in znotraj oči-
stiti in na novo prepleskati in se
posvetiti izobraževanju. Šele po-
tem lahko gremo snubit Evropo.«
Še preden sem lahko kaj dodal,
je Feliks rekoč da že zamuja na
šiht, oddrvel in me prepustil same-
mu sebi in morečemu razmišljanju
o tem, kakšen butec sem, ko ne ra-
zumem več niti navadnih — vsem
razumljivih — reklamnih sporočil.
Fredi
Dve leti na Goleni otoku
Ne dodajajo začimb predvolilnemu golažu samo spre-
tni, ampak tudi nevedni, zlobni in škodoželjni udeležen-
ci. Zato je pravzaprav čudno, zakaj se v teh časih pojas-
njuje tako malo stvari, ki bi jih bilo treba razgaliti pred
javnostjo.
Ignaca Vrhovška, enega ptujskih kandidatov za delega-
ta zbora občin slovenske skupščine, so v občini pred krat-
kim črnili kot bivšega obsojenca. Tudi vas bi zanimalo za-
kaj? Njegova zgodba pa bi sama po sebi morala biti že
zdavnaj razgaljena. Že zato, ker je moral preživeti dve leti
na Golem otoku — ker se ni hotel obriti.
Končal je podoficirsko šolo in avgusta 1962 so ga za-
poslili v Pločah. Precejšnjemu nezadovoljstvu med oficir-
M in podoficirji je takrat še sam dodal sklep in pisno izja-
vo, da se ne bo bril (vojaška suknja ga je začela hitro tiš-
čati). Na prigovarjanje starešin je izjavo preklical in se
spet po vojaško uredil. Napisali so mu celo objavo za do-
pust in z njo v žepu je mimogrede še skočil na sodišče, na
katerega so ga poklicali, in ker je upal, da bo vse skupaj
samo formalnost.
Se takrat je bil naiven, ko se je že znašel najprej v civil-
nem zaporu, dva dni pred potresom v Skopju leta 1963
pa so ga prepeljali na Goli otok. »Takrat je bilo tam
ogromno vojaških starešin,« ve še danes. Ne govori rad o
mesecu samice ob novem ietu, o pokopališču mrtvih na
otoku, ki ga je slučajno odkril. Odslužil je dve leti — po
sodbi vojaškega sodišča Split I K, št. 165/63 (19. junij
1%3), pa čeprav sodbe ni nikoli držal v svojih rokah in je
nikoli ni videl. Samo dokument obstaja, da sta njegova
starša morala plačati takrat visoke stroške sodnega po-
stopka.
Lani je bil Ignac Vrhovšek z družino na dopustu v Spli-
tu. Obstal je pred zgradbo, kjer so mu zagrenili in zapeča-
tili dve leti mladosti. Ojunačil seje in hotel videti svoj do-
sje ali vsaj dobiti kopijo obsodbe. Toda pod »svojo« šte-
vilko ni našel ničesar. »Gotovo ste se zmotili,« so ga od-
pravili. Toda to zmoto bo enkrat treba razkriti, dokumen-
te bo treba pokazati. Da se bo vedelo, kaj je še ne tako
dolgo pomenilo »odbijanje izvršenja naredenja iz čl.
327/11 KZ«, da se bo vedelo, kako prozorne formule so
uporabljali za takšne in podobne primere.
Franc Milošič
TEDNIK - 19- april 1990
OD TU IN TAM — 9
OBISK PEVCEV SREDNJEŠOLCEV IZ KOPRA
Pesem spleta prijateljstva
Ko je dan pred volilnim mol-
kom, 6. aprila, po vseh volilnih
zborih in konvencijah v avli
Srednješolskega centra v Ptuju
zadonela pesem iz grl srednješol-
cev, je bilo čutiti pravo olajšanje,
urica sprostitve, ki so jo pripravi-
li pevci mešanega mladinskega
pevskega zbora ptujskega Sred-
nješolskega centra skupaj z me-
šanim mladinskim pevskim zbo-
rom srednjih šol iz Kopra. Ptuj-
čani so za minuli konec tedna
povabili v goste srednješolce,
pevce iz Kopra. Kmalu pa načr-
tujejo, da jim obisk vrnejo. V so-
boto so jim razkazali Ptuj z mu-
zejskimi zbirkami, zapeljali pa šo
jih še na Ptujsko Goro. Žal se je
vreme skujalo, pa to mlade pev-
ce ni kaj dosti motilo. Le bolj
premraženi so bili, kot bi bili ob
toplejšem vremenu.
Tako gostje iz Kopra kot do-
mači pevci so v petek pripravili
koncertni večer zborovskega pe-
tja, ki je prijetno presenetil. Go-
stujoči zbor je potrdil zlata in
srebrna priznanja z mladinskega
pevskega festivala v Celju. Ubra-
ni glasovi so zvonko zadoneli po
avli centra in poželi buren
aplavz, in če pri tem človek po-
misli, v kakšnih razmerah delajo
zbori na srednjih šolah, ko se ge-
neracije vsako leto menjajo, s
tem pa tudi člani zbora, je uspeh
teh zborov še toliko bolj drago-
cen, predvsem pa pridobljen s
trudom tako zborovodij kot pev-
cev samih.
Srečanja mladih pevcev, kakr-
šno je bilo minuli konec tedna,
pa ni samo nagrada, ampak tudi
doživetje, kjer se sklepajo prija-
teljstva, kjer se izmenjajo izkuš-
nje in vedenje o tem, koliko v pe-
tju zmorejo drugi. Srečanja, ki
dajejo izkušnje za življenje, ka-
kršnih v šolskih urah ni mogoče
dobiti.
NaV
Gostje iz Kopra. (Foto: Langerholc.)
Za gimnazijo
usmeritev
Srednješolski center Dušana Kvedra v Ptuju je za šol-
sko leto 1990/91 razpisal 750 prostih mest v programih
srednjega izobraževanja in 90 v skrajšanih programih. Do
28. marca, ko so srednje šole sprejemale prijave za vpis,
se je prijavilo 718 kandidatov za srednje in 61 za skrajša-
ne programe. V skrajšanih programih traja šolanje za II.
zahtevnostno stopnjo dve leti, v programih srednjega izo-
braževanja pa traja šolanje tri leta za IV. zahtevnostno
stopnjo in štiri za V. zahtevnsotno stopnjo.
V Ptuju so še prosta mesta v metalurgiji, strojništvu in
kmetijski usmeritvi. V ekonomski usmeritvi (poslovno-fi-
nančna in trgovinska dejavnost) in za gimnazijo pa se je v
obeh usmeritvah prijavilo za en oddelek več učencev, kot
je razpisanih mest. V programu elektrotehnika je sicer šte-
vilo prijav enako številu razpisanih mest, vendar pa pri-
haja do razlike po smereh. Tako je za V. zahtevnostno
stopnjo v smeri izobraževanja elektrotehnikov elektroni-
kov bilo razpisanih 30 prostih mest, prijavilo pa se je 79
učencev.
Srednješolski center je tako na republiški komite za
in ekonomsko
več prijav
vzgojo in izobraževanje naslovil vlogo za spremembo šte-
vila vpisnih mest. Tako naj bi dobil dodatno en oddelek
za program poslovnofinančna in trgovinska dejavnost in
en oddelek gimnazije. V programu elektrotehnika pa pro-
sijo za zamenjavo smeri, in sicer naj bi bil le en oddelek
IV. zahtevnostne stopnje in dva oddelka smeri elektroteh-
nik elektronik V. zahtevnostne stopnje.
Razveseljivo je, da se želi vedno več učencev šolati v
najvišji zahtevnostni stopnji in upati je, da bo pristojni re-
publiški komite ustregel potrebam Srednješolskega centra
v Ptuju. Toliko bolj, ker sta ptujska in ormoška občina
glede izobrazbene strukture zaposlenih pri koncu lestvice
v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami.
Z izvedbo novega splošnoizobraževalnega programa
gimnazije so načrtovalci predvideli, da naj bi se okrog 25
odstotkov učencev vpisalo na ta program, ki je namenjen
predvsem tistih učencem, ki nameravajo nadaljevati štu-
dij na višjih in visokih šolah. Z dodatnim oddelkom pa bi
v ptujski in ormoški občini zajeli v ta program 15 odsto-
tkov učencev.	NaV
Pelo bo blizu
600 pevcev
Jutri, 20. aprila, bo ob 17. uri v avli
Srednješolskega centra Dušana Kve-
dra v Ptuju že 31. revija otroških pev-
skih zborov. Nastopilo jih bo 14 iz os-
novnih šol: Franca Belšaka Gorišni-
ca, dr. Franja Žgeča Domava, bratov
Reš Destmik, Slovenjegoriške čete
Juršinci, Franca Osojnika Ptuj, Bori-
sa Kidriča Kidričevo, Majšperk, Vi-
dem, Maksa Bračiča Cirkulan^ bra-
tov Strafela Markovci, Toneta Znida-
riča Ptuj, Olge Meglič Ptuj, Cirkovce
in glasbene šole Karola Pahorja. Vsak
zbor bo zapel dve pesmi, nastopilo pa
bo blizu 600 pevcev. Revijo organizi-
ra Zveza kulturnih organizacij občine
Ptuj. Vstopnice lahko dobite pol ure
pred koncertom.
NaV
Šola drugod
Ob težkem rojevanju političnega pluralizma upravičeno pričaku-
jemo, da se bo uspela izmuzniti v novo življenje tudi naša šola, da bo
postala končno avtonomna, neodvisna od trenutnih političnih, ideo-
loških in še kakšnih vplivov in da bo tudi tisti, ki nosi na svojih rame-
nih največjo težo, učitelj, doživel ustrezno priznanje svojih prizade-
vanj.
Kako je s šolo v razvitem svetu, smo želeli slišati učitelji srednje-
šolskega centra, zato je bil 3. aprila naš gost gospod Richard Wals-
ham, generalni sekretar avstralske zveze učiteljev in predsednik paci-
fiške zveze učiteljev. To ni bil prvi tovrstni obisk iz »širokega sveta«,
pred tem so bili pri nas že predstavniki podobnih organizacij iz Švice,
Zahodne Nemčije, Avstralije in tudi jugoslovanski šolski ministri.
Gost iz Avstralije je peščico ptujskih srednješolskih učiteljev se-
znanil najprej z organizacijo šolstva v svoji deželi. Izobraževanje je
tam v pristojnosti posameznih držav«, večina šol je državnih, okrog
četrtine pa privatnih, last različnih Cerkva. Šolanje se začne pri petih
letih z osnovno šolo, ki traja sedem let, nato sledi splošna srednja šo-
la, ki je prva štiri leta obvezna. Peto in šesto leto srednje šole je spe-
cializirano v pripravo dijakov za univerzo, ki tudi odločilno vpliva na
učni program v teh zadnjih dveh letih. Avstralski učitelj je pri svojem
delu bolj samostojen kot slovenski, saj je v okviru programa, ki ga v
glavnih potezah sicer sestavi vlada, iniciativa prepuščena njemu, tudi
učbenike izbira in določa sam ali pa jih celo napiše sam. V razredu je
28 ur na teden po 40 minut, lahko pa mu zavidamo v tem, da se mu ni
treba ukvarjati s stotimi drugimi stvarmi razen s poukom, celo izosta-
janje učencev dela sive lase ravnatelju, ne učiteljem.
Povprašali smo ga tudi o velikosti in kadrih avstralskih srednjih
šol in izvedeli, da ima pri njih srednja šola največ 800 do 1000 dija-
kov. »Vaši centri so >too big< — preveliki,« je ugotavljal. Poleg učite-
ljev so zaposleni še psiholog, svetovalec za poklicno usmerjanje, labo-
rant, av tehnik, knjižničar. Knjižnice imajo v procesu izobraževanja
pomembno vlogo — učence seznanijo z načini iskanja informacij, za-
sledujejo in nudijo novejšo literaturo, vendar, kot pri nas, premalo.
Informacija, da pri zaposlovanju učiteljev igra določeno vlogo tudi
politično prepričanje in je lahko zaradi tega učitelj tudi diskriminiran,
ni bila nova.
Naši otroci lahko zavidajo avstralskim vrstnikom, ker ti lahko
spijo dlje, pouk namreč začenjajo ob 9. in so v šoli do 14. ure. Svo-
bodni sindikat, vanj je vključenih 90 % učiteljev, skrbi predvsem za
plače in delovne razmere. Zanimalo nas je, seveda, kakšna je plača
avstralskega učitelja začetniška znaša 24.000 avstralskih dolar-
jev,po nekaj letih, če napreduje (na napredovanje pa čaka tudi 9 let),
pa se zviša na okrog 35.000 dolarjev. Pri tem nam pa ni uspelo pri-
merjati še življenjskih stroškov, tako da podatek ni dosti vreden. Ne-
zaposlenosti med učitelji praktično ni, vendar se mladi ne odločajo
radi za učiteljski poklic, zato se le-ta stara. Iz tega lahko sklepamo, da
ugled našega poklica v Avstraliji ni ravno velik.
Naš gost je poudaril, da so si problemi učiteljev po svetu zelo po-
dobni. Izrazil pa je optimizem glede vloge učiteljskega poklica pred-
vsem v državah, ki se zavedajo, da je razvoj odvisen od kvalitetnega
izobraževanja in s tem tudi od dobrega učitelja.
D. E-
Leto: XXVI Ptuj, 19. april 1990 Številka: 11
VSEBINA:
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
60.	Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezno veterinarsko 62. Poročilo volilne komisije KS Grajena o izidu referenduma za uvedbo
sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj krajevnega samoprispevka na območju KS Grajena za sofinansiranje
KRAJEVNE SKUPNOSTI programskih nalog v letih 1990—1995
61.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinansiranje program-
skih nalog v letih 1990-1995 POPRAVEK
60.
Na podjagi 29. člena Zakona o zdravstve-
nem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85),
V. točka Odloka o pristojbinah za zdravstvena
spričevala in potrdila ter o kriterijih za določi-
tev pristojbin za veterinarsko sanitarne pregle-
de in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 43/85,
5/86,46/86, 48/87,28/88, 45/88, 12/89, 24/89
in 34/89) ter 4. člena Odloka o Izvršnem svetu
Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 2 ^74) je Izvršni svet Skupšči-
ne občine Ptuj dne 4/4-1990 na 196. seji sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezno
veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v
občini Ptuj
1. člen
Spremeni se 1. člen Odredbe o pristojbinah
za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in
dovoljenja v občini Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 3/1990) in glasi:
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede
pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in
odpadkov ter za obvezne preglede klavnih ko-
pitarjev in parkljarjev, perutnine in kuncev ter
za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi
izdelki za javno potrošnjo, se v občini Ptuj pla-
čujejo naslednje pristojbine:
I. Veterinarsko sanitarni pre-
gledi pošiljk pri naklada-
nju, razkladanju in prekla-
danju živali, živalskih pro-
izvodov in surovin ter od-
padkov
a)	za kamion do 2 toni 132,70 din
b)	za kamion nad 2 toni ali
vagon 227,50 din
c)	za kamion za enodnev.
piščance 50,30 din
č) kosovne pošiljke
—	za kopitarje in gove-
do od komada 67,80 din
—	za teleta od komada 23,70 din
—	za prašiče in drobni-
co od komada 23,70 din
—	za živo perutnino
vsakih začetih 50 ko-
madov 27,40 din
—	za čebeljo družino
27,40 din
za meso, mast in drobo-
vino kopitarjev, par-
kljarjev, perutnine od
100 kg 16,10 din
—	za mesne izdelke, ra-
zen konzerv, od 100
kg 16,10 din
—	za mesne izdelke
MlPodlOOkg 8,80 din
—	za ribe, rake, polže
od 100 kg 54,70 din
—	za mlečne izdelke od
100 litrov ali 100 kg 9,90 din
—	za jajca od 100 ko-
madov 1,70 din
—	za jajčne izdelke od
100 kg 8,80 din
—	za ostale neimenova-
ne živalske proizvo-
de in odpadke od
100 kg 5,10 din
II. Veterinarsko sanitarni pre-
gledi pošiljk kopitarjev in
parkljev, ki se ženejo izven
območja občine od koma-
da 47,40 din
III.	Veterinarsko sanitarni pre-
gledi pri nakladanju, pre-
klad., razkladanju uvoznih
in izvoznih pošiljk živali,
živalskih proizvodov, suro-
vin in odpadkov ter seme-
na za umetno osemenjeva-
nje kopitarjev in parkljar-
jev
a)	za pošiljko semena 85,30 din
b)	za kosovne pošiljke 85,30 din
c)	za kosovne pošiljke lov-
skih turistov
—	do 20 komadov male
divjadi ali 1 komad
velike divjadi 199,00 din
—	za vsakih začetnih
nadaljnjih 20 koma-
dov male divjadi ali
1 komad velike div-
jadi 34,30 din
č) kamion do 2 toni 194,20 din
d)	kamion nad 2 toni ali
vagon
IV.	Veterinarsko sanitarni pre-
gledi klavnih živali
a)	v klavnicah
—	za govedo in kopi-
tarje po komadu 68,20 din
—	za teleta in drobnico
od komada 45,50 din
—	za prašiče s trihino-
skopijo od komada 49,30 din
—	za perutnino staro
do 2 meseca od 100
komadov 8,80 din
—	za kokoši od 100 ko-
madov 8,80 din
b)	za izdajo napotnice pri
zakolu v sili zunaj klav-
nice
—	za govedo in kopi-
tarje od komada 95,40 din
—	za teleta, drobnico
in prašiče od koma-
da 75,90 din
c)	za izdajo napotnice v
hlevu z nepreverjeno ali
sumljivo situacijo pred
odpremo v klavnico
—	za govedo in kopi-
tarje od komada 113,70 din
—	za teleta, drobnico
in prašiče od koma-
da 95,40 din
—	za perutnino po jati 188,60 din
V. Veterinarsko sanitarni pre-
gledi mesa kopitarjev, par-
kljarjev, perutnine, kuncev,
divjadi, jajc, mleka in nji-
hovih izdelkov, medu, ra-
kov, školjk, žab, namenje-
nih za hrano ljudi
a)	na kraju proizvodnje in
skladiščenja
—	meso, izvzemši meso
iz klavnice v Ptuju
od 100 kg 8,80 din
—	mesni izdelki od 100
kg 8,80 din
—	visoka divjad od ko-
mada 6,60 din
—	divji prašič, medved
od komada 49,30 din
—	divji zajci od koma-
da 3,50 din
—	divja perjad od ko-
mada 3,50 din
—	meso in izdelki v
hladilnici Slovenja
vas od 100 kg 5,10 din
—	jajca od 100 koma-
dov 1,50 din
—	jajčni izdelki od 10
kg 30,60 din
—	mleko od 100 litrov 2,10 din
—	ostalo od 10 kg 7,50 din
b)	na tržnici, preden gredo
v promet
—	meso od 10 kg 12,30 din
—	jajca od 10 komadov 1,60 din
—	ribe in ostalo od 10
kg 7,50 din
—	mleko od 10 litrov 12,30 din
—	mlečni izdelki od 10
kg ali 10 litrov 12,30 din
VI. Veterinarsko sanitarni pre-
gledi ob pojavu kužne bo-
lezni, če je meso namenje-
no za lastno domačo rabo
— teleta, prašiči in drobni-
ca za vsako začeto uro 226,90 din
VII. Za veterinarsko sanitarni
nadzor klavne perutnine in
perutninskih farmah, pre-
delava divjačine, sejmišč,
dogonov, razstavnih in dru-
gih javnih prireditev, v go-
spodarskih obrtih družbe-
ne prehrane in kmečkega
turizma za vsako začeto
uro porabljenega časa 226,90 din
V kolikor pristojbine iz 1. člena te odredbe
po komadu; kg ali litru, ne pokrijejo stroškov
pregleda, se pristojbine zaračunavajo po času,
ki je za te preglede potreben in vrednosti ure iz
predhodnega odstavka.
Pristojbine za veterinarsko sanitarni pregled
na sejmih se obračunavajo s komunalno takso,
ki jo pobira upravljalec sejmišča.
to — OD TU IN TAM
19. april 1990 - TEDNIK
Velikonočno kosilo
pri Ivanu Krambergerju
Do Krambergerjevega gostišča ob ISegovskem jezeru se lahko pripelješ iz dveh smeri — iz Lenarta, seve-
da po slabši makadamski cesti in se tistih 6 km potem tako sumljivo vleče, ter iz smeri Radgone, kjer pa je ce-
sta, kljub temu da je daljša in bolj ovinkasta, vsaj asfaltirana. ,\'a velikonočno nedeljo, ko je han Kramberger
povabil enega bivšega in dva sedanja kandidata za predsednika predsedstva republike Slovenije na nedeljsko
kosilo, je bilo precej gneče iz obeh smeri. Po velikem rumenem plakatu Demosa in številnih ob gozdni poti
parkiranih avtomobilih si lahko takoj ugotovil, da je pot do Irekove gostilne prava. Samo še streljaj in sredi
gozda, ki v teh dneh dobiva zeleno streho, stoji nad ISegovskim jezerom, kije bilo v nedeljo zaradi vetra precej
razburkano, domovanje dobrega človeka iz Negove. Na desni je grb družine Kramberger, kjer piše, da so leta
1484 v Spaierju živeli lastniki gradu Cramberg in se leta 1572 preselili na Štajersko. Na levi je bil na dolgi
verigi vsega hudega vajen pes, ki pa je pred radovedno množico, ki se je v nedeljo poleg povabljenih in novinar-
jev zbrala ob gostišču, raje zbežal v svojo utico. Dobro spravljena je bila tudi opica Ančka. Od nekod je prišel
mali I vek, ki kaže, da bi se morali z njim več ukvarjati.
Prvi povabljeni — predsedni-
ški kandidat dr. Jože Pučnik —
je bil tam že ob pol enajstih. Z
Ivekom sta pregledovala hišo od
vrha do tal in vse druge znameni-
tosti. Enak postopek je bil z Mi-
lanom Kučanom, ki seje pripeljal
natanko ob II. uri. Obema je
Ivek podaril božjo podobo (sam
je trdil, da je to bogec), zabičal
pa jima je, da jo morata imeti v
svoji pisarni. Bogec mora biti zgo-
raj, Tito pa spodaj, sicer pa bo ta-
ko ali tako prišel kontrolirat, da
ga ne bosta v Ljubljani preveč
»srala«. Vmes smo novinarji po-
stavljali dr. Jožetu Pučniku, ki je
bil izredno sproščen in dobre vo-
lje, vrsto vprašanj. Vsi skupaj
smo pokomentirali počasno šte-
tje glasov. Ko je bil čas za nepo-
sreden prenos prek Radia Mur-
ska Sobota in Vala 202, se je ob
vprašanjih slišalo predirljivo kri-
čanje pavov in škljocanje števil-
nih fotografskih aparatov. Vsi so
hoteli imeti »zgodovinsko« foto-
grafijo na svojem filmu. Vsi, ki
smo hoteli pristaviti svoj piskr-
ček (magnetofon), pa smo se pre-
rinili v ospredje. Pa nas ni bilo
ravno malo.
Vprašanja so bila različna,
med njimi tudi tisto, kako sta
oba bodoča predsedniška kandi-
data sprejela vabilo na velikono-
čno kosilo. Z veseljem; dr. Jože
Pučnik je še pristavil, da te kraje
bolj malo pozna, zato je tokrat
pač izrabil priložnost, da obišče
kraje in najbolj svojevrstnega
kandidata. Ivan Kramberger je
ob tem komaj čakal, da je prišel
do besede, in v svojem stilu je
povedal, kako se počuti med
obema sedaj že bivšima proti-
kandidatoma.« Jaz bi prosil oba,
gospoda Kučana in gospoda Pu-
čnika, katerikoli bo zmagal, naj
bosta poštena proti mojim volil-
cem in naj si zapišeta v srce: ker
je tu pri nas v Sloveniji še vedno
veliko revežev, vaju resnično iz sr-
ca prosim, da bosta pravično dela-
la. Volilcem pa ne bom rekel, ka-
terega naj volijo; naj se sami
odločijo ali za dr. Pučnika ali za
Kučana, ker pri tem ne bi bil rad
nič kriv. Na volitve pa morate iti,
ker če ne, potem bo spet še eno
»sraje« in ponovno bo dosta penez
koštalo.«
Ob precej bolj resnem vpraša-
nju, kako gledata dr.Jože Pučnik
in Milan Kučan na presenetljiv
uspeh svojega protikandidata, je
Milan Kučan povedal, da ga tak-
šen izid ne preseneča. Podcenjen
je bil delež tistih državljanov, ki
želijo imeti človeka iz svojega
okolja, človeka, ki zna govoriti
njihov jezik. Ivan to zna in je zato
potegnil za sabo toliko ljudi, ki se
skozi statistiko ne vidijo. Dr. Jože
Pučnik je povedal, da je sprva pri-
pisoval Krambergerju kakšnih 15
odstotkov glasov. Danes prizna,
da razmišlja drugače, ker Ivan go-
vori in pove tisto, kar je ljudem v
srcu in na duši, in česar ne le oni.
ampak tudi njihovi predstavniki
ne znajo ali pa si ne upajo poveda-
ti.
Kako sta kot ateista vendarle
prišla k velikonočnemu kosilu
(dr. Marka Demšarja takrat še ni
bilo, prišel je pozneje)? Dr. Jože
Pučnik je povedal, da veruje v
mnoge stvari, ne v okviru teolo-
gije, verjame pa v dobro in v člo-
veka, verjame, da brez pogleda
naprej, brez perspektive in brez
upanja ni mogoče živeti. »Kar
zadeva moj odnos do tistih, ki ve-
rujejo; jaz sem demokrat in iz te-
ga izhaja tudi to, da je vera in
opravljanje verskih obredov ena
temeljnih pravic vsakega človeka.
Torej spoštujem vsakega, ki veru-
je; mislim, da je vera še vedno po-
membna sestavina slovenske kul-
ture.«
Milan Kučan je na to vpraša-
nje odgovoril takole: »Moja ba-
bica je bila verna ženska, prote-
stantka, njej je ta praznik veliko
pomenil, in dokler sem bil otrok,
sem seveda vse dobre posvetne
strani tega praznika užival. Dru-
gače pa sem ateist in vedno sem se
zavzemal za enakopravnost naših
ljudi. Verovanje naj ne bi bila ovi-
ra oziroma znak razlikovanja. To
prepričanje je konec koncev znak
splošne kulture in mislim, da so
na tem področju tudi komunisti
veliko naredili.«
In kaj bo prihodnjo nedeljo?
Dr. Jože Pučnik: »Upam, da se
bodo volilci odločili zame, tako
kot so se odločili za DE-
MOS.. .«.
Milan Kučan: »Prepričan sem,
da bodo volilci, ki si želijo koreni-
te spremembe, glasovali za-
me ...«
Bilo je še veliko podobnih
vprašanj, od premoženja dalje, o
katerem je dr. Pučnik povedal,
da je s tem, kar ima, zadovoljen,
vendar še zdaleč ni tako bogat
kot dobri človek od Negove. Ku-
čanu so očitali, da niti vikenda
nima, vendar je pridal, da ga
ima, sicer nedokončanega, in da
so pdnji čas kar dvakrat vdrli
vanj. Po delu sodeč so bili spe-
cialisti.
Dr. Marko Demšar je prišel z
zamudo in se v vse te pogovore
ni kaj dosti vpletal. Vse so uspeli
samo še postaviti ob ograjo, da
naredijo skupinsko sliko, a sta se
oba predsedniška kandidata bolj
naduševala za kosilo. Začel je
Kučan, dr. Pučnik pa mu je iz sr-
ca pritegnil: »Ljudje božji, gremo
vendar jest...«
Velikonočna nedelja pri Iveku
Krambergerju nad Negovskim je-
zerom je bila nekaj posebnega.
S srečanja pri Negovi.
Bilo je sproščeno, domače, prijet-
no, oba predsedniška kandidata si
spoznal bolj neuradno, po človeški
plati, kar pa je za volilce tudi do-
bro.
Tekst in foto: Vida Topolovec
co
H
70
>
Z
os
N)
C
70
>
O
Z
C
m
(/3
H
Z
^
o
DO
o
5
o
70
O
M«
5
g
B3
■O
O
^•cr. "Ci^S' "atrcLCO c? sctiet. tt 3 o coa o ^ o-a o	st r\ —nt^	p-ji^-tjo	<	crso <
! lai^ iti! I} t Šilili r !■ II il i	i fc?	J, 1= II	!|	iiiii I i
i^e^te 2 Izlila i: II ^šffi	imii^-^	==	hi^i^s^ne
S!!i I i I irillt^i II II i H	i i|i IP	=	11.	tli it il^l
i!i 11 itg^i I iiiii 11 1	m mm i	^ oi h	hi »iir.ii
|i| H t ^li^i f I Pp- t I 1: s iti!	»IIH^^ 5	I I	il^-	.
s:? o N- ^ ^ < S< ^ S ? g S	5-o	S	S-c o. 7? ?
^m nm niiMrn im&im i^i um uiumum
i Ili:!i}I st Ilisr	llfiiiit lit i fil II II il III
11	^ f^ litri sPI lil!	S IHli M' i
ililiril I -	. illl^lfi Izlili Ifl 11 t I II I tlpi It
l-sfiiHgs li ^fh'4-l - s 2 ^ ^ a I? 3ggS.£|3l oS-Ie^sI^-S.^	g m 2: f-S-	IV
? imih	i - S = S S 11 ^t^hmu-^ Pl f< PI if S.	MoUU
f s =	, = = 5!: Ss	sfili^šs
I s	o, - H^-ti-^^^^sli
c/> 21 • 00 ^"	^ Ti rn«r:. o so o > = fT>-.=:53 3 ^	s	- ^ ^r r; -v »)3o<
vrN rt V^CrvO-Ti-. ^	3 t^hj o -J 00 a « SnclU^tS^* ©"—■	_	> W 3 <i>^3	— T^-n <
miBM^i	- - - ' s . i iir;!lllii| lotii|o-||s i. mim
X ~ W pr 3 3. < to	=	C/5 Z3C
? li	-f;!.!: . II^OB^S O^O-^ '^i^l-psil	: i-	ilfi^l
I s.	" ^^ - II = fli-s-f-i i.l"	'	s^ž
S- ^ ig-^M^N	< ioS-
«	hooouj o- O fo3 TftCteT«
o. »
II
is
2.
N 5
t?
®. 2"
—• 3"
3JO
0	a
1	5-
<0 ^
cxS.
3 _.
tj (b
c
D> B
< ?
»I
I i
H
1?
3 =
SSfS
o - <
® o o.
-z^&s:
v o a
tM< -< ®
I'"
» 0&
^ < 2
» ^ 5"
o C o.
š-g
>®.
23
o®.
> o
-nO-
>5
c »
a o
o. o-
3 2
o>; jr
o>
U O)
C 3
®
N
O) 3
O 5
"iS
Z ®
~ <
^"O
.— B>
H®
c« (»
3r X
b> c
©■g
N—
tj (b
TEDNIK - april 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
V Veliki Nedelji slavje Prekmurcev
ROKOMET
V rednem kolu v republiških
ligah je na našem območju naj-
večjo pozornost pritegnil štajer-
sko-p>omurski dert)i v prvi repu-
bliški ligi članov Ormož — Po-
niurka Bakovci. Tekmo si je v
(jvorani v Veliki I^edelji ogleda-
lo več kot 300 ljubiteljev roko-
nieta, med njimi veliko iz Prek-
murja. Bila je razburljiva, izena-
čena, vendar zelo športna, če-
prav na[>ovedi pred tekmo na to
0iso kazale. K takemu razpletu
sta precej pripomogla tudi sodni-
ka Babič in Mehle, ki sta igral-
cem takoj v začetku dala vedeti,
da z njima ne bo šale. Domačini
so prvi del usi>ešno končali, saj
so ga dobili s 14:11. V nadaljeva-
nju pa je takoj prišlo do preobra-
ta, saj so namesto povečanja
vodstva domače ekipe gostje iz
Bakovec izkoristili zmedenost
Ormožanov in izenačili na 14:14.
ICaže, da je to zraven pomemb-
nosti srečanja ustavilo domačine,
ici so proti koncu tekme popušča-
li in gostje so zmagali s 24:22.
Tudi tokrat Ormožani niso izko-
ristili dobrih obramb vratarja Va-
lenka, tako kot ne priložnosti za
beg z dna lestvice, saj so v šestih
kolih štirikrat igrali doma (no, v
Veliki Nedelji), od osmih mož-
nih pa osvojili le tri točke. Tako
so sedaj zadnji, z manjšimi mož-
nostmi za obstanek. Vendar —
do konca je še pet kol.
Ormož: Gaberc, F. Šandor I,
Sabo 5, Antolič I, N. Potočnjak
3, Rajh, Vincek 3, A. Potočnjak
7, Djarmati, Hedžet I, Valenko.
Članice Drave so po porazu v
prejšnjem kolu s Ferrotehno mi-
nulo soboto prijetno presenetile.
V dvorani Center so namreč pre-
magale ekipo Alplesa iz Železni-
kov s 26:22, polčas 13:12. Tekma
je bila zelo izenačena do konca,
ko se je domačinkam uspelo
odlepiti in doseči četrto mesto.
Ptuj^nke so tako z igro kot bero
točk dokazale, da se lahko po-
polnoma enakovredno kosajo z
ekipami iz sredine lestvice. To je
hkrati dobra napoved pred na-
slednjo sezono, ko bo republiška
liga razdeljena v dva dela.
Drava: Sitzenfrei, Mumlek 5,
Gomilšek 4 Fridl 10, Malek 2,
Podpadec, Spari, Farkaš 2, Hor-
vat, Topolovec, Jurkovič, Jurleta.
Člani Drave, ki so bili v prvem
spomladanskem kolu v drugi re-
publiški ligi prosti, so v soboto
zvečer v dvorani Center gostili
ekipo Toko iz Crenšovcev in jo
katastrofalno odpravili s 34:10
(21:5). Končni rezultat pove vse.
Dravo težji nasprotniki čakajo v
zadnjih treh kolih. To bodo sre-
čanja s Fužinarjem, Veliko Ne-
deljo in Krogom, čeprav drugih
ekip nikakor ne gre podcenjeva-
ti. To je skusila Velika Nedelja,
ki je sicer premagala Šoštanj s
štirimi zadetki razlike, vendar po
besedah trenerja Trofenika to
plačala z nepotrebnimi poškod-
bami. Seveda pa to vodilne ekipe
lige (Drava pa je druga) gotovo
ne bo ustavilo na naslednjih tek-
mah.
Tako kot člani so bili uspešni
tudi mladinci. Tako je Velika
Nedelja nepričakovano krepko
porazila Ormož, Drava pa z 28:9
Bakovce. Drava (člani): Košto-
maj, Kramberger 2, Bučar 3, Vr-
tarič 6, Habjanič I, Vajda 4, §i-
mac 4, Celeš I, Ramšak 8, Ke-
lenc, Sagadin 5, Matjašič.
V prihodnjem kolu vse naše
ekipe gostujejo.
I. kotar
Dravi in Središču le točka
v območni nogometni ligi sta
naša predstavnika osvojila le toč-
ko, čeprav sta igrala doma. Sre-
dišče je igralo 0:0 z mariborskim
Kovinarjem, Dravo pa je v Ptuju
z 1:0 premagal Proletarec iz Za-
gorja. Medtem ko so Središč mi
imeli precej priložnosti za n( vo
zmago, pa v Ptuju ni bilo ta co.
Tekma je bila slaba, gostje pa
manj slabi in še v strahu zaradi
visokega poraza (1:5) v prejš-
njem kolu. Vendar so v drugem
polčasu imeli več priložnosti,
zmagoviti zadetek pa so dosegli
v 63. minuti, ko je Zibret odlično
izvedel prosti stjel z roba kazen-
skega prostora. Drava je tekmo
končala z desetimi igralci, saj je
sodnik Kodre zaradi incidenta
moral izključiti Potočnika. Sre-
dišče je še naprej na tretjem,
Drava pa na desetem mestu.
VODITA IMPOL OSANKARl-
CA IN HAJDOŠE
V prvem razredu medobčinske
NOGOMET
nogometne lige so bili dosežen]
naslednji izidi: Gorišica—Hajdi-
na 0:0, Pragersko—Impol Osan-
karica 1:1, Boč—Markovci 3:0,
Slovenja vas—Stojnci 4:0, Skor-
ba—Aluminij 2:0 in Gerečja
vas—Hajdoše 1:1. V vodstvu sta
s 23 točkami Imi^l Osankarica
in Hajdoše, tretji je Boč (21), če-
trta pa Slovenja vas (20). V sobo-
to popoldan (ob 17.00) bodo tek-
me Aluminij—Boč, Impol Osan-
karica—Slovenja vas in Hajdo-
še—Skorba, v nedeljo dopoldan
(ob 10.30) pa Gerečja vas—Go-
rišnica, Markovci—Pragersko in
Stojnci—Hajdina.
V torek, 24. aprila, bo v Ptuju
finale pokalnega tekmovanja.
Ob 15.00 bo tekma mladincev
Drava—Pragersko, ob 17.00 pa
članski obračun Drava—Središ-
če.
NOGOMETNI SODNIKI VA-
BIJO
Medobčinsko društvo nogo-
metnih sodnikov bo v ponede-
ljek, 7. maja, začelo tečaj za nove
sodnike v nogometu. Sestanek
kandidatov in hkrati začetek bo
ob 19. uri v Muršičevi 7 v Ptuju
(staro kegljišče).
Prvega maja pa bodo nogome-
tni sodniki v Ptuju izvedli turnir
v malem nogometu. Začeli ga bo-
do ob 8. uri, prijave pa sprejema-
li pol ure prej. Potekal bo na ro-
kometnem stadionu, če bo slabo
vreme, pa v dvorani Mladika. Za
najboljše so po običaju pripravili
denarne in praktične nagrade.
I. kotar
Prelog drugi v Domžalah
ATLETIKA
V Domžalah je bil peti Dnev-
nikov kros, tekmovanje republi-
škega značaja. Z našega območja
se je po pričakovanju najbolje
odrezal Robi Prelog, ki je v teku
starejših mladincev na 3(XK) me-
trov osvojil drugo mesto.
KAKO DO SODOBNE STEZE?
Vse, ki so v Ptuju kakorkoli
povezani z atletiko, že dalj časa
muči problem sodobne atletske
steze iz umetnih snovi, s katero
se lahko pohvali že precej mest v
Sloveniji, pa čeprav se v precej
primerih po uspehih s Ptujčani
ne morejo primerjati. Znana sta
primera Kočevja in Tolmina,
kjer imajo sodobne naprave brez
dobrih atletov (ali pa jih sploh
nimajo). Sedanje razmere za vad-
bo na stadionu Drava so »pred-
Potopne«, zato morajo najboljši
iz AK Ptuj veliko časa in denarja
žrtvovati za priprave v drugih
mestih. Po drugi strani pa v Ptu-
ju ni možno pripraviti nobenega
pomembnejšega republiškega,
kaj šele zveznega tekmovanja in
so zato močno prikrajšani tudi
ljubitelji atletike, ki je znana in
priznana kot »kraljica športov«.
Ideja, da bi pri Srednješolskem
centru uredil atletski stadion, je
padla v vodo, ker tam ni dovolj
prostora, saj so načrtovali le 200
metrsko stezo, to pa je za dobro
vadbo malo več kot nič. Sedaj re-
alna možnost pa je obnova sta-
diona Drava, čeprav je malo za-
držkov zaradi ptujskega nadvoza
čez železnico. Vendar so na
»udaru« le rokometni stadion,
košarkarsko igrišče in pomožno
nogometno. Osnove so že pripra-
vljene. Šlo bi za sodobno šestste-
zno atletsko stezo iz umetnih
snovi z vsemi dodatki, ki morajo
biti na atletskem stadionu. Zna-
na je tudi predračunska vred-
nost. Ta je nekaj čez štiri milijo-
ne dinarjev s proizvajalci snovi
iz tujine, saj so domači dražji.
Bomo v Ptuju uspeli zbrati de-
nar in uspešnemu klubu zagoto-
viti dobre razmere? Težko, ven-
dar se velja potruditi!
I. kotar
Silvo Vogrinec ubranil naslov
v Ljubljani se je 30. marca na
odprtem republiškem prvenstvu
v kendu pomerilo 37 tekmoval-
cev. Silvo Vogrinec (Ptuj) je v ja-
ponski veščini mečevanja znova
zasedel I. mesto in že drugič do-
kazal, da mu doma nihče ni kos.
Njegove tehnike so bile natan-
čne, odločne in niso dovoljevala
nikakršnih presenečenj. Iz prve
generacije slovenskih kendok se
najbolj odlikuje s prepričljivim
nastopom, enkratnim občutkom
za razdaljo in prestrezanjem, ki
so posledica njegovega dolgolet-
nega ukvaijanja s karatejem.
Sledila sta mu mladi Koprčan
Drago Marič in veteran Zvone
Vižmar (Koper). Na prvenstvu se
je zamenjala celotna ljubljanska
generacija, kar jim je prineslo
nekoliko slabše rezultate.
'Ivo Vogrinec ni dovolil nobenih
^"^nečenj: že drugič republiški
Prvai^f
LIGA VETERANOV
v organizaciji MNZ Ptuj in ZTKO-ja je bila
končana liga veteranov v malem nogometu. Tek-
movanje je bilo v športni dvorani Mladika. Nasto-
palo je sedem ekip. Pravico nastopa so imeli vete-
rani, stari 32 let in starejši.
Največ je pokazala ekipa Taroka, ki je bila se-
stavljena v glavnem iz mlajših veteranov nogomet-
nega kluba Drava, ekipi Vidma in Kovinostrugar-
stva Gabrovec sta bili izenačeni, saj je o drugem
mestu odločala gol razlika. Tekme so bile zanimi-
ve, veterani so pokazali, da še dobro obvladajo
elemente nogometne igre.
Najboljši strelec lige je bil Marjan Borina iz eki-
pe Rogoznice, za najboljšega vratarja pa je bil pro-
glašra Anton Kovačec iz ekipe Vidma.
Liga je dosegla svoj cilj, saj seje redno rekreira-
k) 70 udeležencev.
Lestvica:
1.	Tarok	6 5 1 O 11 27	: 8
2.	Videm	6 4 O 2 8 16	: 10
3.	Kovinostrugar.
Gabrovec	6 4 0 2 8 24	: 21
4.	Hajdina	6 2 1 3 5 20	: 19
5.	Rogoznica 6 2 0 4 4 24	: 20
6- Gradnje 6 2 0 4 4 12	: 17
7. Grajena 6 1 0 5 2 9	: 37
L. M.
Monika Bučanski — republiška mladinska prvakinja
v streljanju z zračno puško
17. marca je v Hrastniku potekalo repmUisko prtrmstro r
streljanju s serijsko zračno puško. V mladimski komkaremci posa-
mično je med dobitniki odUčij na zmagotalme stopmice — ma mapi-
šje mesto stopila MONIKA BUČANSKI, člamica Strrkkr drmžime
Tovarne sladkorja Ormož. Njen uspeh je presemetU use tiste, ki
Monike ne poznajo, ni pa presenetil članov Strelske drmSme TSO
in občinske strelske zveze, saj je Momika » letošnjem htm žela r
tem športu velike uspehe.
Preden pričnemo pisati o nje-
nih uspehih, je potrebno poveda-
ti nekaj več o tej na videz krhki,
mladi svetlolaski, ki je uspešna v
šoli in športu.
Monika Bučanski je po rodu
Madžarka; s starši se je v Ormož
priselila 1979. leta iz daljne Sen-
te, ko so tu pričeli jasneje rasti
obrisi bodoče tovarne sladkorja.
V njej sta starša tudi zaposlena.
Oče Imre je znani inovator in se-
veda član tovarniške strelske eki-
pe. On je tudi glavni »krivec«,
da seje Monika pričela ukvarjati
s tem ne povsem dekliškim špor-
tom.
Monika se spominja: v Scnti
je končala prvi razred osnovne
šole, v Ormožu je nadaljevala šo-
lanje v drugem razredu brez zna-
nja slovenskega jezika, pa še do-
ma so vsi govorili po domače —
po madžarsko. Sošolci so jo vzeli
za svojo in ji vztrajno popravljali
napake pri izgovarjavi; najpogo-
steje je zamenjavala spola. Kma-
lu je deklica iz Sente znala že či-
sto solidno slovensko.
Ko sem bila pri njih na obi-
sku, živijo v prijetni hišici v no-
vem naselju ob Ljutomerski ce-
sti, je mama, ki se seveda še ni
naučila jezika, povedala, da se je
Monika najbolj od vseh v druži-
ni privadila mestu; danes je že
čisto prava Ormožanka in ima
svoj kraj resnično rada.
Ob uspehih, ki jih je nizala v
šoli, je obiskovala tudi glasbeno
šolo in pridno vadila klavir. Spr-
va je mislila, da bo to njen bodo-
či poklic.« Mesec dni sem obi-
skovala Srednjo glasbeno šolo v
Mariboru, jjotem sem se prepisa-
la na naravoslovno šolo v Ptuj.
Ugotovila sem, da glasba ni tisto,
kar si v življenju resnično želim,
vmes pa je bilo tudi veliko do-
motožja. Stanovala sem v Mari-
boru in bila prvič v življenju za
dalj časa zdoma,« je med drugim
povedala Monika. Sedaj obisku-
je 4. letnik naravoslovne šole v
Ptuju, študij pa namerava nada-
ljevati na farmaciji v Ljubljani.
S strelstvom se je pričela
ukvarjati v petem razredu osno-
vne šole. Oče jo je v začetku po-
gosto jemal s sabo na treninge in
ji dovolil, da je poskusila z zra-
čno puško streljati tudi ona.
Kmalu so ugotovili, da je pravi
talent za ta šport, da ima mirno
roko in ostro oko. Rezultati so
bili ves čas lepi, kar dokazuje za-
jeten šop raznih priznanj in di-
plom, 13 medalj in dva pokala.
Na vprašanje, katera medalja ji
je najbolj pri srcu, je povedala,
da prav zadnja — zlata, ki jo je
17. marca prejela na republiškem
prvenstvu; od tam je tudi eden
izmed obeh pokalov. V njeni
zbirki so še 4 zlate, pet srebrnih
in tri bronaste medalje.
Kako pa naprej? 21. aprila se
bo udeležila državnega prven-
stva v Smederevu. Kako pa bo
po maturi, še natanko ne ve.
Strelstvu, kjer je dosegla tako le-
pe uspehe in ki ji bo ostal še na-
prej bobi, se ne namerava odpo-
vedati. Upa, da bo, kljub temu
da bo študij na prvem mestu, na-
šla dovolj časa tudi za šport.
Oče Imre je dodal, da je Moni-
ka ta lepi športni uspeh dosegla
brez večjih naporov, kot dosega
brez večjih naporov tudi lepe
uspehe v šoli.
»V tekmovanju je vedno malo
športne sreče, vse pa je odvisno
tudi od razpoloženja, mirne roke
in dobrega pogleda,« je pogovor
sklenila Monika.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Moaika Bučanski, republiška prvakiaja v stretjuja z zracao pvško.
12 — TV SPOREDI
19. april 1990 - tednik
TEDNIK - 19- ap"l 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
19. april 1990 - TEDNI^
GIMNASTIKA
Letni načrt bo presežen
Sezona dela članov Gimnasti-
čnega društva Ptuj se počasi izte-
ka. Sproti ocenjujejo izvedbo let-
nega načrta, ki ga kljub pomanj-
kanju vaditeljev dokaj uspešno
izvajajo.
7. aprila so se udeležili dvobo-
ja s svojimi vrstniki iz TVD Lju-
bljana — Moste, ki prav nič ne
zaostajajo za Ptujčani. Že v pe-
tek, 6. aprila, je v Ljubljano od-
potovalo 24 mladih gimnastov s
svojimi vaditelji in so noč preži-
veli pri svojih vrstnikih. Nasled-
nji dan so se pomerili v telovad-
nici gostiteljev po programu
množične gimnastike. Bil je to
zelo zanimiv dvoboj, prvič v zgo-
dovini ptujske gimnastike. Ptuj-
čani so bili tokrat uspešnejši in
so zasluženo osvojili spominski
pokal in številna priznanja. Naj-
uspešnejša sta bila Vanja Hotko
in Davorin Gabrovec. Popoldan
pa so mladi gimnasti sodelovali
na otvoritvi XX. mednarodnega
tekmovanja Ljubljane v gimna-
stiki, na katerem je sodelovalo
20 držav, ter si ogledali tekmo
moških ekip.
Povratni dvoboj in gostoljubje
bodo Ptujčani organizirali pri-
hodnje leto.
V soboto, 21. aprila, bo pono-
vno zaživela športna dvorana
Center, saj bo ob 15. uri pregled-
no tekmovanje pionirjev in pio-
nirk gimnastičnega društva. Do-
seženi rezultati bodo skupaj z do
sedaj doseženimi odločali o se-
stavah ekip, ki se bodo udeležile
republiškega tekmovanja.
Lestan
Dirka na kronometer v Zagrebu
Kljub odsotnosti nekaterih
najboljših članov (predvsem iz
slovenskih klubov) se je v nede-
ljo, 18. 3., v Zagrebu na kolesar-
ski dirki na kronometer zbralo
100 tekmovalcev iz Slovenije,
Hrvatske in Vojvodine. Od naših
so nastopili starejši mladinci Pe-
trovič, Lovše, Kamenšek, Perger
in Kavčevič, pri mlajših mladin-
cih pa Cajič in Cizej.
Rezultati: mlajši mladinci (I
krog — 6.300 m) 1. Karažija
(Zagreb),... 10. Cizej, 16. Čajič;
starejši mladinci (2 kroga): 1.
Svibem (»Mera« Celje),... 8.
Perger, 9. Kamenšek, 12. Lovše,
18. Petrovič, 19. Kavčevič; člani
(3 krogi): I. Kamber (Zagreb);
veterani (I krog): 1. Bilušič (Za-
greb); ženske (I krog): 1. Sajovič
(»Krka« Novo mesto). --
Uvrstitve naših so pričakovj,
ne, nekoliko so razočarali edii^,
Petrovič, Kamenšek in čajič. Ni^
smemo pa pozabiti, da je krono,
meter kolesarska disciplina, pfj
kateri še posebej pride do izrazj
individualna pripravljenost te^
movalca - tako fizična kot psj,
hična. Kolesarji startajo posanu.
zno v določenih časovnih pre,
sledkih. Dirka na kronometer j^
borba posameznika s časom. |(
boljšemu rezultatu pripomore
poleg prej omenjenih faktorjev
tudi drugačna oprema (nizkopro.
filno kolo, aerodinamična čela.
da). Naši tekmovalci o takšni
opremi lahko le sanjajo, saj je
gmotno stanje kluba tako, da si
nakupa nizkoprofilnih pa tudi
normalnih specialk ne moremo
privoščiti.
S. Pal
Na tretjem turnirju zmagal Milan Šeruga
Šahisti Šahovskega društva Ptuj so v ciklusu 12
hitropoteznih turnirjev za leto 1990 odigrali že
tretjega. Na njem je zmagal Milan Šeruga z 12 to-
čkami, 2. Jože Cič — 11,3. Tomaž Žmauc — 9, 4.
do 5. Igor lljaž in Oliver Težak — 8,5 itd.
Že prvi trije turnirji so ponovno pokazali izred-
no zanimanje, saj je na njih sodelovalo skupaj 20
šahistov s povprečno udeležbo 12 igralcev na tur-
nir.
V skupnem seštevku posebnega točkovanja vodi
Jože Cič z 42 točkami, drugi je Igor lljaž 36 (ta
dva igralca sta nastopila na vseh treh turnirjih), 3
Milan Šeruga — 33, 4. Oliver Težak - 19, 5. do 6.
Marko Podvršnik in Ivo Mihevc — 18 itd. '
Silva Razlag
NAMIZNI TENIS
Najboljši učenci in učenke OŠ Toneta Žnidariča
V petek, 6. aprila, je namizno-
teniški klub Petovia organiziral
polflnale Slovenije za učenke in
učence. Igralo je več kot šestde-
set učenk in učencev iz osmih
občin, predstavniki štirinajstih
šol. Največ igralcev in igralk za
republiški finale, ki bo maja v
Novi Gorid, se je uvrstilo prav iz
OŠ Tone Žnidarič iz Ptuja. Igrali
so posamezniki v štirih kategori-
jah in reprezentance šol.
Pri učencih sta prepričljivo
slavila Urh Strašek ter Nino Kri-
že (OŠ T. Ž.) pred Radljami in
Mariborom. Fanta'sta igrala za-
res borbeno in odlično. To je Ni-
no potrdil tudi v jrosamezni kon-
kurenci, žal pa ne potrdil Urh.
Pri učenkah se igralki OŠ T. Ž.
Petra Mlakar in Mateja Cegnar v
ekipnem delu nista uvrstili v fi-
nale Slovenije, saj bodo tam
igrali samo ekipni zmagovalci.
Izgubili sta finalni dvoboj po
»zaslugi« nerazpoložene Mla-
karjeve proti zelo slabi ekipi iz
Radelj. Petra je nato nadoknadi-
la zamujeno z osvojitvijo prvega
mesta pri učenkah od 5. do 8. ra-
zreda, to pa žal ni uspelo Mateji.
Odlično so igrali učenci T. Ž. od
1. do 4. razreda. V finale Sloveni-
je so se uvrstili: iz OŠ T. Ž. Mitja
Rozman in Rok Pišek ter Goga
Klajderič iz OŠ L S. iz Ptuja.
Pri učenkah od 1. do 4. razre-
da pa je z odličnim drugim me-
stom presenetila Breda Mojsilo-
vič, saj je v polfinalu premagala
eno favoritko — Krakerjevo iz
Radelj, od katere je redno izgu-
bljala na vseh turnirjih do sedaj.
Zelo slabo je igrala Petrovičeva
in se ni uvrstila med finalistke v
Novi Gorici.
V finale Slovenije se je uvrstilo
kar šest učenk in učencev iz OŠ
T. Žnidarič. Vsi so prejeli meda-
lje, prvouvrščeni pa še pokale; te
je podelil sekretar NTS Dušan
Novak. Za uspeh vsem čestitke.
Toda sedaj pa nastopi bolj ža-
losten del. N-amizni tenis, čera-
vno nastopajo ekipe in posamez-
niki v zveznem merilu, ni v A
programu ŠŠD Ptuj. To pomeni,
da ni denarja za nastop na final-
nem delu. Denarja nima šola,
klub Petovia pa je že tako preo-
bremenjen z obveznimi tekmova-
nji ter igranjem deklet v drugi
zvezni ligi.
Tekmovanje je odlično vodila
Sonja Marinkovič ob pomoči
drugih čalnov NTK Petovija. Ti
so v imenu kluba in vseh sodelu-
jočih nagradili s skromnim dari-
lom državnega pionirskega prva-
ka Boštjana Tanceija iz Maribo-
ra.
Ivo Pšajd
TEDNIK - 19- april 1990
OGLASI IN OBJAVE - 15
PTUJSKO JEZERO DOBILO MEDNARODNO VERIFIKACIJO
Prva regata za pokal Jugoslavije uspela
Ptujsko jezero, nedelja, 15. april,
1990. Zmerno oblačno in vetrovno
vreme je bilo kot nalašč za izvedbo
prve regate v jadranju na deski za po-
kal Jugoslavije in Slovenije ter za re-
publiško prvenstvo. Člani brodarskih
društev Sidro iz Maribora in Ranča iz
Ptuja so k odličnim pogojem dodali
še polno mero organizacijskih spo-
sobnosti in tako pripomogli, da je do-
bilo Ptujsko jezero tudi uradno verifi-
kacijo za izvedbo večjih, tudi medna-
rodnih tovrstnih regat.
Kot je povedal Boško Djurica,
predsednik sodniškega odbora regate
(sicer tudi član ptujskega društva
Ranča), je to velika pridobitev za vse
Ptujčane, saj je pridobitev takšnega
tekmovanja na celini (in ne na morju)
zelo težavna. Predvsem zaradi dveh
najpogostejših težav: zaradi premajh-
ne površine sladkovodnih jezer, saj je
treba ustvariti tako imenovani olim-
pijski trikotnik s stranico 1,2 milje, ter
zaradi preslabih in nestabilnih vetrov.
Ptujsko jezero je po površini več kot
zadovoljivo, glede vetrov pa je prav v
spomladnih mesecih in jeseni vetro-
vno stabilno, kar omogoča odlične
razmere za jadranje in jadranje na de-
ski.
Po večletnih prizadevanjih smo to-
rej Ptujčani uspeli svoje jezero tudi
verificirati za večja mednarodna,
morda tudi evropska tekmovanja. Ne-
deljska regata je razblinila še zadnje
dvome in zagotovo lahko v bodoče
pričakujemo takšna in podobna tek-
movanja tudi z večjim številom gle-
dalcev.
Sicer pa je sodelovalo tokrat 14
tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške.
Prvo mesto je dosegel državni prvak
Stojan Vidakovič pred klubskima ko-
legoma Urošem Žvanom in Ivom
Baumanom (vsi trije Sidro Maribor).
Pri ženskah pa se je najbolje odrezala
Nataša Desnica iz Zagreba. Še to lah-
ko zapišemo: povprečna hitrost ve-
trov je bila od 4 do 6 boforjev, kar je
za jadranje na deski naravnost ideal-
no.	M. Ozmec
Kljub hladnemu vremenu (in tudi vodi) je Ptujsko jezero nudilo na ne-
deljski regati tekmovalcem odlične pogoje. (Foto: M. Ozmec)
IZ NAJVEČJE LENARŠKE TOVARNE
Klemos odlično —
delavci nezadovoljni
Tovarna zaposluje okrog 700 delavcev. Proizvodni program je ze-
lo različen, delajo namreč ključavničarska in kleparska dela, popra-
vljajo kmetijske stroje, obdelujejo kovine, izdelujejo žične izdelke,
površinsko obdelujejo kovine in jih galvanizirajo, izdelujejo kovinsko
opremo in stavbni aluminij, opremljajo televizijske studie in gledališ.
ča. Tako so s tehniko opremili tudi Cankarjev dom v Ljubljani in nov
studio ljubljanske televizije.
Letos v tovarni predvidevajo posodobitev tehnološke opreme v
tovarni Bowden potegov in v obratu jeklenih konstrukcij. Veliko
opreme v tovarni je že izrabljene, zato tovarna dosega uspehe, ki so
daleč pod rezultati podobnih na zahodu ali na Japonskem. Povprečni
osebni dohodek v Klemosu je bil marca 3.700 dinarjev. To je malo, če
upoštevamo, da ima tovarna nekaj delavcev na terenu in da je veliko
takih, ki zaslužijo bistveno manj.
Podjetje je v prvih treh mesecih doseglo planiran obseg proiz-
vodnje. Imajo težave z likvidnostjo, vendar jih uspešno premagujejo.
Proizvodne kapacitete za letos imajo razprodane. Boljše proizvodne
rezuhate pričakujejo po posodobitvi že omenjenih obratov in ob pri-
čakovani manjši obremenitvi gospodarstva z davki v prihodnosti.
Tovarno že enaindvajset let vodi Avgust Senčar. Vodstveni de-
lavci poudarjajo, da skrbijo za razvoj tudi s šolanjem kadrov. Tako
trenutno štipendirajo 41 ljudi, od tega tri za visoko šolo, prav toliko
za višjo in sedem za srednjo strokovno izobrazbo. To je realno prema-
lo za razvoj kolektiva s 700 delavci.
M. Samec
Rodile so:
Gordana Solatnik, Kidričevo,
Tovarniška 4 — Sanjo; Dragica
Zelenik, Jadranska 17 — dečka;
Albina Mesarič, Zenik 16, Videm
ob Šč. — dečka; Olga Murko,
Vintarovci 23 — dečka; Branka
Bedrač, Vrazova 2 — Alena;
Alenka Valentin, Kraigherjeva
15 — Jana; Olga Kozel, Predava
18 — Dorotejo; Darinka Pesek,
Svetinci 40 — Kristjana; Ivanka
Šmigoc, Vel. Varnica 20 — dekli-
co; Zdenka Colnarič, Dobrina
13/a — Polonco; Marija Šala-
mun, Slovenski trg 7 — deklico;
Tanja Malec, Ormož, Školibrova
4 — deklico; Ana Mlakar, Ljub-
stava 25 — dečka; Jožica Vido-
vič, Sedlašek 17 — dečka.
Poroke:
Branko Veselič, Seliškarjeva
19, in Danica Petrovič, Seliškar-
jeva 19; Franc Mertuk, Kidriče-
vo, Kopališka 14, in Irena Rogi-
na, Kidričevo, Kopališka 14.
Umrli so:
Helena Konopa, Hrvatski trg
5, roj. 1895, umrla 7. aprija 1990;
Janez Ceh, Vintarovci 9, roj.
19.23, umrl 7. aprila 1990; Mak-
similjan Korošec, Majšperk 11,
roj. 1931, umrl 9. aprila 1990;
Edvard Zoreč, Zagrebška 71, roj.
1915, umrl 8. aprila 1990; Martin
Orlač, Pobrežje 155, roj. 1928,
umrl 10. aprila 1990; Janez Milo-
šič. Vel. Varnica 98, roj. 1935,
umrl 11. aprila 1990; Neža Bel-
šak, Dornava 138, roj. 1912, umr-
la 12. aprila 1990; Martin Valen-
tan, Njiverce vas 24, roj. 1944,
umrl 11. aprila 1990; Anton
Plajnšek, Kočice 51, roj. 1936,
umrl 11. aprila 1990; Anton Živ-
ko, Drbetinci 26, roj. 1921, umrl
12. aprila 1990.
EKOLOŠKA MALOMARNOST
Velik pomor čebel
Janez Pislak, največji jugoslovanski
čebelar, nas je minuli četrtek obvestil,
da v svojih čebelnjakih opaža čezmer-
no padanje in umiranje čebel. O po-
dobnem so ga obveščali tudi čebelarji
iz Kicarja, obronkov Haloz, s Ptujske
Gore in tudi iz slovenskobistriške ob-
čine. V petek smo skupaj z občinski-
ma sanitarnim in veterinarskim in-
špektorjem šli na teren in si ogledali
čebelnjak na Ptujski Gori. Več kot
80 S čebel v njem je umrlo, pa tudi v
drugih čebeljnjakih na obrobju Drav-
skega polja je škoda velika, saj je po-
mrla okoli polovica čebel. Sanitarni
inšpektor je odvzel vzorce mlak na
Dravskem polju in pri čebelnjaku na
Ptujski Gori, veterinarski pa mrtve če-
bele. Vse vzorce sta dala v analizo v
Zavod za zdravstveno varstvo v Mari-
boru. Strokovnjaki v tem zavodu so
opozorili čebelarje, naj, če bodo opa-
zili še nadaljnje umiranje čebel, javijo
njim ali na veterinarsko inšpekcijo.
F^v tako pa so prosili lovce, naj javi-
jo spremembe pri pticah in predvsem
pregledajo teren, ali je prišlo tudi do
pogina ptic.
Janez Pislak je že dolga leta opažal
pomor čebel v bližini TGA-ja, pred-
vsem v času, ko so se temperature
dvignile na 20 stopinj Celzija. Sam
pravi, pa tudi analize je dal delati
pred leti, da čebele pomori fluor, ki
prične izhlapevati. Tokrat po njego-
vem mnenju ne gre samo za fluor,
temveč tudi za vpliv drugih škodljivih
snovi. Vsako pomlad je zaradi fluorja
odpisal okoli 35 panjev čebel, letošnji
pomor pa je zanj prava gospodarska
katastrofa.
Videli bomo, kaj bodo pokazale
analize Zavoda za zdravstveno var-
stvo, ki je v ponedeljek ponovno odv-
zel vzorce. Po naših neuradnih infor-
macijah, ki smo jih dobili po objavi
reportaže o pomoru čebel od delav-
cev TGA, gre za dva morebitna vira
onesnaževanja. Povedali so nam, da
je pred slabimi tremi tedni razneslo
čistilni sistem na anodnih masah in
da ga zaradi zavarovalnine ne name-
ravajo popraviti do junija, pa tudi, da
sežigajo plastificirane okenske okvir-
je iz aluminija in jih potem pretaplja-
jo. V obeh primerih lahko iz IGA iz-
haja ogromno škodljivih snovi. Janez-
Pislak je postavil sum predvsem na
fenole in policiklične aromatske oglji-
kovodike — poleg rednih emisij flu-
orja, seveda.
Očitati nam je mogoče, da upora-
bljamo nepreverjene vire informacij.
Toda v TGA-ju trdijo, da vse čistilne
naprave delujejo brezhibno. Prepuš-
čeni smo torej svojim virom informa-
cij; v primeru množičnega pomora
čebel pač ne moremo čakati, da bi
morda kdo iz TGA-ja priznal, kaj je
narobe. Dejstvo pa je, da so pregledi,
ki jih je dal Janez Pislak narediti, ovr-
gli sum, da bi šlo za kakšno znano bo-
lezen čebel ali za vpliv škropiv, kajti
on je velik poznavalec čebel in pozna
naravo okoli njih.
Sicer pa bomo počakali rezultate
raziskav. Morda bodo pripeljale do
tega, da je potrebno TGA in okolico
prepustiti rednim analizam strokov-
njakov iz Zavoda za zdravstveno var-
stvo v Mariboru.
Darja Lukman
Kdo je na vrsti za čebelami? (Posnetek: M. Ozmec.)
Vse čistilne naprave delajo
v prejšnjem Tedniku smo objavili
prispevek o težavah krajanov Strnišča
zaradi neposredne bližine TGA, o ka-
terih so govorili na shodu Zelenih pri
haldah rdečega blata. Da bi spoznali
še drugo plat, smo obiskali odgovor-
ne v TGA Kidričevo.
Vse podatke smo dobili od direk-
torja TGA Danila Topleka.
Pitje vode iz vodovoda po besedah
Danila Topleka v TGA nikoli ni bilo
prepovedano. V tovarni se je pojavila
povečana poraba mineralne vode in
šele posledično so vodstveni organi
izvedeli, da se nekaj dogaja. V TGA
tudi poudarjajo, da bi o neprimerno-
sti vode za pitje morala krajane ob-
veščati komunala, ki vodo prodaja,
kot bi morala ljudi obvestiti tudi o
tem, iz katerega zajetja dobivajo vo-
do.
Podatki o meritvah v tovarni so
stvar tovarne, ki jih plačuje; da infor-
macije o meritvah ostajajo v tovarni,
je individualna odločitev, saj bi sicer
prihajalo do mnogih napačnih razla-
ganj podatkov, pravijo v tovarni.
Krajani so na shodu opozorili na
kobilice, čmrlje, veverice in podobne
živalice, ki so izginile iz okolice tovar-
ne, pa na drevesa, ki so iz leta v leto
bolj mršava. Za propadanje favne in
Hore dolžijo tovarno, tam pa pravijo,
da nihče ne more dokazati uničevanja
tovarni. Nedokazljivo je, ali je izumi-
ranje posledica uporabe škropiv, gno-
jil ali česa drugega, menijo v TGA.
Ljudi moti tudi dim iz hald ob su-
hih dnevih; Danilo Toplek zagota-
vlja, da bodo pretirano prašenje one-
mogočili s stalnim razprševanjem vo-
de. Hald še ne morejo zasipati z zem-
ljo, saj jih bodo še uporabljali za de-
ponijo rdečega blata. Sicer pa je di-
rektor omenil, da področje v okolici
ni predvideno za gradnjo individual-
nih hiš in je večina tam postavljenih
grajenih na črno. Pozanimali smo se
na Komiteju za urbanizem, ali to drži.
Povedali so nam, da verjetno katera
stavba stoji brez gradbenega dovolje-
nja, vse stanovanjske hiše pa dovolje-
nja za gradnjo imajo.
Hala A še vedno obratuje, čeprav
bi morala stati od trenutka, ko so po-
gnali halo C; ta obratuje že od 10. fe-
bruarja 1988, prve tri mesece samo
poskusno. Zakaj torej hala A še obra-
tuje? Danilo Toplek pravi, da ne mo-
rejo v trenutku postaviti na cesto 400
tam zaposlenih delavcev, pa še peči
ni mogoče zaustaviti v trenutku. Peči
se ugašajo postopno in v naslednjih
treh letih naj bi se hala A, največja
onesnaževalka okolice, zaustavila. V
republiških dokumentih namreč nih-
če ni pomislil na tehnološki presežek
delavcev, ki bi nastal z zaprtjem ome-
njene hale, pravi direktor TGA.
M. Samec
Ob velikonočnih praznikih je
bil na naših cestah izredno pove-
čan promet; na to so pristojni or-
gani vse udeležence v cestnem
prometu resno opozarjali, bila
pa je tudi poostrena kontrola
prometa. Vse to pa je le malo za-
leglo, saj je minuli konec tedna
umrlo na slovenskih cestah kar
deset ljudi, še enkrat toliko pa je
bilo hudo poškodovanih. Na na-
šem ožjem območju na srečo ni
bilo večjih prometnih nezgod,
zato pa dve hudi v naši bližini.
V nedeljo zgodaj zjutraj se je
na lokalni cesti v Razvanju smrt-
no ponesrečil 20-letni Marjan
Kmetec, sopotnik in dve sopotni-
ci pa so bili hudo ranjeni. V po-
nedeljek zjutraj pa je v prometni
nesreči na magistralni cesti pri
Dravogradu umrla 38-letna Ma-
rica Kolonjak in njen 9-letni sin
Darko, doma iz občine Ivanec,
SR Hrvaška, njen mož Jakob
Kolonjak, ki je vozil osebni avto,
in mlajša hčerka pa sta bila hudo
ranjena in sta še v nevarnosti za
življenje.
Tudi zaradi velikonočnega po-
kanja je bilo na območju Slove-
nije nekaj hujših poškodb, na na-
šem ožjem območju pa ni bilo
omembe vrednih primerov.
UMRL ZA POSLEDICAMI
PROMETNE NESRECE
Pred 14 dnevi smo poročali o
prometni nezgodi na magistralni
cesti pri Dražencih. Med hudo
poškodovanimi je bil tudi 46-le-
tni Martin Valentan iz Njiverc 26
pri Kidričevem. Zvedeli smo, da
je v četrtek, 12. aprila, v ptujski
bolnišnici umrl.
SMRT POD VLAKOM
Prejšnji ponedeljek zjutraj je
na železniški postaji v Poljčanah
potniški vlak, ki je bil namenjen
proti Mariboru, povozil 62-letno
Terezijo Brajlih iz Slovenske Bi-
strice. Poškodbe so bile tako hu-
de, daje na kraju nesreče umrla.
VŽGAL SE .lE SMODNIK
Tridesetletni Andrej K. iz Ru-
cmancev 33, KS Tomaž pri Or-
možu, si je v soboto popoldne
hotel pripraviti strelivo za doma
izdelano pištolo na šibre. Menja-
val je vžigalne kapice na praznih
tulcih za lovsko puško. Pri tem
kočljivem opravilu je eno od za-
žigalnih kapic razn-islo in vžgal
se je smodnik, ki ga je imel v bli-
žini. Andreja je opeklo po vratu
in obrazu, opekline pa je dobil
tudi njegov 8-letni sin, ki je stal
zraven, oba so odpeljali v mari-
borsko bolnišnico.
OMAGAL IN UTONIL V KA-
NALU
Kako nevarni so kanali drav-
skih elektrarn, znova opozarja
tragedija, do katere je prišlo v
nedeljo popoldne pri Dogošah v
bližini Zrkovske ceste 183. 24-le-
tni Dušan Benko iz Dogoš se je
vozil ob nasipu ob kanalu Sred-
nja Drava I in se za krajši čas
ustavil. Takrat mu je padel v vo-
do usnjeni suknjič in mladenič je
brez pomisleka skočil v vodo, da
bi suknjič potegnil ven. Toda tok
ga je zanesel na sredino 20 me-
trov širokega kanala in začel je
boj za življenje. Priplaval je sicer
do spolzkega brega, vendar ni bi-
lo nikogar v bližini, da bi mu po-
magal, sam pa ni imel več moči,
da bi se potegnil na suho. Izčrpa-
nega je potegnilo v globino.
FF
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik), Lud-
vik Kotar (odgovorni urednik)'
Jože Šmigoc (namestnik odgO"
vornega urednika in lektor), St«'
fan Pušnik (tehnični urednik)'
Jože Bračič, Ivo Ciani, Majd'
Goznik, Darja Lukman, Marti"
Ozmec, Vida Topolovec, Nata^
Vodušek in Milena Zupanič (n<''
vinarji). NASLOV: Radio-Tedni*'
Raičeva 6, 62250 Ptuj, p. p.
tel.: 062/771-226. Celoletna na-
ročnina 250 dinarjev, za tuji"'!
480 dinarjev. ŽIRO RAČUN p"
SDK Ptuj: 52400-603-31023. TIsK'
GZP Mariborski tisk Maribor. N*
podlagi zakona o obdavčevanj**
proizvodov in storitev v prortie*''
je TEDNIK uvrščen med proiz^
de, za katere se temeljni da**"
ne plačuje.