do££VP yEST0 “V torek do-ie ni i!e1Svicarska delegacija, ki tuHi tislcu v Sloveniji obiskala m kvarno zdravil KRKA. *.]?EBNJE ~ Za ponedeljek tnm skuPŠčino temeljne kut sHo^a skuPn°sti so zaradi nemosti prestavili na popo-diph^I as' Kandidat za novega Panika je inž. Jože Falkner. Za . ~ Področni posvet Mi* občine Ribnica, Ko-dmiko111 Grosuplje o osnutku v S,OVe- vlonSen0V{E ~ Spet >c bUo kočevcl-B rezervno crpalnico ski va«i fa v°d°voda v Slovenček nrimm ugotovili v pone- JeKPnHYDR0V0DU. službe vICA ~ 0 delu davčne ba zHrcn^ miin predlogu Klu-Prepoved !^ . alkoholikov za jač v ii.2. ocenja alkoholnih pi-v PonpH^.^1 urah Je razpravljal fCtofi™ družbeni »REžR*- o ^je na,! ~ Svet za šolstvo za £Wkovi ^ odločil Podružnic«- * m 4- razreda na Otroci cp l ^oli v Skopicah. Brežicah ° P°slej šolah v Ogoli l S Ponedeljkom itentska l. .,1 h podražili abo-°d 8 b.*8,? za 50 odstotkov, meljUiein j2 dinarjev. To ute-kmetijci.u Podražitvijo mesa in Mlffi Pndelkov. Palcev Najmanj 900 konic _ ?Uko so prodali vstopna vnem v ”edeljo hladilo v ^ Sn °P^ču Pod miren-kajevna ga -*e mirenska vila Tn Pnost vz°rno popra- ^jez^ajeno^110 ŠtCVil0’ IVO MESTO BANKA GRABLJICE, MLATIČI, dolge vrste narodnih noš peš in na konjih, pa gasilci, lovci, člani Zveze borcev s prapori, pevke in pevci, 28 pevskih zborov iz zamejstva in raznih slovenskih pokrajin, nad 4.000 ljudi na velikem zborovanju v nedeljo popoldne pred šolo v Šentvidu pri Stični — to je zunanja podoba III. kulturnega tedna v grosupeljski občini. Bilo je lepo in zanimivo, več o tem v sredini današnje številke! — (Foto: Tone Gošnik) ZAČELA SE JE JAVNA OBRAVNAVA NAČRTA • ■ " - v »V osnutku tega načrta se ne najdemo« S posvetov o srednjeročnem načrtu razvoja Slovenije v Novem mestu in Krškem, s katerimi hočejo sestavljalci izpopolniti predvidevanja Prvak Ukmar V Novem mestu se je v torek končalo 24. slovensko prvenstvo v šahu za mladince. Med 24 igralci je zmagal Ukmar iz Sežane. Najboljši Dolenjec je bil Novomeščan Pucelj in sicer 11., 12. je bil Mohar iz Kočevja, 13. Poredoš iz Novega mesta, 15. Čuk iz Kočevja in 16. Komelj iz Novega mesta. Dr. Jože Brilej v Žužemberku Na nedeljski proslavi krajevnega praznika v Žužemberku bo govoril dr. Jože Brilej, podpredsednik skupščine SRS. Krajevne organizacije vabijo domačine in prijatelje Suhe krajine na proslavo z zanimivimi prireditvami! Zlati N0V0TEKS Po vrsti modnih revij v različnih krajih Jugoslavije so podelili nagrade najboljšim tekstilnim ' tovarnam. Novomeški Novoteks je dobil zlato kolajno Modefest; podelili so mu jo za naj višjo kakovost tkanin, kijih izdeluje. Na tem letošnjem jugo slovanskem festivalu mode je sodelovalo več kot 50 proizvajalcev tekstilne stroke iz vseh naših republik. Zmagal je Tržičan Na preurejeni stezi v Prilipah pri Brežicah, je 9. julija spremljalo državno prvenstvo v motokrosu nad 2.000 gledalcev. Zmagovalca je odločila nadvse zanimiva druga vožnja, v kateri je bil prvi Tržičan Janez Pemuš. Osvojil je tudi končno prvo mesto. Drugi je bil Želsko Živoder iz Kutine, tretji Zlatko Zemljarič iz Zagreba. Med.domačini se je najbolje uvrstil Jurij Lampe in zasedel 11. mesto. / V. P. Gledano z dolenjskimi očmi, je osnutek družbenega načrta razvoja Slovenije zelo pomanjkljiv. „V njem se ne najdemo,“ takšne ugotovitve smo lahko pričakovali, saj je naravno, da vsakdo išče sebe, ker ima, če je konkretno naveden, več jamstva, da bo zapisano tudi uresničeno. Na posvetovanju v Novem mestu so menili, da osnutek načrta ni usklajen z dolgoročnimi cilji glede izobraževanja, da bi morala republika za srednje šolstvo prispevati vsaj polovico stroškov (Jože Suhadolnik), da nista zajeta v manj razvita območja Suha krajina niti osrednjedolenjsko gričevje (Marjan Simič), da ni ustrezno obravnavan rudnik Kanižarica, v delu, ki obravnava turizem, pa Kolpa (Franc Cimerman), da je v načrtu zanemarjen problem oskrbe z vodo na Dolenj- skem ter da je premalo trden zunanjetrgovinski režim (Franc Košir). Nadalje so dokazovali, da bodo dohodki kmetijskega prebivalstva, če bo tak plan uresničen, še bolj zaostali ter da ni ustreznih rešitev za odpravo razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in socialnih stisk kmečkega prebivalstva (Alojz Metelko). Osnutku zamerijo, da ne predvideva nujno potrebnega pospešenega razvoja manj'.razvitih ter ne vsebuje napovedi, v kakšnem času bo zmanjšan razvojni zaostanek (Ciril Pungartnik), razen tega pa ne predvideva dovolj nagle rasti zaposlenosti. (Jože Godnjavec). Marjan Jenko je na posvetovanju menil, da bi bilo nujno potrebno uvesti tudi v Sloveniji za modernizacijo cest javna posojila. V Novem mestu so dodali tudi, da na Dolenjskem ne moremo soglašati s tem, da ima v načrtu prednost gradnja bolnišnic (dr. Albin Peča-ver) in da v delu, ki govori o razvoju RTV, ni predvidenih lokalnih radijskih postaj (Jože Škufca). Menili so še, da bi bilo treba v slovenski razvojni načrt jasneje vključiti občinske načrte (Franc Zidar), tehtne pripombe pa so imeli tudi k metodologiji sestavljanja osnutka srednjeročnega načrta razvoja Slovenije. M. LEGAN Predstavniki Posavja so pretresali osnutek 5-letnega razvojnega načrta Slovenije v torek v Krškem. Obisk ni bil najboljši, pripomb pa so udeleženci izrekli kar precej. Zadržali so se predvsem pri svareh, za katere menijo, da jih planerji niso upoštevali ali so jih pomanjkljivo predstavili. Jože Radej je na kratko povzel pripombe z zasedanja delegatov občin. Med drugim je omenil po-(Nadaljcvanje na 4. strani) Kdo so neznani junaki? V grobnici še 35 neznanih padlih Občinski odbor ZZB NOV Kočevje bo obnovil spomenik in grobnico padlih na novem pokopališču v Kočevju. Ob tej priložnosti bodo dopolnili tudi spominsko ploščo z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki so padli ali bili ubiti na območju Kočevja oziroma okoliških vasi in so pokopani v partizanski grobnici. V skupni grobnici leži 167 žrtev in borcev, vendar je med njimi še okoli 35 neznanih. Na občinskem odboru ZZB v Kočevju so sklenili, da bodo še do 31. julija letos obirali imena in priimke padlih, ki počivajo ____I l Naval na kopališče V nedeljo je bilo v Dolenjskih Toplicah izredno živo. Prostor ob vodi - v bazenu ga ni bilo dovolj za vse - sije poiskalo kar 2.770 kopalcev. Temperatura zraka v senci je dosegla 34 stopinj Celzija, toda do sence je bilo še težje priti kot do v tej grobnici, a njihova imena niso vklesana na spominski plošči. Kdor torej ve za padlega, kije pokopan v Kočevju, naj njegove podatke čim-prej sporoči v Kočevje. Grobnica in spomenik padlih borcev bosta predvidoma prenovljena še letos. J. P. V Čateških Toplicah razstavlja v hotelski avli svoja olja, tempere in grafike skupina slikarjev pod imenom „Grupa 69“. Razdava je vzbudfla precej zanimanja med obiskovalci. — (Foto: M. Jaranovič) NI KRIVDA NOVE FIRME NE NJENEGA VODSTVA, DA SO m \g » g. , _ _ ^ _ ...v, _ _ _ il _ V y« ■ ;X x ,x ;X x x x x x x v- '•:• v v' * x g &x;x -a im o x... S x- :*T f: :?x* i? x 4« >= S:? >: K S -11 >: & > : *! %» i.i S %,*• J V <:* % ^ C g g g U |\ (| | g g | ^ L | JE Pqse, S l ^0*ekko n sevn'^c‘ Stilles po posebnem dovoljenju izvaža Sfe;° ^potovii^1^”1” v vre<^nos^* 3 milijonov dinarjev. Na mon-%>S,e,3>» brž k °.tud' 14 delavcev. Prevoz poteka sodobno - s ^Uk) 0 izdelajo večjo serijo, jo odpremijo. - (Foto: vode. V kraju ni dovolj prostora za parkiranje, zato so si iznajdljivi izletniki poiskali prostor kar na bližnjih travnikih. Prišlo je tudi do nekaj. nesreč. Trije kopalci so se lažje ponesrečili zaradi neprevidnosti pri skakanju v vodo. Prijetno vzdušje ob bazenu je dopoldne skalil še en žalosten dogodek: utonila je 18-letna M. Trontelj iz Podgorice pri Grosupljem. Uradno še niso sporočili vzroka utopitve, domnevajo pa, da gre za kap. ZVONF. KOKALJ »Odmrznitev cen nas je zatekla prvi dan poslovanja pri VIAT0RJIK pravi Karel Vardijan na očitke, da so cene čez noč poskočile V Metliki, še bolj pa v Črnomlju, so bili gostje razočarani, ko so morali 1. julija v lokalih družbenega gostinstva za običajno naročeno jed ali pijačo odšteti tudi še enkrat več. „To je prvi rezultat združitve , so zabavljali in se pridušali, da se bodo preselili k zaseb- nikom. Kaj je v ozadju občutnih podražitev, je povedal Karel Vardijan, vršilec dolžnosti direktorja nove poslovne enote Viatoija v Beli krajini: „Ob začetku skupnega poslovanja nam težav tako in tako ne manjka, da pa bo mera polna, nas je zajela odmrznitev cen gostinskih storitev in sprememba zveznega prometnega davka ravno prve dni poslovanja pod firmo VIATOR. Višje cene niso maslo novega podjetja ne njegovega vodstva. Tiste, ki tako negodujejo, bi rad samo vprašal, ali dobi prodajalec živine za kilogram žive teže teleta 12 din kot lani ali 24 din, kolikor je zdajšnja cena. Gostje najbrž ne vedo, da moramo nabavne cene pijač plačati 35 do 50 odst. draže kot 26. novembra lani, koje bila objavljena zamrznitev? “ , (Nadaljevanje na 4. strani) Deževje, ki je v torek zajelo Slovenijo, je povzročilo večje množine padavin predvsem na Štajerskem, v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem. Nad zahodno Evropo se ponovno krepi visoki zračni pritisk. V drugi polovici tedna se lam obeta ustaljeno in sončno m:me. St. 28 (1163) Leto XXIII NOVO MESTO, četrtek, ^ 13. julija 1972 tedenski mozaik „Presneto sem že utrujen od te dolge poti in komaj čakam, da se bom malce okopal v morju. Zelo se veselim prvega skoka v. vaš lepi Jadran, “ je izjavil popotnik med neuradnim klepetom na beograjskem letališču ta teden. Spričo velike vročine, ki nas je zajela pred dnevi, je tem besedam prav lahko verjeti - pa čeprav so prišle iz ust uglednega državnika. Izrekel jih je namreč William Rogers, ameriški zunanji minister, ko je prišel na uradni obisk v Jugoslavijo ob koncu precej dolge in očitno naporne turneje po več državah ... težak je kruh politikov ... Medtem pa se je v Miami Beachu začel izbor kandidata demokratske stranke, ki bo jeseni izzval v neposrednem dvoboju sedanjega predsednika, republikanca Richarda Nixona. Oblasti so se zbale, da ne bo prišlo med koncencijo v Miami Beachu na Floridi do hujših spopadov, pa so tja poslale nič manj kot 2.500 padalcev, vojaških policajev in mornariških strelcev.,. velike okrepitve za lokalne policijske sile: veliko razbitih črepinj in polomljenih nosov...? In hkrati ko se nekateri na vso moč potegujejo za stolčke, se je nekdo drug sklenil odpovedati svojemu: znani in tudi pri nas že nastopajoči britanski filmski igralec Richard Burton je namreč izjavil, da bo prenehal z snemanjem filmov in se umaknil. In sicer kam? Nikamor drugam kot v znano angleško univerzitetno središče Oxford, kjer naj bi poučeval na neobveznih predavanjih. Toda samo spomladi, poleti in jeseni, je pristavil, kajti pozimi bom na počitnicah v Mehiki... le kako si bo mogel to privoščiti z učiteljsko plač ko, revček... ? Neki znanstvenik nemškega rodu, ki poučuje na univerzi v Kaliforniji, pa je iznašel nekaj, kar utegne zelo razveseliti vse tiste, ki so zaskrbljeni zaradi vse večjih kupov odpadkov iz plastičnih mas - ti kot je znano ne zgnijejo in ostanejo tam, kjer so jih ljudje odvrgli. Trdi, da bodo izdelki iz njegove nove snovi izginili v največ 150 dneh - preprosto se bodo razkrojili... Kruh in sadje Zelenjave in sadja ne bi smeli podcenjevati! - Cene so pomembnejše kot stare navade - Upravičene razlike v cenah Zdravniki pravijo, da pojemo preveč kruha in premalo sadja ter zelenjave. Sicer pa se ni treba čuditi, da je tako, ko pa sta sadje in zelenjava tako draga v primeijavi s kruhom. Dovolj si ju lahko privošči le tisti porabnik, ki ju pridela sam, mnogi delavci pa si pri sedanjih cenah ne morejo. Neustrezna prehrana — veliko kruha in premalo sadja in zelenjave — ni le posledica starih navad, ko so ljudje menili, da potrebujejo le močno hrano, ampak je odvisna tudi od cen ali celo predvsem od njih. Cene v trgovini in na živilskih trgih pa so veliko manj odvisne 9d pridelovalcev kot od odkupo-valcev in prodajalcev — trgovcev. Pridelovalci sadja in zelenjave dobijo pogosto za svoje pridelke tako malo, da se jim jih ne splača ali ne zljubi pridelovati. Kadar je malo pridelkov, pa so cene na trgu še višje. Le tako je moči razumeti, zakaj sta sadje in zelenjava v nekaterih majhnih mestih dražja kot v velikih. Trgovci trdijo, da ne presegajo dovoljene 21,5 odstotne povprečne marže pri prodaji sadja in zelenjave. Kako lahko to dokažejo z računi, ne vemo — vemo pa, da prodajajo svoje blago po 100 do 200% višji ceni, kot je dobil zanj pridelovalec. Nihče jih ne vpraša, kako to naredijo, saj so cene sadja in ze- (Iz zadnjega Pavlihe) lenjave proste, razen letos, ko so v trgovini zamrznjene na lanski ravni. A nihče tudi ne vpraša, ali so lanske cene ustrezale. Cene sadja in zelenjave so v mestih visoke tudi zaradi pomanjkljive organizacije pridelovanja in prodaje. Trgovci ne potrebujejo take organizacije, saj veliko povpraševanje lahko ublažijo z višjimi cenami, manjši promet pa nadomestijo z večjo razliko med odkupno in prodajno ceno. Naj se obme, kakor se hoče, zanje je vedno prav tudi brez organiziranega pridelovanja. Nekaterim vrtičkarjem, ki prinašajo svoje pridelke sami na trg, se zdi, da so cene Zelenjave in sadja prej prenizke kot previsoke. Seveda, ko pa še vedno pridelujejo tako kot v starih časih. Ce pa upoštevamo, da je tudi v Sloveniji moči pridelati na enem hektaru 30.000 do 40.000 kg paradižnika ali 8000 do 10.000 kg jagod, pa tako mnenje ne vzdrži razprave. Marsikateri kmet bi se lahko na ■ mmm Premiija, ki sta ga na Severnem Irskem sklenili 1RA, tajna prepovedna irska republikanska^ armada britanska vojska, je konec. Streli in eksplozije so zopet vsakdanjost, mrtvih je vse več. Nihče « natančno kdo je pravzaprav prvi začel, obe strani obtožujeta druga drugo. Toda to je vsekakor pomembno kot dejstvo, da znova teče kri in da zopet padajo žrtve. Na sliki: sovraštvo do bn!anj vojakov (sklenili so, da jih bodo poslali tja še 1.200, s čimer jih bo že 16.700) je vcepljeno že ^ najmlajše, ki z metanjem kamnov na britanske vojake v avtomobilih izpričujejo svoja čustva. (. foto: UPI) - Veš, Matevž, zdaj se bodo dobili traktorji - Eh, pa ravno zdaj, ko sem se 2e navadil! malem posestvu dobro preživljal s pridelovanjem jagodičevja in zelenjave, če bi to kdo organiziral. Delavci bi imeli cenejšo hrano kot zdaj, ko je treba dovažati te stvari iz oddaljenih krajev. Ker sta sadje in zelenjava enako pomembna za zdravo prehrano ljudi kot kruh in meso, bi moral kdo skrbeti, da cene ne bi bile previsoke. Trga ne bi smeli prepuščati le trgovcem ali neorganiziranim pridelovalcem. Ni nujno, da bi cene določali s predpisi ali omejevali kot pri kruhu in mesu. Skrbeti „bi bilo treba za večjo založenost naših mest s takimi živili. To je moč doseči tudi z organiziranim pridelovanjem, ki bi pridelovalcem hkrati jamčilo najnižje, še donosne odkupne cene, na trgu pa omogočilo večjo konkurenco. Razlike med odkupno in prodajno ceno bi bilo treba določati drugače kot sedanjo maržo. Preprečevati bi bilo treba, da bi marže pobirali tudi nepotrebni posredniki, kot se dogaja zdaj. Če kdo želi nepotrebne posrednike, naj si z njimi deli svojo maržo. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Usmerjanje DELITVE DOHODKA in osebnih dohodkov — z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi — ki smo se zanj odločili ter ga v naši republiki praktično začeli uve^avljati že lani, je bilo vsekakor zelo velik korak na poti našega družbenega razvoja, medsebojnih odnosov, in tako eno temeljnih vprašanj našega družbenega sistema. Sedaj, po določenem času, je torej prav, da pogledamo rezultate tega velikega koraka — da ugotovimo, ali je bila ta pot prava in ali je mogoče na njej še kaj izboljšati. Zategadelj je razumljivo, daje CK ZKS na tokratni seji (ta ponedeljek) posvetil največ pozornosti prav tem vprašanjem, ki jih je imel na dnevnem redu. Temelj za razpravo je bila izčrpna razčlenitev dosedanjih rezultatov, ki smo jih dosegli s sistemom DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA in SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA v pogledu delitve dohodka* in osebnih dohodkov. Ta razčlemba, podprta z določenimi podatki, kaže,-da so delovne organizacije že lani — torej po uvedbi sistema dogovarjanja pri delitvi dohodka - izločale precej več sredstev v sklade, kot pa so jih namenjale za delitev v obliki osebnih dohodkov. To je vsekakor zelo pozitiven rezultat novega sistema, saj je bil eden njegovih temeljnih ciljev ta, da okrepimo razširjeno reprodukcijo, da okrepimo rast družbene MATERIALNE OSNOVE, saj brez tega ni napredka, ni proizvodnje, ni celotne družbene rasti. Ob tem je pomemben tudi premik v miselnosti posameznikov: delavec, ki' se v delovni organizaciji odloča za razporeditev dohodka v sklade, tega ne dela več pod pritiskom ali po direktivi, marveč začenja razumevati (kolikor ni to razumel že doslej), da si le tako zagotavlja tudi svoj življenjski obstoj, saj njegova življenjska raven raste hkrati z rastjo njegove delovne organizacije. Nekaj podatkov, ki kažejo rezultate sistema dogovarjanja pri delitvi dohodka: v dejavnostih, kjer imajo nasploh nizek OD, so se po uveubi novega sistema osebni dohodki povečali za 23 % v povprečju, v tistih dejavnostih pa, kjer so imeli že doslej visoke OD, znaša povprečno povišanje le -11% — kar pomeni da se je z novim sistemom vendarle zmanjšala že kar pereča razlika med NAJVIŠJIMI IN NAJNIŽJIMI osebnimi dohodki v republiki. Začetna bojazen, češ da bodo nekateri kljub družbenemu dogovoru občutno presegali zastavljene okvire delitve (ter za to kajpak plačevali „kazen“ v obliki Usmerjanje delitve prestalo izpit posebnega davka), se navsezadnje le ni uresničila: podatki kažejo, da kakšnih 36 % vseh podpisnikov samoupravnih sporazumov sploh ni doseglo niti zgornje dovoljene meje pri delitvi dohodka, namenjenega OD, in da je samo 2,8 % teh podpisnikov „šlo čez rob“, da so torej navkljub vsemu še vztrajali na izplačevanju čezmerno visokega OD. Tokratna ocena CK ZKS je bila, da je sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja glede delitve dohodka kljub nekaterim dosedanjim pomanjkljivostim vendarle ustrezen in spodbuden -pa ga bo treba z novimi DEJAVNIMI POBUDAMI ZK še nadalje izpolnjevati ter ga dograjevati. Morda poglavitna misel, ki je bila ob tem izrečena, je bila, da so s tem korakom v praksi preizkusili načelo, da za delitev dohodka ni potrebna administrativna ureditev v obliki kakšne državne prisile, temveč da lahko tudi to temeljno vprašanje rešujemo po SAMOUPRAVNI POTI. O tej aktualni problematiki — torej o sistemu delitve dohodka, še posebej z vidika novih ustavnih določil - bo celovito razpravljal CK ZKS ponovno na seji, ki bo letos septembra. Osnutek srednjeročnega razvojnega načrta Slovenije (za obdobje 1971-1975) je sedaj že v vsestranski razpravi; ta ponedeljek so o njem razpravljali tudi delegati občin na zasedanju v republiški skupščini — pri čemer so nedvoumno opozorili da sedanji osnutek žal le premalo upošteva USKLAJEN RAZVOJ vseh območij v republiki, posebno manj razvitih. Vse kaže, da bo poslanska razprava o tem osnutku srednjeročnega načrta še zelo vroča, preden bomo ta načrt dokončno dobili. Res pa je, da vsaj za nekatera razvojna področja - denimo za razvoj INFRASTRUKTURE (za gradnjo cest itd.) — naša republika nujno potrebuje vsaj kolikor toliko usklajeno načrtno dejavnost, tako da je kljub zamudi sprejem tega srednjeročnega načrta več kot nujen. Konec prejšnjega tedna (minuli petek) je bila na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani ustanovljena ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE. Ta republiška skupnost našega kmetijstva je nastala iz resnične potrebe - saj se že leta dolgo kaže nuja po povezovanju zasebnega kmetijstva z družbenim kmetijstvom in tudi z gospodarstvom. Prav to pa so - poleg drugega neposrednega dela - temeljne naloge novo ustanovljene republiške Zadružne zveze. Med drugim omenimo, da bo nova Zadružna zveza hkrati z drugimi skrbela tudi za urejanje kreditiranja zasebnega kmetijstva, kar je ena od poti za utrjevanje našega kmetijstva nasploh. Za predsednika nove Zadružne zveze Slovenije je bil izvoljen Andrej Petelin. In še novica o podražitvi izdelkov naše avtomobilske industrije - ki so jo avtomobilske tovarne terjale že dolgo, pa je ZIS sedaj le pristal nanjo: po odobritvi zveznega zavoda za cene so se tokrat podražili avtomobili iz Unisa, Tomosa in Crvene zastave nekako za 9 do 18% (gre za proizvodne cene), tako da stane popularni „fičko" (če omenimo samo ta podatcic) po novem že kar 24.708 dinarjev! Zdi se, da inflacijskih tokov spričo divjih vrtincev cen pri nas le Še ne bomo uspeli tako kmalu zaustaviti.... tedenski zunan jepolitični pregled] konferenca uspe le, če Je ljito pripravljena. Jugo? menijo, da mora Monter« razpravljati o miru v EvroP., celoti in ne samo na p° ^ nih področjih, s čimer se ričani strinjajo — čeP -t. ^rii sicer obe strani o nekateflft . gih vidikih konference: tu f Ušča, ki niso enaka. R32 ^ jugoslovansko-ameriŠkin. ^ liscih so tudi pri nekatero* £ Giri in Rogers v Jugoslavij1 gih mednarodnih vPr^. 1( (nedvomno najbolj lZ^ vietnamskem), vendar 1° ra za sicer dobro sode ^ med obema državama n ^ področjih. Prav vztraja11*^, poglabljanju sodelovanj* kjer tako sodelovanje JPjfci menjeno z aktualniiM po svetu in razlikami v s ^ bo še naprej osnova za J vansko-ameriški dialog- ^ ^ Medtem pa sta se v .. y ropskih državah zgod1* ^elT1b! membni personalni sp V Franciji je P*dse®^jg dou sprejel odstop d pel predsednika vlade Cna masa in kot njegoveg p^ci) nika imenoval zunaj| nemara ne tako zna^jePj smerja. Odstop tfr sledica globljih ne* g ^piib njim in predsedmk01!1 veljaz ke. Delmasov nasledn* ortodoksnega d®ga“ubiiki Tudi v Zvezni reP“%b.*l čiji je prišlo do spi^ ^jji eK Schiller, zvezni nomski minister je ka>lC w njegovo mesto P H^ITlrtC-Willy Brandt ime"0 ^ ja« Schmidta. Tudi tu J ^ <* soglasja glede » » nemških in «■*£* vendar ima ta od «,er je globlji P°menJ»to’inotueLi ob koncu izred1 . dnjirU *1 ^ frontacije med ^„utnj^ in opozicijo, ro rah10.%. ložaju, ki ga oznaf pn^ čitniško zat,^nJonei*»^*1S kovati na zahe* na0^ ^ ,ičT -Si Zat de<> sunke jeseni. Z« pi^V namreč med dnJ^' tudi splošne pariani^ TELEGKAM1 ISLAMABAD ' izrf^Jju »Pj lamcnt se jc ^ v danje, da bi ra razuin, ki st*l Jjnica P ,"bonn rUiranih tunrtjj' »jJVSdi ssrov» ^ Ponekod SO bile po 30 km- Osrednja zunanjepolitična dogodka minuli teden v Jugoslaviji sta bila obiska indijskega predsednika Girija in ameriškega zunanjega ministra Rogersa. Predsednik Indije je prišel na vabilo predsednika Josipa Broza Tita in se je pri nas zadržal pet dni — med drugim je bil en dan tudi v Sloveniji. Obisk sodi že v tradicionalne osebne stike med najvišjimi jugoslovanskimi in indijskimi voditelji. Razgovore, ki sta jih imela oba predsednika in njuni sodelavci, ocenjujejo kot nadaljnje utrjevanje medsebojnih odnosov, hkrati pa sojih izrabili tudi za izmenjavo mnenj o mednarodnem položaju in s tem v zvezi o dejavnosti neuvrščenih. Indija in Jugoslavija sta temeljna kamna v zgradbi, ki se je od prve Beograjske konference že lepo povečala, čeprav hkrati velja, da tudi na tem področju obstojajo določeni problemi. Kar zadeva jugoslo-vansko-indijske odnose, je bilo znova poudarjeno, da so dobri in da se razvijajo v duhu popolnega obojestranskega razumevanja. Državnika sta v skupnem sporočilu, objavljenem po pogovorih, ugotovila tudi svoja znana stališča glede mednarodnih vprašanj. Ta stališča so enaka ali pa so si podobna. Ob koncu obiska je indijski predsednik povabil predsednika Tita naj obišče Indijo. Povabilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom. Obide ameriškega zunanjega ministra Williama Rogersa je bil sicer krajši in na nižji ravni, kljub temu pa so bili razgovori, ki jih je gost iz Združenih držav Amerike imel s svojim jugoslovanskim kolegom Mirkom Te-pavcem (ta ga je tudi povabil na obisk) ter predsednikom Titom, ki ga je sprejel na Brionih, zelo koristni. Rogers je prišel v Jugoslavijo ob koncu svoje turneje, med katero je obiskal več dežel. Med drugim je bil tudi v Romuniji in na Madžarskem. Med razgovori pri nas sta obe strani izrazili zadovoljstvo, ker se stiki med obema državama zadnje čase vse bolj krepijo, kar je nedvomno tudi posledica lanskoletnega obiska jugoslovanskega predsednika v Združenih državah Amerike in še pred tem ameriškega v Jugoslaviji. To se še posebej pozna pri krepitvi ekonomskega sodelovanja, saj smo, denimo, lani prvič v zgodovini dosegli več kot 300 milijonov dolarjev vredno izmenjavo blaga v obe smeri. VVilliam Rogers je seznanil predsednika Tita z razgovori, ki jih je imel v Moskvi in Pekingu predsednik Nixon in pri tem znova poudaril, da v teh razgovorih niso dosegli nikakršnega sporazuma, ki bi šel na škodo tretjih dežel. Prav tako so med sedanjim obiskom izmenjali stališča glede konference o evropski varnosti in sodelovanju, pri čemer sta obe strani menili, da lahko ta mam* ~ v, 'PigV&f ' urKtična sezona trka na vrata in Pioniijevi de-nov*na ate^cem hribu pri Brežicah hitijo, da bo st^Vf^tavracija Petrola pravočasno nared. Gonov ^elavc* računajo, da bodo začeli streči v Ye^m objektu že prvega avgusta. (Foto: Jožica Na sobotnem sevniškem sejmu prodaja ni in ni šla. Do desete ure so prodali le oslico, in to za 1.000 dinaijev. Mesarji namreč niso biK navdušeni nad „sproščeno4* ceno druge živine. Sicer pa oslica ni namenjena za zakol, v hrib bo nosila mesečno zalogo živil. — (Foto: Železnik) Komaj zgrajeni most pri modernizaciji ceste Impoljca—Pijavsko je na eni strani „počepnil** pod buldožerjem. V petek so ta del podirali. Dela izvaja novomeško Cestno podjetje. Na sliki: eden vrta, dva gledata. Kdaj bo na ta način kaj narejenega? — (Foto: A. Železnik) Rdeči križ je letos v sodelovanju s šolami poslal prvo skupino otrok potrebnih letovanja, na počitnice v Savinjsko dolino, v Vransko. Iz Novega mesta jih je odšlo 13 (na sliki). S svojo vzgojiteljico Mino se zelo dobro razumejo, saj skrbi zanje kot mati. — (Foto: P. Pungerčar) *®korder|i smo mi! gIas“ je P«**# te' ja v zahlj novico, da Je I ranci-Prvem??11 Ev*opi še vedno na holnfl, J« ?u P° porabi alko-Prancci? 113 Prebivalca. Vsak Ktra Div poprečno 17,3 na drucen,Vuia ž§.anih pijač, 1^,61 ^L?lestu soPortugalci s itd. Talijani s-13,8 litra ^o&lovan^611 tei noyici. smo s^tovni ~Ti. gotovo absolutni h°lnih nSor«1eiii v pitju alko-^irana v £° P°datkih prof. h’otehniške^ u3. z ^MJanske Pri nas nal^ lete' popijemo litrov nianj kot 15 živalca, k u alkohola na preneslo j ^ preračunamo, h°lnih pij?adesetine Utrov alko- Za čiste odnose pri zemljiščih Predlogi štirih zakonov, ki naj v. bodoče predstavljajo osnovo nove zemljiške politike, dajejo upati, da bo še letos konec zamrznitve prometa z zemljišči. Ta zamrznitev, ki je bila v javnosti zaradi zelo razpasenih špekulacij z zemljišči sprejeta z olajšanjem, se je zaradi dolgotrajnosti začela spreminjati v nevšečno oviro, kar je povsem razumljivo ob zelo razviti stanovanjski graditvi. Predlogi novih zakonov o prometu z zemljišči, o katerih Veni seijL^SjO: Na ponedeljko-jn,embe J* jni kaj posebno ^ačne t>.®ga, cene ne bistveno laj° 29Rn,,ej,ci 80 pripeljali v pro-SCev' ter 3ln 21» starih Kr» ^ veliii^^i so 44^ živali; d? žiye tefe\?° y din za kUo_ ^ re«, starejše pa do 9,50 Pri stavbnem zemljišču ima občina prednost pred občanom. je pred nedavnim razpravljala skupščina S RS r sami po sebi ne Kmetijski nasveti Jjtt in omejena kemija ^°lja nana°i raz^na- Medtem, ko borci za ohranitev naravnega j tvu (zlatVrta,K ki i h ^ejstvo Je» da je z odločitvijo zveznega doJ Prip'ravkn ',a dovoljenja za promet s pesticidi, uporaba Hijeno unor^Kr111^6113 ^ mec* drugim samo še letos W u^inkovite • * z^at^co despirol, zlaticid in svinčeni arze-b ^°dliivoD PriPravke zoper najbolj nevarnega krompirje* j^ja s j^ j koloradaija. v Vrbin radskim hroščem, ki se je po prvem pojavu leta Wria ’ ni n,ftP?režicah ta^° naglo razširil po vseh krom-Prid ,eriostavn(^OCe °Pust*t*> ker bi hrošč pridelovanje krom-%■uJe to ^.^mogočil. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, ki Klle ena naivoi • 0 na blizu 50.000 ha, in kaj za Dolenjsko, t kmet^kih kultur? VJ°- WiDllr ^ . ruS* pripravki, ki lahko prepovedane nado-^ h.,la ^a) »pir iV° naslednja škropiva: tekoči birlane (do 1 *^ari ^vin , .z°l°ne (1,5 do 2 litra na ha), oltracid (liter ha\r?.a oprašuj em,cron» elocron in unden; če pa ličinke‘kolo-s^vin p Pa naj uporabljamo elocron P (20 kg na ® (25 kg na ha). Inž. M. LEGAN bodo rešili vsega. V zameno za nacionalizacijo zemljišč uvajajo predkupno pravico občin v prometu z zemljišči, opredeljujejo jjojem stavbnega zemljišča, zemljišču, ki je v prometu, dajejo tisto tržno vrednost, ki jo ima po stanju ob prodaji ozir. razlastitvi, in končno določajo, da pripada zemljiška renta, kije bila doslej najpogosteje pred met tržnih špekulacij, občini, ta pa jo zajema s prometnim davkom. To so najpomembnejša načela, ki jih prinašajo novi zakoni. V njih seveda ne bo določeno vse. Posebno veliko vlogo bodo s temi zakoni pri ustvarjanju zemljiške politike dobile občine. Predkupna pravica občin — vsak prodajalec bi moral zem ljišče ponuditi najprej občini; ta se mora v dveh mesecih odločiti, če ga kupi ali ne, in šele nato lahko prodajalec proda zemljišče drugemu kupcu; če ga v letu dni ne proda, pa ga mora ponovno ponuditi občini — ter pravica občine do zemljiške rente predstavljata za občine veliko pravico in hkrati obveznost in odgovornost. Ti dve pravici bosta glavna ventila v zemljiški politiki in predvsem od občin bo odvisno, ali bosta pravilno naravnana. Bridkih izkušenj v prometu z zemljišči je bilo doslej toliko, da bomo to zmogli, če bomo izkušnje upoštevali. M. J. ki vsakemu otroku, ne oziraje se na materialne možnosti ^staršev, omogoča nadaljevati šolanje, če je le za to sposoben. Toda ah je to čisto res? V naših občinah s ponosom povedo, da vsak socialno šibek učenec ali dgak lahko dobi štipendijo, če je končal osemletko ah razred srednje šole z odličnim ah prav dobrim uspehom. Tako je merilo republiške izobraževalne skupnosti, ki pa, kot kaže živjjenje, ni pravično do kmečkih, otrok, ki morajo povečini trdo delati na kmetijah. In ko tak šolar, ki bi bil ob drugačnih razmerah v šoli mnogo boljši, konča razred z dobrim uspehom, po teh togih merilih do štipendije nima pravice. Ah ne bi kazalo nekaj ukreniti, da bi zadostili v drugem odstavku tega zapisa povedani misli? M. L. Pri Krasincu v Beli Krajini: Še v šolo ni hodil, pa je SAM branal. »Dober« kmečki sin Več kot dve tretjini učencev (natančneje 67,5 odstotka), ki so letos končali osemletno osnovno šolanje, namerava nadaljevati izobraževanje v srednjih in poklicnih šolah. Tako ugotavlja posebna anketa republiškega sekretariata za kulturo in prosveto. Daleč najmanjši odstotek je v občinah z velikim deležem kmetijskega prebivalstva med katere štejejo tudi dolenjske. „Izravnavamo pogoje za šolanje, kar je naša socialistična, solidarnostna obveznost,*4 je med drugim zapisal v uvodniku „Dcla“ Boris Li-pužič, direktor republiškega Zavoda za šolstvo. K doseganju tega cilja naj bi vodila tudi taka politika štipendiranja, Tudi letos: umazana Krka Onesnaženje „fiolje pozno kot nikoh!“ pravi pregovor. Tako bi lahko veljalo tudi za letošnjo akcijo v Sloveniji, ki se zavzema za borbo proti onesnaževanju okolja. Besede so sicer lepe in tudi načela so taka, da jih velja z obema rokama podpreti, vprašanje pa je, s kakšnim metrom bomo morah meriti pot od načel do izpolnitve besedila akcjje. Na Dolenjskem se iz tovarniških dimnikov kadi še prav tako kot prej, Krka pa je prav tako onesnažena kot lani ali predlanskim. Turistična društva že kličejo na pomoč, ribiči se jezijo, ker gre njihovo delo v nič, saj ribe v zastrupljeni vodi poginejo - spomnimo se lanskega poletja na Otočcu! - turisti pa tarnajo, da se v tako umazani vodi, kot je Krka, pravzaprav ni več mogoče kopati. Kadar priplava debela plast umazanije po Krki mimo Novega mesta, takrat ko iz trebuha kanalov bruhne umazanija in še dopolni žalostno podobo, je pač malo takih, ki bi z veseljem skočili v nekdaj tako zeleno lepotico naših voda. Zastrupitev še ni popolna, Krko je še mogoče rešiti. Samo dokler se bodo vsi ravnah po tistem, da je vse, kar ni posebej prepovedano,, dovoljeno, in dokler bodo v tovarnah za zaščito našega okolja (zraka in vode) storili samo tiste stvari, ki jih posebej nalože inšpektorji, bomo pač žalostno morali ugotavljati, da^ se umazanija povečuje. In bomo merili umazanijo v vodi in zraku ter računali, koliko bolj umazano je naše življenje in življenjsko okolje - rezultati pa bodo kljub dobro zamišljenim akcijam še slabši! J. S. Denar v bazo! Prvi slovenski gasilski zakon določa, da sc mora v gasilske sklade namesto 4 odstotkov tako imenovanih brutto zavarovalnih premij stekati Kako do drage opreme? že od 30. decembra 1970 v te sklade 6 odstotkov od tehničnih zavarovalnih premij. Po občinah so pričeli delati račune brez krčmarja. Marsikje so računah, da se jim bo dotok iz naslova zavarovalnih premij v gasilske sklade povečal tudi za 50 odstotkov, toda ugotovili so nekaj drugega. Velika podjetja, kot npr. ZŽTP Ljubljana, Petrol itd., plačujejo zavarovalne premije za postaje in bencinske črpalke, ki so raztresene po vsej Sloveniji, na sedežu podjetja. V center se zaradi tega steka več kot milijon dinaijev, seveda v ljubljanski gasilski sklad! Predvsem manj razvite občine od teh podjetij ne dobivajo nobenega odstotka zavarovalne premije, čeprav morajo usposabljati člane tudi za zaščito teh naprav. Pogostokrat morajo prav zaradi njih imeti tudi posebno gasilsko opremo, ki ni poceni. Če smemo sklepati po regionalnih posvetovanjih, tudi ni navdušenja za republiški skl?.d za tisk in požarno zaščito, čeprav so v občinah, posebno v manj razvitih, velike potrebe za izobraževanje kadrov, za tekmovanja ipd. Številne medobčinske akcije, od tečajev do nastopov, so tudi pokazale, da je dogovarjanje vedno mogoče in tudi uspešno. Velika središča se bodo pač morala odpovedati denarju, ki jim ne pripada, zavarovalnicam se bo malo zapletel obračun. Je to previsoka cena za čistejše odnose? A. ŽELEZNIK Trebnje: v salonu 2500 obiskovalcev Za razstavo „Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije44, ki bo odprta do konca julija, je Še nadalje veliko zanimanje. Do včeraj si je razstavljena dela ogledalo že čez 2500 ljudi, med njimi mnogo turistov iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije in Švedske. Med obiskovalci sta bila tudi dr. Heinrich Riesenfeld, avstrijski generalni konzul v Ljubljani, in prof Kurt Jurgnvirth, član štajerske deželne vlade. M. LEGAN Končno: drugi del V Črnomlju so delavci podjetja BEGRAD zač eh gradnjo druge etape posebne šole. V letu 1973 bo predvidoma gradnja končana, tako da bo šola pridobila 6 učilnic s pomožnimi prostori in zbornico. Nova stavba za posebno šolo, zgrajena lani, je bila že ob otvoritvi pretesna za vse umsko ali telesno prizadete otroke iz Bele krajine, zato je dograditev prostorov nujna. RIBNICA - Delo občinske gasilske zveze so pretresah v torek na seji sveta za splošne in notranje zadeve, kjer so razpravljali tudi o delu občinske skupščine v prvi polovici leta. ervdno je sap*****1 ••• Ob novici, da so po enoletnih pripravah prejšnji teden v Ljubljani ustanovili Zadružno zvezo SR Slovenije, bo za marsikoga presenetljivo zvedeti, da so slovenski kmetje že pred sto leti imeli prve zadruge in se kot prvi v srednji Evropi povezali v zadružno zvezo. To je bil čas bratov Vošnjakov, ki sta se med študijem v Pragi navdušila za zadružništvo, za takratne tako imenovane Schulze-Deličeve kreditne zadruge. To nam pove, da je zadružnika tradicija na Slovenskem zelo stara in da je bila vnovična ustanovitev za- Zadružna zveza družne zveze samo logična posledica znova poudarjenega pomena združevanja kmetov in sodelovanja v zadrugah. Novi zakon o združevanju kmetov, ki dovoljuje zelo različne oblike sodelovanja, ter ustavna dopolnila glede temeljnih organizacij združenega dela in drugih novostih dajejo možnosti, da bo zadru žniš tvo spet zaživelo. Po vojni je naše zadružništvo prešlo različna obdobja vzponov in padcev. Spomnimo se na leto 1949, ko smo pri nas kampanjsko ustanavljali kmečke obdelovalne zadruge, ki so klavrno končale. Spomnimo se na leto 1952, ko smo zadružništvo obnovili in ga dobro razvijali do leta 1961, ko smo začeli z novo kampanjo - združevanjem zadrug, ki so se odmikale od kmeta, in ko smo začeli s krepitvijo družbenega kmetijstva, ki ni dala pričakovanih rezultatov. Kmeta s(m)o začeli podcenjevati, število zadružnikov se je zmanjšalo na tretjino. ■ Za dvig zadružništva, ki zdaj spet ima svojo zvezo, bo treba narediti marsikaj: od urejanja evidence, ki je ponekod sploh nimajo, do krepitve hranUno-kreditne službe, strojnega parka, izobraževanja, skratka: vseh oblik in možnosti, da bi pomagali zadružniku. V ospredju mora biti interet včlanjenih kmetov zadružnikov. Če bo tako, se ni treba bati, da zadružništvo ne bo napredovalo v dobro kmeta, kmetijstva in družbe kot celote. M. L. Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST V osnutku (NADALJEVANJE S 1. STR.) ircuo večji usmerjevalni vlogi, kadar gre za graditev novih tovarn, zlasti če vse računajo z isto surovino. Tak je primer v lesni industriji, kier sta predvideni dve novi tovarni ivernih plošč, krška celuloza pa se bo zaradi tega znašla v težavah. Temu mnenju se je pridružil tudi Lojze Štih in dodal, da iz plana ni mogoče razbrati, kdo je dolžan kaj izpeljati in kdo bo odgovoren, če naloge ne bo opravil. Ignaca Vintarja moti, da pri obravnavi nerazvitih območij ni nobenega časovnega zagotovila, da se bodo razlike med razvitimi in nerazvitimi zares izbrisale. Sledila je pri-' pomba, da v planu ni predloga za združitev socialnega zavarovanja v eno samo skupnost. Stane Nunčič pogreša podporo kmetijstvu. To pomeni, da bodo pogoji gospodarjenja enako težki kot doslej. Po mnenju Ivana Živiča bi morali predvsem razčistiti, kaj je skupni interes za posamezna področja. Vsebina osnutka vzbuja občutek, da je v njem preveč vsiljenih interesov. Plan je po njegovem preveč podoben, obenem preveč splošen, saj izpušča za pokrajino pomembne stvari, kot je na primer keramična tovarna na Senovem. V njem pogreša besedo o razvoju nekovinske industrije, za katero so v Posavju velike zaloge gline in peska. Stanko Škaler je izrazil dvom nad tem, da se bodo pogoji šolanja na nerazvitih območjih lahko izenačili z razvitejšimi kraji sami z deležem republike, ki je le za 20 odstotkov večji kot drugod. Po njegovem mnenju bi to morali popraviti v korist nerazvitih. Tudi on se pridružuje tistim, ki menijo, naj bo plan odločnejši usmerjevalec pobud delovnih organizacij, da ne bomo zaradi njegove ohlapnosti že čez nekaj let občutili škode. JOŽICA TEPPEY Cene višje (NADALJEVANJE S l.STR.) - Katere spremembe bodo občani najprej opazili po združitvi? „Enota V1ATOR zaposluje trenutno 75 ljudi v 12 obratih na območju JJele krajine; do konca leta se bo število zaposlenih povzpelo na 100, uvedena pa bosta tudi lokalni avtobusni in tovorni promet, če bosta občinski skupščini sprejeli ustrezna odloka. Razen tega bo v nekaj letih, začenši z letošnjim, investirano v gostinske objekte preko 8 milijonov dinarjev. Vse investicije pa gredo v breme enote v Beli krajini in jih bo ta morala odplačati. Nobenega strica ni z debelo denarnico, zdi pa se, da se ljudje tega ne zavedajo. R.B. Zmaga Novega mesta Na drugem kegljaškem turnirju v počastitev občinskega praznika Krško so na krškem kegljišču v borbenih igrah zmagali kegljači Novega mesta s 577 podrtimi keglji. Slede: Celulozar 509, Brežice 475, Sevnica 465 in Krško 461. Pozdrav s planin Pod tem naslovom bo na Pokljuki 6. avgusta že peto tekmovanje slovenskih harmonikarjev z diatonično harmoniko. Nastopih bodo lahko vsi slovenski harmonikarji, ki so stari več kot 45 let, ki imajo harmoniko starejše izdelave in ki morajo zaigrati eno narodno in eno partizanko pesem. Pokrovitelj tega zanimivega tekmovanja je Viator, organizatorji pa pričakujejo, da bo na Pokljuko prišlo veliko harmonikarjev in še dosti več poslušalcev. MEDOBČINSKI SVET ZK 0 METLIŠKIH DOGODKIH Izključitev Petra Vujčiča iz Zveze komunistov ni napad na direktorja in kolektiv Beti, ampak ukrep proti vodilni osebi in članu ZK, ki je grobo prekršil partijska načela - Medobčinski svet ZK bo podpiral izvajanje sklepov občinske konference ZKS v Metliki Kam pripeljejo neodločnost, kolebanje, nezdrav oportunizem, neaktivnost, idejno-politična razpotja in neenotnost komunistov v občini in delovni organizaciji, je pokazala ocena dogodkov v Metliki. Člani medobčinskega sveta Zveze komunistov za Dolenjsko so jo sprejeli 5. julija v Novem mestu, seje, ki se je zavlekla pozno v noč, pa sta se poleg drugih udeležila tudi po dva člana iz centralnega komiteja ZKS in častnega partijskega razsodišča v republiki. — Iz ocene, ki jo je medobčinskemu svetu predlagal sekretar Ludvik Golob, je razvidno, da imajo dogodki, ki so razvneli javnost zlasti v zadnjem času in vplivali na izključitev iz Zveze komunistov direktoija Beti Petra Vujčiča in nekdanjega občinskega partijskega sekretarja Martina Štefaniča, korenine precej daleč v preteklosti, še v obdobju priprav na predzadnje volitve. (Preveč časa in prostora bi vzelo, če bi hoteli v tem zapisu podrobneje povzeti ugotovitve, na katerih je medobčinski svet gradil oceno, zato se omejimo le na nekaj zadnjih let.) Ko je prišel za predsednika metliške občinske skupščine Peter Vujčič, direktor Beti, se je marsikaj spremenilo. Prvi občinski mož je poslej odstavljal in postavljal strokovnjake, kakor je sam menil, da je prav, in po svoje določal kadrovsko politiko, politiko Zveze komunistov pa povsem izrinil iz dogajanj. Komunisti so bili zaradi slabosti v svojih vrstah brez moči in stvari so se razvijale tako, kakor je hotel Peter Vujčič. Na zadnjih volitvah se je občinsko vodstvo spremenilo, Zelo uspelo srečanje na Trebelnem Kot smo v kratkem že poročali, so prejšnji teden mladinci in borci trebanjske občine pripravili prisrčno srečanje, partizanski miting in taborni ogenj na mestu, kjer je bila Sred 30 leti ustanovljena Gubčeva rigada. Skupno 130 mladincev je v spremstvu borcev pešačilo iz petih različnih krajev občine ter se med potjo ustavljalo na mestih, kjer so bili pomembnejši dogodki med narodnoosvobodilnim bojem. Zanimanje za pohod, ki se je izkazal kot nova, privlačna oblika prenašanja tradicij NOB, je bilo tolikšno, da bi se ga udeležilo tudi 200 mladincev in mladink, vendar ni bilo opreme za tolikšno število. MLADI NA PROSLAVI Velikega partizanskega zborovanja 4. julija v Zadobrovi pri Ljubljani se je udeležilo nekaj manj kot dvesto ribniških mladincev. Tako velika udeležba je bfla plod prizadevanja vodstva mladinske organizacije. Sicer pa je delo mladinske organizacije precej razgibano. -r direktor Vujčič, ki poslej ni bil več predsednik občinske skupščine, pa je prestopil v tabor, ki je občinski politiki in družbe-no-političnemu življenju vseskozi bolj škodoval, kot koristil. Peter Vujčič se je začel sklicevati na zasluge, ki jih je imel kot direktor največje delovne organizacije v občini, in enostransko poučeni so ga v vsem podpirali. Tudi zaposleni v Beti so začeli drugače misliti šele v zadnjem času, ko so zve^ deli, daje njihov direktor osumljen kršitev zakonov in običajnih poslovnih navad na zunanjetrgovinskem področju. (Nedvomno so te obtožbe zelo hude, vendar bo zadnjo besedo o njih izreklo sodišče.) Da je Peter Vujčič lahko tako dolgo in mogočno „gospo-doval“ (v oceni smo slišali o Vujčiču kot absolutistu), je delno omogočil tudi Martin Šte-fanič, sekretar v Beti in nekaj časa tudi sekretar občinskega Razočaranje Sevniška ekipa je zasedla na republiškem tekmovanju ekip prve pomoči v Ilirski Bistrici drugo mesto. Predsednik Rdečega križa Slovenije Ivo Majdič je takrat izjavil, da bodo na zvezno tekmovanje v Ohrid poslali vse tri prvouvrščene ekipe. Sev-ničani so se takoj lotili temeljitih priprav. Pred dnevi pa so bili nemalo razočarani, ko $o na televiziji in tisku zasledili že rezultate zveznega tekmovanja, nihče pa ni njim sporočil ničesar o datumu in načmu potovanja. Jasno je le to, da so v Ljubljani snedli besedo. Takšen odnos republiškemu odboru RK vsekakor ne more biti v čast. Ufencl, ki ste končali osemletko - pozori Soboslikar in pleskar IVAN BOBIČ, Irča vas 65, Novo .mesto, tel. 21-115 spre j me V UK VEČ UČENCEV ZA S0B0SLIKARSK0 IN PLESKARSKO STROKO Začetna nagrada edodin na mesec. V Horjulu so 1. julija proslavili 30-letnico Dolomitskega odreda in 15-letnico Iskrinih tovarn. Športni del srečanja so imeli delavci Iskre v Šentjerneju, v Horjulu pa se je razvila veličastna delavsko-partizanska proslava, na kateri je med drugimi govoril tudi France Popit, predsednik CK ZKS. Kot ob takih srečanjih navadno povedo tehtne in zbrane misli o naši prehojeni, sedanji in bodoči poti, je tovariš Popit v Horjulu oživil spomine na dni, ki sodijo med najpomembnejša obdobja naše nedavne preteklosti. Proslavi obeh obletnic nista bili povezani le naključno, je v uvodu dejal tovariš Popit. Zveza je globlja, kot lahko vidimo na prvi pogled. Vsebinska povezanost obeh obletnic je preprosto v tem, da brez osvobodilnega boja, brez zmage osnovnih ljudskih plasti v tem boju ne bi bilo takega napredka, kot ga vidimo vsepovsod in tudi v tem lepem, dolga leta zapostavljenem in nerazvitem koščku slovenske zemlje. Z zmago socialistične revolucije je tudi Horjul kot toliko drugih krajev spremenil svoj videz, saj se je v dobrih dveh desetletjih razvil hitreje kot prej v stoletjih. Kljub uspehom pa bi seveda radi napredovali še hitreje, še uspešnejše, zato smo kljub temu vedno nezadovoljni. Toda naše nezadovoljstvo izhaja iz želje po napredku, po ustvarjanju. Opiramo se na to, kar smo že dosegli, na uspehe in napore ljudi, ki so se marsičemu odrekli. Lahko rečemo, da se začenja za te kraje novo življenje z ustanovitvijo Dolomitskega odreda, ustanovitev Iskrine tovarne pa je eden izmed pomembnih dokazov tega življenja. Pomembna vloga Dolomitov v letih NOB Dolcmiti, se pravi njihovi ljudje, so odigrali pomembno vlogo v času NOB. Tu je nekaj časa delovalo vodstvo slovenskega osvobodilnega boja; preko Dolomitov so vodile poti na vse strani naše, takrat zasužnjene domovine; tu, v neposredni bližini Ljubljane, je Dolomitski odred vodil velike in uspešne boje proti okupatorju. Spomnimo se samo na boje v začetku maja 1942. Niso bili pomembni komiteja Zvez^ komunistov v Metliki. Za marsikaj je vedel, a je bil tiho; Vujčiča je obsodil šele potem, ko sta se sporekla. Komunisti mu očitajo predvsem to, da je Vujčiča podpiral v škodljivi politiki, da je ponaredil sklepe občinskega komiteja in storil denarni prekršek. Člani medobčinskega sveta so izrekli hudo kritiko komunistom v Beti, ker so Vujčičevo delo celo prikrito podpirali, namesto da bi ga odločno obsodili. Od komunistov v tem metliškem kolektivu zdaj zahtevajo, da nastopijo kot resnični člani Zveze komunistov, prikažejo zaposlenim resnično stanje in povedo resnico o direktorju. Po izključitvi Petra Vujčiča iz Zveze komunistov so nekateri v Beti še vedno prepričani, da je bil to napad na direktorja in kolektiv. Ivan Žele, predsednik občinske skupščine v Metliki, ki je tudi prisostvoval seji medobčinskega sveta, seje najprej strinjal s kritiko, ki so mu jo izrekli na občinski partijski konferenci hkrati, ko so izključili iz ZK Vujčiča in Štefaniča, nato pa poudaril, da bo poslej samo izvajanje sklepov te konference pregnalo z dnevnih redov bodočih političnih in drugih zasedanj najrazličnejše osebne razprtije in drobnjakarske osebno obarvane „resnice“. Ob vestnem izvajanju teh sklepov za vse to ne bo časa. Prav čas pa zahteva uresničitev številnih zastavljenih nalog, med katerimi jih nekaj še sploh, niso začeli re-iševati. Medobčinski svet ZK je ob koncu seje sklenil začeti politično akcijo za odvzem poslanskega mandata Petru Vujčiču. I. ZORAN Zamejski taborniki t>0 tabornikov — zamejskih Slovencev iz Italije bo letovalo od 7. do 26. julija ob RinžipriKočevju. Mladi taborniki so iz Trsta in Gorice ter okolice, pa tudi iz pobratene občine Dolina pri Trstu. Med bivanjem v Kočevju si bodo ogledali zanimivosti mesta in okolice, hodili bodo na izlete in imeli več športnih in drugih srečanj s kočevsko mladino. S seboj imajo tudi čolne, da bodo veslali po Rinži. PIONIR in LABOD \ počastitev aneva borca je občinska strelska zveza v Novem mestu organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med ekipami sta zmagala Pionir pri moških in Labod pri ženskah, najboljša posameznika pa sta bila Berlan in Karičeva, ki sta streljala v zmagovalnih ekipah. j. SePIC Proti oživljanju klerikalizma »Poraz klerikalizma in taktike izkoriščanja vere v politične namene ni spametoval vseh, zato je naloga Zveze komunistov, da se bojuje proti poskusom oživljanja teh teženj,« je med drugim dejal predsednik CK ZKS France Popit na proslavi Dolomitskega odreda v Horjulu samo zaradi vojaških uspehov in zaradi tega, ker so pred vrati Ljubljane utrjevali borbeno enotnost Ljubljane. Bili so pomembni za še danes veljavno izkustvo zsl splošni ljudski odpor, saj je v bojih prišla do popolnega izraza povezanost partizanske vojske s terenom, z mestom in vasjo. Tovariš Popit je nato opisal, kako je takrat majhna in slabo oborožena četa Narodne zaščite pričakala v zasedi nekajkrat močnejšo motorizirano kolono italijanskih okupatorjev, jo razbila, skorajda uničila in pognala v beg. Dolomiti so bili takrat nezavzetna trdnjava narodne časti, svobode in napredka. Bili so to zaradi enotnosti ljudstva, to je njegovih osnovnih plasti: delavcev, kmetov in delovne inteligence. Nato je tovariš Popit dejal: Vendar ljudje iz Dolomitov niso preživljali samo dnevov zmag in poleta. V tem lepem kraju niso živeli srečni ljudje. Kmečki Človek je kljub napornem delu v nerazvitem kraju imel malo možnosti za svoje in svojih otrok boljše življenje. Na svoji zemlji, na tem svetu marsikdo izmed njih ni videl poti k lepši bodočnosti. Zato se je obračal k bogu in si obetal, da mu bo na onem svetu lepše, da bo dosegel tisto, česar ni mogel doseči tukaj z znojem in žulji svojih rok. Komisija za medsebojna razmerja pri upravi občinske skupščine Novo mesto RAZPISUJE naslednje štipendije: - 3 štipendije za študij na pravni fakulteti - 3 štipendije za študij na ekonomski fakulteti - 2 štipendiji za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - 2 štipendiji za študij na višji upravni šoli - 3 štipendije za študij na višji ekonomsko-komercialni šoli - finančna smer - 4 štipendije za šolanje na geodetskem odseku gradbene tehniške šole Prošnje s prepisom zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilom o opravljenih izpitih, kratkim življenjepisom ter potrdilom o premoženjskem stanju oziroma osebnih dohodkih staršev naj pošljejo kandidati Komisiji za medsebojna razmerja pri upravi občinske skupščine Novo mesto v 15 dneh po dnevu objave razpisa. Komisija občinske skupščine Novo niesto za volitve in imenovanja RAZPISUJE naslednja vodilna delovna mesta 1. ravnatelja osnovne šole »Narodnega heroja Martina Kotarja«, Šentjernej 2. ravnatelja osnovne šole »Katja Rupena«, Novo mesto 3. ravnatelja osnovne šole Brusnice 4. ravnatelja osnovne šole Dolenjske Toplice 5. ravnatelja osnovne Šole Mirna peč 6. ravnatelja osnovne šole Prevole 7. ravnatelja osnovne šole šmarjeta 8. ravnatelja osnovne šole Bršlin 9. ravnatelja osnovne šole Grm POGOJ1: za vodilna delovna mesta ravnateljev osnovnih s od 1. do 8. veljajo pogoji po prvem odstavku v- člena zakona o osnovni šoli za vodilno delovno mesto ravnatelja pod P morajo kandidati imeti še visoko, višjo ali s IJj. izobrazbo pedagoške smeri, strokovni izpit in n manj 10 let pedagoške prakse s rle- Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazb*, lovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom je ^ ^ poslati v roku 15 dni po objavi razpisa Komisij* činske skupščine (Novo mesto za volitve in imenovanj -v Služba družbenega knjigovodstva podružnica 521 Novo mesto razglaša 3 prosta delovna mesta s srednješolsko izobrazbo POGOJ: dokončana ekonomska srednja 80 a gimnazija. litvj Osebni dohodek se obračuna po pravilniku o osebnih dohodkov. ,*benc*a Ponudbe za sprejem na delo pošljite Službi dru* knjigovodstva, podružnici 521 Novo mesto. Razglas velja 15 dni po objavi. česa so se ustrašili klerikalni in liberalni veljaki? Stisko ljudstva so izkoriščali klerikalni - posvetni in cerkveni - mogočneži, vsi ti kralji z Betajnove in Aleši iz Razora, ki so s pobožno besedo vzeli revežu zadnjo kravo in v imenu vere terjali njegovo pokorščino. Na jezildh so imeli besede božjega usmiljenja in pravičnosti, v srcih pa jih je vodil grob pohlep, kot. je zapisal Ivan Cankar. Borbeno prebujanje delovnih množic mest in vasi ni v ničemer ogrožalo religije, pač pa je ogrožalo posvetno-politični in ekonomski interes klerikalnih in liberalnih veljakov, vseh tistih, ki so si družbeno moč in boljše življenje gradili na revščini drugih. Z brezobzirnim izkoriščanjem religije v politične namene in s pomočjo okupatorja se je tej gospodi posrečilo zavreti enotnost ljudstva in postaviti belogardistične postojanke tudi na tem območju, kjer je, bil delavski razred maloštevilen in Šibak. V tistih, za slovenski narod in bodočnost delovnih ljudi usodnih dneh, se je z vso ostrino izkazalo, da uradna rimsko-kat,o-liška cerkev na Slovenskem in precejšnje število duhovnikov upošteva samo materialni in politični interes cerkve kot družbene organizacije, ne pa religioznih potreb vernikov. S po- razom okupatorja so tudi ti, poraženi ** slovenskega ljudstva - nih in nevernih članov. _ Kdor izkoriščo ,eli za razdO'/ tV0! je sovražnik J* doživela Idcnka1«. eneni UjjLv, i zmodril vseh. V e» dtfh°'%0' dejavnostih nekakih g* pa tudi laikov, se ^ ja* £ stavljanja intere^* ^ac«e P, o ločenosti cerkv .^o P® -g se vtikati v šolo. j° jC cer^^o^ težijo ustanavljati cialne, varstvene ter organizacije; sla držav J ,jti, čili verne in g**, o« oluromili usPeJnnOVijenfl1 1 od družbe Ko zaskrbljenih^liov* delovanje nekaterih laikov, izražamo^ I ^ n ne bomo poPusUl' “mojih I I?* ““Jvonna P°$d» «" NOB. t f To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! SEVNICA razpisuje prosto delovno mesto:' - KNJIGOVODJE POGOJI: 1. dokončana srednja ekonomska šola z dveletno prakso v knjigovodstvu, 2. nepopolna srednja šola s petletno prakso v knjigovodstvu. Osebni dohodki zagotovljeni po pravilniku. Samsko stanovanje na razpolago. Svojo odločitev nam pismeno ali osebno sporočite na naslov: »•BOHOR«, Sevnica, Kvedrova 28. KOMISIJA za delovna razmerja »KRKE««, tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto Razglasa Prosta delovna mesta s sedežem v Novem mestu 1- OPERATIVNEGA TEHNIKA V GRADBENI GRUPI 2. GRADBENEGA TEHNIKA ZA VISOKE GRADNJE V GRUPI ZA GRADBENO OPERATIVO 3- REFERENTA OPERATIVCA V ODDELKU PRODAJE KOZMETIKE Prosta delovna mesta lahko zasedejo kandidati, Pod l >Tlnju*jo naslednie Pogoje: de^ovod ^ za viso^e gradnje ali gradbeni fcodHgradbeni tehnik za visoke gradnje; Vse e ms^* farmacevtski tehnik. m0 ’ i** so za^nteresirani in izpolnjujejo pogoje, vabi-tor’, a oddajo svoje ponudbe v kadrovsko splošni sek-v roku 15 dni. “BelV° kadre okron|skego gradbenega podjetja« »BEGRAD«, Črnomelj r a z P i s u j e a) ŠTIiPENBUJE: GpTlf«NDlJO ZA STUDU NA FAGG — ^ GRADBENE SMERI LI^nouo za Studij Q AV!NI FAKULTETI JSSSF** ZA STXJI>1J na srednji IN vi. 1 SOLI STROJNE SMERI nav,« AJ Štipendij za Studu bwS?ADBENI smeri _ JEM UCBNOBV IN tpoCENCEV ZIDARSKE p>r,' TESARSKE STROKE r°snje . . • ®Pri{evaio n°rirn ^eba priložiti kratek življenjepis in •tema i,r^USpešno končani osemletki oz. srednji šoli. uprava podjetja do 31. julija 1972. W#5no bolnica Novo mesto Ra2p*suje p0SOJILA ZA ŠTUDIJ na v|5ji in srednji zdravstveni šoli: ® 1,0 višji šoli za medicinske sestre tehnike*** z<*ravs,vene ” laboratorijske 5 v srednji zdravstveni šoli - splošna smer 2 v Qdministrativni šoli We(N?t . ^08n°V’ dodeHtvi posojila imajo kandidati viSjih ^ilr»r^en PreDilre^ j° Pr^°žiti: potrdilo o vpisu v šolo, 5tah-° °Praviio ^.ega šolskega spričevala oz. potrebi* druiinonem izpitu.> Potrdilo o premoženjskem sfceiv^nern nsok na Podpisanem obrazcu, potrdilo o Hofc ^ nem dohodku staršev v zadnjih 6 me- d°stav0 prijav je 31. julij 1972. ZGODILO SE JE V METLIŠKEM »KOMETU« Zakaj mimo volje delavskega sveta? Težko si utira pot delavsko samoupravljanje in še težje izpuščajo iz rok posamezni direktorji pristojnosti, ki gredo organom samoupravljanja ali celotnim delavskim svetom - Ati lahko v KOMETU pomagajo delavki, ki je v podjetju že šest let? TEKSTILANA, Kočevje razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO - RABLJENIH ELEKTROMOTORJEV RAZNIH MOČI IN VELIKOSTI Licitacija bo 15. julija 1972 ob 8. uri v prostorih Podjetja. Uredništvu DL! Na kratko bom opisal primer, ki se je nedavno tega dogodil v podjetju KOMET v Metliki. Opisal bom primer delavke v tovarni, ki dela v tem podjetju že 6 let, je poročena in mati enega otroka. Z možem in otrokom stanuje v podstrešnem stanovanju. Pred kratkim je imelo podjetje prosto lastno stanovanje v bloku v Metliki. Delavka je vložila prošnjo za stanovanje že pred poldrugim letom, Kdo je kriv nesreče? Pakovalke v sirupno-mastnem oddelku tovarne zdravil „Krka“ 28. junija dopoldne niso imele dela, zato so jih začasno premestili v oddelek aerosol, v katerem delajo lake, dezodoranse in podobne kozmetične izdelke, polnjene v bombicah. Pakovalka Štefka M. (21 let) je bila brez predhodnega navodila in opozorila o HTV zaščitnih sredstvih dodeljena k varovanju tako imenovane kopeli, v kateri nastane v bombicah pritisk do 10 atmosfer. Pri tem je bombico Quick Fresh tako nesrečno razneslo, da ji je razmesarilo levo oko, ličnico in arkado. Pred začetkom dela se je omenjena delavka tega opravila branila, a je dobila odgovor, da je za en dan ne bo konec. Nje res ni konec, toda kdo ji bo nadomestil oko? Proizvajalec stroja je vedel, kaj se lahko zgodi, v tovarni pa so še sami opremili kopel z zaščitnimi pregibnimi rešetkami, ki pa jih žal ne uporabljajo. Zato obsojam ljudi v proizvodnji, ki so krivi, da je zaradi nepravilnega in neodgovornega izvajanja predpisov prišlo do te nesreče. SANDI MIKULAN POJASNILO TOVARNE ZDRAVIL „KRKA‘‘ Na prošnjo našega uredništva je tovarna zdravila KRKA v Novem mestu glede gornje zadeve pojasnila naslednje: „Nesreča se je zgodila pri stroju, na katerem delamo na isti način že pet let, in v tem času ni bilo nobene nezgode, zaradi katere bi prišlo do telesne poškodbe delavca. - Delovno mesto Štefke Mikulan je pakovalka v obratu za pripravo masti in sirupov, vendar je bila zaradi trenutnega zastoja pri delu v tem obratu začasno razporejena na delo v obrat kozmetike. Pred pričetkom dela je bila seznanjena z načinom dela na tem stroju. Po nesreči smo ukrenili vse, kar je bilo potrebno. Ker spadajo podjetja pod pristojnost republiške inšpekcije za delo, sije inšpektor dela 5.7. 1972 ogledal kraj nesreče in o celotni zadevi napisal obširen zapisnik. Želeli smo vam iz tega zapisnika citirati posamezne dele, ki objektivno osvetljujejo nesrečo, vendar nam inšpektor glede na nova navodila zapisnika ni pustil. Poškodovana delavka Štefka Mikulan se zdravi na očesni kliniki v Ljubljani, s katero smo v stalnem stiku, vendar nam zdravniki do danes še niso mogli sporočiti točnega rezultata zdravljenja.'4 Tovarna zdravil KRKA, Novo mesto kot je naredilo tudi nekaj njenih sodelavcev v KOMETU, čeprav se dobro zaveda, da vsi naenkrat stanovanja ne morejo dobiti. Ko pa je šlo za odločitev, komu dati stanovanje, so sklicali v tovarni sejo delavskega sveta, naj njegovi člani odločijo, komu je stanovanje najbolj potrebno. Na seji so s tajnim glasovanjem odločili, komu bo stanovanje dodeljeno. Čeprav je delavka, o kateri govorim, članica delavskega sveta in je bila na seji navzoča, se tajnega glasovanja ni udeležila, da tako nihče ne bi mogel reči, da je sama glasovala zase. Na tajnem glasovanju so ji člani delavskega sveta stanovanje dodelili z vsemi glasovi. Ko pa je za to zvedel direktor podjetja Manek Fux, je bil presenečen, ker je stanovanje že prej sam odobril delavcu Janezu Horvatu, ki je v kolektivu šele dve leti. Janez Horvat se je že dan ali dva pred sejo delavskega sveta veselil, da bo dobil stanovanje. Delavka, kateri je bilo stanovanje odobreno, je za to zvedela šele poslednji dan, ko ji je bilo rečeno, naj pride po odločbo za vselitev in po ključe od stanovanja. Lahko si predstavljate, kako je to pretreslo delavko in ves kolektiv. Naredila je pritožbo in se . tudi sama pogovarjala z direktorjem pod- jetja, ki pa ni bil najbolj razpoložen. Odločno ji je rekel, da stanovanja ni dobila in da ga tudi ne bo, dokler bo on direktor KOMETA. S solznimi očmi je morala oditi od direktorja in bo zdaj čakala na milost, če jo bo kdaj osrečila. Dragi bralci in delavci podjetja KOMET, mnogo pišejo naši časopisi; o uveljavljanju delavskega samoupravljanja, ki pa si kljub temu težko utira pot. Spomnimo se neštetih govorov tovariša Tita: Delavci naj upravljajo s kolektivi! To, kar seje zgodilo v podjetju KOMET, je verjetno le tisočinka v naši domovini. Delavce po vsej naši državi opozarjam, naj bodo bolj previdni in prizadevni, da ne bomo imeli takega enoličnega samoupravljanja! Morarmpa pripomniti še tole: čeprav je direktor podjetja KOMET vedel, komu je obljubil to stanovanje, tega ni prej povedal, ampak šele po končanem glasovanju. To pomeni, da je vlekel za nos celotni delavski svet do izida glasovanja, tako da so s tem izgubljali dragoceni čas. - Kaj pravite, ali se ta primer še lahko pripelje na pravo pot ali pa se bo še naprej tako delalo in mlatilo po prazni slami? MARTIN VRVIŠČ AR, Metlika mm&m Metliška n^adinska brigada na pohodu po poteh XV. SNOUB -Belokranjske Niso pravljice, temveč resničnost Šestinštirideset mladink in mladincev, oblečenih v vojaške uniforme, je ob dnevu borca krenilo na pohod po poteh XV. SNOUB Belokranjske. Krajše mitinge so priredili v Metliki, na Radoviči in Jugorju, v Črmošnjicah, kjer so prenočevali, pa so se pridružili črnomaljskim mladincem in ob tabornem ognju poslušali bivše partizane, peli in recitirali. Po vaseh, kjer je korakala mlada brigada, so se kljub obilici dela zbirali vaščani, pozdravljali udeležence pohoda, jih vabili na pijačo in jim želeli srečno pot. Marsikateri ženici se je utrnila solza, misli so zbežale v preteklost pred 30 leti, marsikateri očanec se je spomnil časov, ko je tudi sam korakal s puško na rami. Budili so se spomini, gostoljubnost belokranjskega človeka je prihajala ponovno do izraza. Mladi so spoznali, da pripovedi o Belokranjcu, ki je borcu ponudil zadnji košček kruha ali zadnjo kapljo vina, niso pravljice, tem- več resničnost. Starejši pa so se ob pogledu na mlado brigado lahko prepričali, da mladina zna ceniti pridobitve NOB in da je prav tako odločena braniti jugoslovansko zemljo, če bi bilo kdaj potrebno. Nepozaben pohod, utrjevanje prijateljstva, spomini na preteklost, upanje za prihodnost. To je bil tudi namen pohoda. TONI GAŠPERIC NI NUJNO da sc uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni, na tej strani. K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je-pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. URLDN1ŠTVO DL Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! Mleko pujskom? Kmetje želimo imeti čiste račune Ker so mlekarne obljubile višje odkupne cene za mleko, nam kmetom pa je vsak dinar dobrodošel, sem se tudi jaz odločila za oddajanje mleka. Prvi mesec sem bila s plačilom celjske mlekarne zadovoljna, takrat so v mojem mleku namerili 4,2 odst. tolšče. V mesecu juniju so namerili le 3,6 odst., kar 79 litrov pa so mi ocenili kot neprimerno mleko in ga zato seveda tudi niso plačali. Ves čas sem delala po navodilih mlekarne, kontrolor tudi nikoli ni imel kaj reči glede kakovosti mojega mleka, zato ne morem razumeti ukrepa mlekarne. Prenehala sem oddajati mleko, saj se ne morem sprijazniti s tako nepoštenim odnosom. Mlekarni predlagam, naj poostri pregled ob sprejemu mleka, tako da ne bomo oškodovani tisti, ki v redu delamo/Tistim, ki navodil kljub temu ne bi upoštevali, bi mleko zavrnili, le-ti pa bi ga doma lahko dali pujskom. Ravno tako želimo bolj tovariški odnos mlečnih kontrolorjev do kmetov. Po pisanju Dolenjskega lista o pritožbah občanov na zboru volivcev v Šentjanžu nas je tovariš Vah ter iz Radeč nekega jutra tako nadrl, da smo prisotni kar obnemeli. Mislim, da bi sprejemanje mleka lahko uredili tako, da bi bili zadovoljni vsi - kmetje in mlekarna. Dokler'tega ne bom videla, mleka ne bom oddajala. Sandra Dermelj, Hruševje 11, 68297 Šentjanž PRIPIS: Z vsebino pisma smo seznanili vodjo pospeševalne, službe pri sevniškem kmetijskem kombinatu in občinski skupščini. Povedali so nam, da na območju Hruševja zbira mleko za celjsko mlekarno kmetijska zadruga Radeče. Za mlečno pot KK Zasavje Sevnica pripravljajo načrt zbiralnic in ostalih naprav, hkrati bodo na ta način okrepili tudi službo. ,Jojf kakšna Krka!' Prva skupina otrok iz Fazana je doma - Rdeči križ še vedno potrebuje izdatno denarno pomoč „Morje!*1 je vzkliknil droban deček za voznikom in njegove oči so se zastrmele v veliko modro liso. V m pP UP mmm i. Mim Manjša skupina otrok je proti koncu kolonije „sezidala“ kraljevo palačo, ki so si jo morali ob „otvo-ritvi“ ogledati vsi otroci in vzgojitelji. Na sliki: Brez dobrih temeljev ne gre avtobusu, v katerem so se peljali otroci socialno šibkih in kmečkih družin iz okolice Novega mesta, je bilo že nekaj časa tiho, ob vzkliku pa so se otroci razživeli. „Joj, kako imam slane ustnice!*1 je vzkliknil Tone in se glasno obliznil, takoj za njim pa še vsi ostali. Otroci so za trenutek pozabili na starše, na bujno dolenjsko zelenje in potne ročice so neutrudno zaman poskušale odpreti zgornja avtobusna okenca, ker so jih skrbne vzgojiteljice za njimi ponovno zaprle. Nekaj minut kasneje so se otroci preselili iz vročega avtobusa v senco mogočne stavbe Rdečega križa. Tiho so si ogledovali pokrajino in poslušali nasvete, z mislimi pa so bili pri morju. Kmalu so se prvič srečali z mogočno vodo, o kateri so se doma zadnje čase toliko pogovarjali. Najprej boječe, nato pa z vzkliki, so se najbolj pogumni pognali v čisto portoroško morje. „Pa je res slana, še bolj, kot so mi pravili doma! Kdo pa je naredil tako veliko Krko? Koliko soli so le stopili? “ Prva skupina 85 otrok, ki je bila na štirinajstdnevnem letovanju v Fazanu pri Portorožu, je že doma. Otroci so se vrnili z lepimi in številnimi spomini na proslavo ob tabor-, nem ognju, na izlet k mogočnim spomenikom iz kamna, na veliko ladjo v Piranu, na morske pse v akvariju, na nove tovariše in na vzgojitelje, na majhen prepirček pri malici, ko je Jožek dobil dvakrat več kot Milka, in še na tisoč drobnih stvari, ki jih bodo pripovedovali doma staršem in prijateljem še dolgo časa. J. PEZELJ čeno. Najboljši jc bil j>K deski; dosegel je stoodsto Za zmago so zaslužni tu72 CjL^p L J U B L J A N A v..,,,, ■ i. J mesto. Še najbližje so bili odbojkarji, ki so prijetno presenetili s 4. mestom, kar je dosti več, kot so pričakovali. Tretje uvrščena ekipa mariborskega Konstruktorja je Pionirju ušla za štiri točke, ki bi jih lahko dobil, če bi imeli več sreče nogometaši, strelci, kegljači in balinarji. Kljub nekoliko skromni uvrstitvi — osvojila je namreč peto mesto - pa je to še vedno lep uspeh prizadevne ekipe, ki se bo za drugo leto še bolj pripravila. V taboru Pionirjevih športnikov je bilo kljub nekaterim spodrsljajem razpoloženje na višku, saj so se vsi od srca razveselili prvega mesta šahistov, ki so ugnali v kozji rog dosti močnejše ekipe, in odličnih strelk, ki so zanesljivo zmagale. Po prvem krogu se je Martini Bračko obetalo celo prvo mesto, saj je nastreljala 157 krogov, vendar je bila v drugem delu slabša, tako da je zasedla peto mesto. Šahisti so se še posebno izkazali. Izredno uigrana ekipa, ki so jo sestavljali Šporar, Brinovec, Matjašič in Skube, je ugnala vse. nasprotnike. V desetih dvobojih je zabeležila en poraz (Slovenija ceste) ter remizirala s Konstruktorjem iz Maribora in Ingradom iz Celja. Najhujše nasprotnike so imeli Novomeščani v ekipi Ingrada, ki so jo sestavljali sami znani šahisti, po kategorijah pa dosti močnejši od Dolenjcev. Zmaga z dvema točkama v finalu je lep uspeh, saj je nastopilo 34 ekip. Novome-ščanom se je s to zmago, ravno tako tudi strelkam, odprla pot na zvezno prvenstvo gradbincev, ki bo jeseni v Skopju. Končna uvrstitev ekip 1. Ingrad (Celje) 284 točk, 2. Gradis (Ljubljana) 262, 3. Konstruktor (Maribor) 236, 4. Pionir (N. m.) 232, 5. Slovenija ceste (Lj.) 211, 6. Salonit (Anhovo) 199, 7. IMP (Lj.) 194, 8. Stavbenik (Koper) 188, 9. Stavbar (Maribor) 187, 10. Grosuplje 187 , 30. Zidar (Kočevje) 67, 36. Begrad (Črnomelj) 49, 40. Instalacije (Grosuplje) 41 točk itd. MALI NOGOMET: ko sreča obrne hrbet Pionirjevi nogometaši (Vertuš, Kolenko, Deskar, Ciglec,- Skula, Injae, Lovrenčič, Pctrpvič, Kitano-vič, Mehič, Hrovat in Kerjaševič), ki so novomeški občinski prvaki, na tem turnirju niso imeli sreče. Po uspelem startu, ko so s 3:0 premagali ekipo Univcrzal iz Ljubljane, so ‘ * • XXII. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE Resda takih trenutkov ni bilo veliko, vendar so med tistimi, ki so .stopile na zmagovalne stopničke, spet bile strelke Pionirja, ki že vrsto let v tem športu pomenijo največ. Šahisti (od desne): Šporar, Brinovec, Matjašič in Skube so presegli pričakovanja, njihova zmaga je bila kristalno čista in nesporna. Odbojkar Lojze Babnik (na sliki) je v Pioniijevo ekipo vnesel precej temperamenta, zato gre uvrstitev ekipe na 4. mesto tudi na njegov rovaš. Najzvestejši navijači so bili tekmovalci: del Pionirjeve ekipe, kije počivala, bodri svoje tovariše. doživeli v srečanju z IBT (Trbovlje) poraz z 1:0, kar jih je uvrstilo na skromno devetnajsto mesto. Po prikazani igri bi vsekakor zaslužili višjo uvrstitev. ODBOJKA: solidna uvrstitev moških Odbojkarice (Ščuka, Tojasič, Antič, Adamič, Vaš, Sršen, Bračko, Zupanič) so na ljubljanskem turnirju prvi dan igrale solidno, saj so zabeležile dve pomembni zmagi. V tekmi za višjo uvrstitev s Salonitom iz Anhovega pa so pokazale slabo igro in so zasluženo doživele poraz. Odbojkarji (Babnik, Luštek, Sušter, Jožef, Medle, Kuzma in Židanek) so se tokrat postavili v povsem drugi luči: ekipa, ki jo je vodil prekaljeni odbojkar Lojze Babnik, je z lahkoto zmagovala vse do polfinala, kjer je le naletela na pretrd oreh. Z osvojitvijo 4. mesta pa je dosegla enega svojih največjih uspehov. NAMIZNI TENIS: premalo izkušenj Namiznoteniška igralca Jevšek in Vertuš se nista mogla v ostri konkurenci bolje uvrstiti kot na 18. mesto. Na tem turnirju je sodelovala vrsta kvalitetnih igralcev, zato je bilo točke težko osvojiti. Toliko večji uspeh pa je dosegel mladi Dušan Jevšek, ki je med posamezniki zasedel 13. mesto, Janez Kovačič je bil 29., Franc Juntez 40. in Ivan Vertuš 45. Nič bolje se ni godilo namiznoteniškima igralkama Zvonki Ščuki in Majdi Zupaničevi: v ekipni uvrstitvi sta zasedli predzadnje mesto in ekipi priborili dve točki. Med posameznicami nista nastopili KEGUANJE: lahko bi bilo bolje Od moške ekipe Pionirja (Židanek, Fabjan, Avsec, Arh, Barbič in Hren) smo pričakovali več, v ek^ni razvrstitvi se je namreč zasidrala na skromno 11. mesto. Čeprav moramo ob tem rezultatu biti tudi realni, saj vemo, da imamo Dolenjci najslabše pogoje od vseh za razvoj kegljaškega športa. Kegljačice (Oražem, Zupanič, Antič in Vaš) so zasedle osmo mesto, čeprav bi z malo več sreče lahko bile celo med zmagovalkam L' Med posamezniki je najboljšo uvrstitev dosegel Barbič (31. mesto) - 415 kegljev, Fabjan je bil 33., Hren 87, Avsec 139, Arh 198. Pri dekletih pa je bila dolenjska prvakinja Ančka Oražmova petnajsta, podrla je 675 kegljev. Sledijo: Zupanič (29. mesto) in Vaš (30. mesto). BALINANJE: prvaki pred porazom Balinarska ekipa, ki so jo sestavljali Hren, Barbič, Venta in Fabjan, Dolenjska kegljaška prvakinj Ančka Oražem je bila najbolj^ Pionirjeva tekmovalka v “ disciplini, čeprav je precej j3” ostala za svojimi najboljšimi/^ sežki. Med posameznicami r zasedla 15. mesto. je zaigrala solidno; do srečanja s snejšimi zmagovalci ekipo (Postojna) je vodila z 10:3 in vse možnosti, da porazi odlicOjVi morce, saj so ji do končne ^ bile potrebne samo tri morci so izkoristili trenutno položenost pionirjevcev in E0.8***. 13:10. V končni razvrstitvi je nirjeva ekipa zasedla 10. mesto. STRELJANJE: strelke se ne daj®' j j Strelke Pionirja (Bračko, Bratoš) so vedno med zmagovanj tega velikega tekmovanja, za \jpji vlada izredno zanimanje. v v $ konkurenci je dosegla najbolL^-zultat Novomeščanka Martina ^ ko, ki je zadela 157 krogov, ^ je v drugem delu precej P°PoratO' Med posameznicami je bila ^ ševa četrta, Bračkova peta, „jtjjČ. pa osma Moška ekipa (Fin, prr/ Kos, Židanek in Knap) je cej smole, saj peto mesto nl ^ slika njihove moči. Med P® niki so Pionirjevi strelci nf( slednja mesta: Ribič (14•)» ) '1 (41), Kos (56.), Fink P*' (Knap 108.). ŠAH: , uspeh, velik kot 9° Šahisti (Šporar, BrinoV’^ šič in Skube) so žc lani os t^ ^ je mesto in opozorili nasejfejcifl°' brez težav zmagali v PlC. nju in nato v velikem stl lu, kj«r so samo enkrat igr _ pi. čeno. Najboljši je bil S* u«j)^ deski; dosegel je stoodsto .jtflr Za zmago so zaslužni tu.^lltjili-šahisti, saj so se zelo ootr Dušan Jevšek, namiznoteniški igralec, ni movanju vseh svojih vrlin, zato pa se je roe° H postavil s trinajstim mestom. ••• MM Wimmm ■;: * v: Kmetijska zadruga »KRKA« Novo mesto EE za kooperacijo razglaša prosto delovno mesto: 1. preddelavca v klavnici za perutnino Trška gora POGOJ: KV delavec mesarske stroke Ponudbe pošljite kadrovski službi uprave zadruge. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Zavarovalnica SAVA poslovna enota Novo mesto razpisuje delovno mesto za: SNAŽILKO Stanovanje ni na razpolago. Nastop dela po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: Zavarovalni SAVA, PE Novo mesto, Glavni trg 24. Razpis velja do zasedbe. mi vsi ■ - L VARČUJEMO DBH NOVO MESTI dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu linS!s,ovnih enotah v KRŠKEM, METLIKI, ”U*EM MESTU in TREBNJEM ?l*r zbirajo hranilne vloge in jih obrestujejo od '■* do 10-odst. v°dijo žiro račune in devizne račune občanov dbeno opekarsko podjetje Mirna na Dolenjskem *Azpisuje ednja prosta delovna mesta: la gradbišče Novo mesto: 9radbeni delovodja s končano delovodsko šolo "" veČ KV in PK zidarjev, tesarjev in Hojnikov VeČ NK delavcev - možna PHučitev I ZQ [jn| ae'0 na opekarni Prelesje: ** NK delavcev Int sP°sobnih za priučitev opekarja efesenti °SovofQ n<>J Se 7-Rlasijo na upravi podjetja zaradi Po številu dokaj skromno zastopstvo novomeške tovarne NOVO-TEKS, ki ga je vodil inž. Franc Kovačič, se je. na jubilejnih desetih igrah jugoslovanskih tekstilcev uvrstilo na odlično tretje mesto. Manj kot 50 športnikov iz Novega mesta, ki so nastopali v Travniku, je tako dokazalo, da NOVOTEKS ni samo pojem za kvalitetno tekstilno tovarno, pač pa da so njegovi zaposleni tudi odlični športniki. Odbojkarice (Rajerjeva, Piličeva, Križmanova, Novakova, Džaipova in Bele tova) so bile prve, ne da bi izgubile en sam set. Se več: večino iger so bile toliko boljše, da so nasprotnice osvojile komaj točko ali dve! Tudi odbojkarji so bili prvi, čeprav so imeli zlasti z borbenim Te-teksom iz Tetova dosti dela. Koprivnik, Aš, Somrak, Resnik, Pavlin, Jenko in Cotič pa so se tudi v najtežjih trenutkih dobro znašli Tretjo zmago za novomeške tekstilce so pospravili igralci namiznega tenisa. Somrak in Kapš sta imela težje delo samo s Teteksom, sicer pa sta zmagovala brez težav. V atletiki je bil Novoteks med moškimi na 100 m četrti (Blažič in Somrak), 113 800 m pa tretji (Jovič, Murgelj). Nekaj manj uspeha so imele atletinje na 60 in 600 m (Gačnik, Klajder, Saje in Blažič), ki se jim je za las izmuznila uvrstitev med prve štiri. Med osmerico najboljših so se uvrstili šahisti (Vinko in Anica Istenič in Kapš), potem pa so izgubili z zmagovalci - Teteksom. Prav tako ni uspelo priti med najboljše štiri košarkarje (Petrič, Ivančič, Blažič, Klemenc, Zupančič B., Legan, Zupančič M., Splichal, Kovačevič in Počrvina). Premagali so jih domačini, ki so bili na koncu prvi. Strelci so bili 10. Za NOVOTEKS so streljali Marjan in Brane Pirc, Gli-šek in Kocjančič. V skupni uvrstitvi je na letošnji jubilejni tekstiliadi zmagal Teteks iz Tetova, drugi je bil Borac iz Travnika, tretji pa NOVOTEKS. Med več kot 1.000 športniki iz vseh jugoslovanskih republik je to lep uspeh, NOVOTEKS pa je med kandidati za najboljša mesta tudi na prihodnji tekstiliadi, ki bo prihodnje leto v Tetovem. Na fotografijah: tisti, ki niso igrali, so navijali za zelene barve NOVO-TEKSA (naslovna fotografija). Somrak in Kapš sta bila zmagovalca v namiznem tenisu. Rajerjeva, Novakova, Križmanova, Džaipova, Bele-tova in Piličeva v odbojki niso imele doraslih nasprotnic. Prvaki med odbojkarji: Koprivnik, Resnik, So- mrak, Aš, Cotič in Jenko. »NOVOTEKS«-Brazilija 73:74 Novomeški košarkarji so zamudili izredno priložnost za zmago nad mladinsko reprezentanco Brazilije. Več kot 1.000 gledalcev je videlo dramatičen zaključek tekme, ki so jo Novomeščani izgubili zaradi nespretnosti. Mladi Brazilci so pokazali vse značilnosti južnoameriške košarkarske šole. Gledalce je najbolj navdušil njihov temperament, odlikovali so se še s hitrostjo in dobrimi skoki. Treba pa je povedati, da v Braziliji bržkone lahko sestavijo vsaj še nekaj deset takih ekip in je bilo to gostovanje iz Južne Amerike podobno načinu, kako so izbrali reprezentanco Amerike za tekme z Evropo. Kljub temu pa se je potrdilo: za dobro košarko (in mamljivo ime) je v Novem mestu ogromno zanimanja. Na Loki morda še nikoli ni bilo toliko gledalcev, vsekakor pa je bil iztržek od pobrane vstopnine doslej rekorden za novomeške igre z žogo. Obisk na petkovi tekmi dokazuje, da so gledalci željni podobnih srečanj, hkrati pa so talce tekme najboljša reklama za Šport. Za Novoteks so dali koše: Spli-chal 29, Ž. Kovačevič 3, Počrvina 6, S. Kovačevič 17, Ivančič 12, Pirc 4, Piletič 2. Polovica Prva polovica najtežje sezone za novomeške košarkarje je uspešno končana. Bržkone novomeška košarka še nikoli ni bila potrebna pomoči kot prav letos. Tekme v slovenski A ligi so vse kaj drugega kot igračkanje v podzvezah — ne samo za igralce, tudi za upravo. Zato je bila nadvse dobrodošla pomoč hJo-voteksa, ki je prevzel nad ekipo pokroviteljstvo in jo rešil vsaj najhujših finančnih skrbi, ki jih povzroča tako tekmovanje. Izredno pomembna je bila tudi pomoč gledalcev, zato ni čudno, da je novomeško igrišče še vedno domala nepremagljivo. Spodbudno pa je, da ekipa napreduje in daje letos, čeprav so igralci novinci v tem tekmovanju, dvakrat zmagala tudi na tujem. Po tekmovalni plati pravzaprav ni posebnih pripomb. Novomeščani so se po polovici tekmovanja učvrstili sredi razpredelnice in so s 50 odstotki osvojenih točk presegli pričakovanja Še več: če bi bili bolj zanesljivi, bi lahko zmagali še v Radencih in doma z Mariborom, čeprav teh zmag pred prvenstvom niti niso pričakovali Novoteks se bo že zdaj lahko začel mimo pripravljati na naslednjo sezono, kajti obstanek v ligi jim je z zdajšnjo zalogo pravzaprav že zagotovljen in le izredno slabe igre v nadaljevanju bi jih lahko spravile v nevarne vode. Priprave za naprej pa so pomembne zato, ker izkušnje kažejo, da je potrebno v športu vedno napredovati. Zgovoren primer za to so prav ekipe Kroja, Trnovega in Jesenic, ki so vrsto let igrale v slovenski ligi, letos pa so se znašle na dnu. Končno pa tudi drži, da je Novo mesto dovolj veliko, da bi moralo imeti vsaj en šport v zveznem merilu. Uvrstitev košarkarjev v drugo zvezno ligo gotovo ni nedosegljiv cilj, čeprav bo potrebno delati še bolj strokovno, zlasti s pionirji in mladinci, člansko moštvo pa bo potrebno okrepiti. Novomeščanom primanjkujejo visoki igralci, ki bi se z velikani iz drugih klubov enakovredno kosali pod košem. Lestvica po spomladanskem delu: Celje 12 11 1 1027:854 22 Vrhnika 12 10 2 1061:872 20 Ilirija 12 10 2 916:734 20 Triglav 12 8 4 906:798 16 Maribor 11 7 4 826:781 14 Marles 12 6 6 772:812 12 NOVOTEKS 12 6 6 831:898 12 Radenska 12 4 8 925:996 8 Branik 11 3 8 7%: 849 6 Jesenice 12 3 9 796:969 6 Trnovo 12 2 10 793:871 4 Kroj 12 1 11 760:975 2 ulija 1972 DVE ZMAGI MRAZA Na balinarskem prvenstvu Dolenjske v Novem mestu je zmagal Novo-meščan Rudi Mraz, kije osvojil prvo mesto tudi v dvojicah skupaj s Hrenom. Nastopali so balinarji z Doba, iz Krškega in Novega mesta. Mraz in Hren sta bila na slovenskem prvenstvu v dvojicah peta in se tako uvrstila na državno prvenstvo, ki bo na Reki ZMAGA PIONIRJA Na delavskih športnih igrah v novomeški občini so balinarji že končali tekmovanje. Zmagal je Pionir, E red Železničarjem, Društvom upo-ojencev, Novoteksom, družbenimi službami in drugimi Nastopalo je deset ekq>, štiri pa na tekmovanje niso prišle. DOLENJSKI LIST ■iMiwi)iafowa yp& * cft>a?gft^ ffifttfc mi ffiS mm ' ■. vS: SREČA V NESREČI Nevarna nesramnost! Nekdo je na cesti med Gumberkom in Ratežem v temi napeljal žico - Brez hujših posledic! Dežurni poročajo SODBA ZA 26. APRtL: 2. nadaljevanje JOŽE SPLICHAL: Srečo v nesreči je imel Franc Ivnik, dajo je tako poceni odnesel! 3. julija okrog 21.45 se je namreč r:ljal na mopedu z Gumberka proti atežu. Nenadoma je opazil na cesti nekaj belega, zato je prižgal kratke luči in zmanjšal hitrost. Ko seje pripeljal bliže, je opazil na tleh kartonsko škatlo. Ko se ji je z mopedom približal, se je s kolesom zadel v žico, ki jo je neznani objestnež napeljal čez cesto. Ivnik se je prevrnil čez napeto žico in se poškodoval po rokah, vendar poškodbe niso bile hude, ker je vozil počasi. Nesramna igra se je torej končala brez hujše nesreče. Bolje pa je, da sploh ne razmišljamo o tem, kaj bi se zgodilo, če bi Ivnik - ah kdo drug! - takrat hitro pripeljal. Kakšna bi bila vest tistega, ki bi z napeto žico na primer zakrivil smrt človeka? Pravijo, da napeta žica med Gumberkom in Ratežem ni bila prvi tak primer na naših cestah. Zares, žalostno izzivanje nesreč, ko pa je pasti na cestah že tako še preveč! Dobrota je sirota Rudolf Ažbe iz Zaprevalj pri Škofji Loki je 10. julija vozil tovornjak po glavni cesti proti Zagrebu. Pri Poljanah ga je dohitel osebni avto in ga začel prehitevati prav tedaj, ko je nasproti pripeljal tovornjak. Ažbe je zapeljal na bankino, da bi pomagal osebnemu avtomobilu iz Škarij. Tovornjak je z desno stranjo podrsal po skali, da je škode za 4.000 dinarjev. Osebni avto je svojo hvaležnost pokazal tako, da je pobegnil proti Zagrebu! Major JLA Atos Makarovič je pred dnevi z dnevno dovolilnico ujel v Savi 12,5 kg težkega soma. To mu je uspelo s priborom za male ribe. Povedal je, da mu velikan ni povzročal velikih preglavic in mu je bil kos v nekaj minutah, saj je bil dolga leta strasten ribič. — (Foto: M. Jara-novič) \ABJ ' ' 'BREŽICE S Ste v zadregi i za darilo? f Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa- ^ ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! ^ RAZGRAJAĆA - Novomeški miličniki so 3. julija pridržali do iz-treznitve Albina Kovačiča in Vero Bežek z Otočca. Opita sta na novomeški avtobusni postaji razgrajala in se nedostojno obnašala. PRIDRŽAN - 3. julija, so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Leopolda Merviča iz Črnomlja, ker je razgrajal v Trnovcu. Prijavili so ga sodniku za prekrške. SKOZI OKNO - 5. julija ob 20.45 je Stane Brulc po telefonu sporočil miličnikom, da mu je neznanec vlomil v hišo na Verdunu pri Stopičah. Vlomilec je prišel skoz okno, ukradel suknjič in orodje ter ga oškodoval za 1000 dinaijev. KOKOŠI - 5. julija zvečer so neznanci ukradli Mariji Rozman iz Novega mesta pet kokoši. Mož jih je takoj zasledoval, vendar so tatovi izginili s kokošmi pod pazduho. KDO STRELJA? - 5. julija dopoldne je prišel miličnikom povedat Alojz Lesjak z Ragovske ceste v Novem mestu, da nekdo strelja z malokalibrsko puško. Na njegovi hiši je pobil nekaj šip. IZKOPALI KROMPIR - Marija Petrič iz Prečne je 6. julija prijavila, da so ji neznanci zadnji teden na njivi izkopali krompir in ga odpeljali, njo pa oškodovali za 600 dinarjev. _ NADLEGOVALA PEŠCE -Črnomaljski miličniki so 7. julija pridržali do iztreznitve Pepco Kure iz Črnomlja, ker je na Kolodvprski ulici kričala in nadlegovala pešce. Prišla bo pred sodnika za prekrške. UTOPLJENEC - 6. julija so pri Fortunovem mlinu na Vinici potegnili iz Kolpe 68-letnega Ivana Volfa iz Stare Lipe pri Črnomlju. Zdravnik na utopljencu ni našel nobenih znakov nasilja. MREŽA - Gradbenemu podjetju Pionir je .neznanec ukradel 8. julija 50 m dolgo mrežo, vredno 1500 dinarjev. Za tatom poizvedujejo. MOPED - 8. julija so ukradli moped Cvetku Rapužu iz Cešnjic. Ne tatu ne mopeda še niso našli. OB VOZ - Petru Veselu iz Škrjanč je v noči na 7. julij neznan tat odpeljal gumi voz vreden 2500 dinarjev. Miličniki iz Ozlja so odkrili skupino tatov, ki je pri nas kradla vozove. Kaže, daje tudi Veselov voz-najden v Ozlju, kar bodo še preverili. POŽAR - 9. julija okrog 16.30 je Sapov voznik Ivan Canjko ugotovil, da je začela goreti električna instalacija v avtobusu. Na bližnjem parkirišču je s pomočjo sopotnikov požar pogasil, tako da novomeški gasilci niso imeli dela. Škode je za 5000 dinarjev. Pogojno zd odkritost Doslej še nekaznovan in odkrito priznanje - to je najbolj olajšalo kazen 25-letnemu Francu Grošlju z Vinjega vrha pri Cerkljah, kije avgusta lani v Bušeči vasi razbil okendco šipo na hiši Jožeta Unetiča, potem pa ukradel električno peč, električni likalnik, uro budilko, solnico in moški suknjič. Od vsega je upo-. rabljal samo suknjič, skupna vrednost ukradenih stvari pa je 400 din. Sojen je bil zaradi velike tatvine, okrožno sodišče pa mu je prisodilo 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Grošelj je bil takrat vinjen, večino predmetov pa je takoj, ko so ea dobili, vrnil. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Uravnava denarne veljave (Državni zbor) bode prenehal baje 23. tm. Sedaj obravnava jako važno reč — vravnavo denarne veljave. To reč so hoteli liberalni Nemci izkoristiti zase: zahtevali so naravnost, naj se jim to in to obljubi, sicer bodo glasovali nasprotno. A ministerstvo je reklo, da se v tej reči ne briga mnogo zanje, ker ima za to vravnavo sicer večino — in gospodje so utihnili. Vendar je prav mogoče, da se na Dunaju v kratkem reč zasuče Slovanom v škodo. Krivi so Mladočehi, ki so se ločili od druzih Slovanov. (Kolera), grozna kolera se zopet oglaša iz Azije! V nekaterih azijskih deželah jih je uže mnogo vrgla v grob. Prišla je tudi uže na Rusko. Ob Črnem morju, ob reki Volgi se močno raz-šiija. Naša država je zaukazala vse mogoče, da se neljubemu gostu zabrani vhod v našo državo. Mi pa molimo: Kuge reši nas,‘o Gospod! (Iz Šmihela) pri Novem Mestu. Zadeva o zidanji naše ljudske šole za dečke je srečno rešena. Od visoke c.kr. deželne vlade je prišel ukaz: v Šmihelu zidati se mora dvorazrednica, v Birčni vasi pa jednorazrednica. - Naravnost nezaslišano je pri današnji veliki revščini kmečkega prebivalstva; javna poslopja na deželi tako strašansko drago zidati, kakor se to v Novomeškem okraju sploh godi. Svet čuj in strmi: le jednorazredna ljudska šola v Šmihelu* stala bi svotico 9421 gld. a.v., no dvorazrednica stala bode pa 14.677 gld. Za Boga to je pač že gorostasno. In kdo je tega kriv? Kdo drugi kot g. okrajni nadinžener, kateri dotične načrte in ■ S proračune izdeluje, ter pri tem kaj potratne nepotrebne stroške dela. (Iz Kostanjevice). Najlepše nove vinograde ima Martin Colarič, posestnik na Sli-novcih, kateri zasluži zaradi svoje posebne marljivosti in.lepega vzgleda v trtoreji pač kaj več, ko mojo skromno pohvalo. Kdor hoče videti, kaj se z vstrajnostjo doseže v treh ali štirih letih, naj se potrudi pogledati na Božje v Mart. Colaričev vinograd. Ce bi mu bilo pa tje preveč od rok, naj stopi v Zavode pogledati g. • Severja novi vinograd, ali pa k Gustav Del-Cot - u in Franc Košak -u, ki sta v Avguštinah zasadila ameriške vinograde. (Sklep, šol). Na tukajšnji gimnaziji je danes sklep šole. Iz šolskega poročila posnemamo, da je bilo vseh dijakov 204. Osmošolcev je bilo 16 izmed katerih se jih je oglasilo k zrelostnemu izpitu 11, dva sta napravila izpit z odliko, jeden pa pride k skušnji v jedncm predmetu Še čez dva meseca. (Nesreča) pripetila se je minoli teden pri streljanju s topovi na Krškem. Pri nekem topu našega c.kr. Topništva, so plini vsled streljanju odprli zaklop in ko so zopet vnovič vstrelili ter dim se odvalil, zavpil je nek topničar: „Gospod poročnik jaz umrjem!“ in pri tej priči se je zgrudil na tla ter umrl. Dokazalo se je, da je vsled odprtja zaklopja kos kroglje zadel zadaj stoječega topničarja v trebuh. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. julija. 1892) Strel iz pištole — na en meter Pred okrožnim sodiščem je bil Ivan Mikolič iz Novega mesta obsojen na dve leti in pol strogega zapora, ker je ustrelil v Miho Hrovatiča Kaj je gnalo 37-letnega Ivana Mikoliča iz Novega mesta, da je letos 26. aprila okrog 20.45 v zgradbi Dominvesta z ertega metra ali še manj ustrelil s pištolo v direktorja Miho Hrovatiča? Na to m obravnavi, ki je bila v sredo pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, nista vedela povedati ne obtoženec ne Hrovatič, ker ne eden ne drugi nista vedela za vzrok! Pogled na del množice nedeljskega sklepnega zborovanja v Šentvidu pri Stični. (Foto: Tone Gošnik) P0 TRETJEM KULTURNEM TEDNU V ŠENTVIDU PRI STIČNI Zdaj zaori pesem o svobodi! Vedno smo radi prepevali: od zibelke do groba, po dolinah in po gorah, peli smo in pojemo o svojem delu in naših šegah, pojemo ob vinu in slovesu. Pojemo veselo in včasih otožno, posamično in skupno, med NOB pa je naša pesem zapela kljubovalno in borbeno. Pesem nas je razveseljevala in tolažila, navduševala in hrabrila. Pesem je zato tudi danes s slovensko besedo vred naše orožje za ohranitev narodove samostojnosti in bitnosti! Pod sinje poletno nebo so mogočno izzvenele pesmi združenih ff pevskih zborov na prostranem travniku pred šolo v Šentvidu pri ~! »L / Stični: Pesem o Titu, Puntarska in nič manj doneči zvoki o slavo- — spevu naši domovini. Nastopom že napovedanih zborov v soboto | j .. zvečer in nedeljo dopoldne se je pridružil še ,»Domači zvon“, v * katerem pojejo naši zdomci iz Stuttgarta. Tretji kulturni teden je K £ JHHfc | potekel v prijetnem vzdušju: dostojno je počastil rojstni dan pred- . MeSs/m. Jffp' sednika republike tovariša Tita. Tisoč pevcev se je v nedeljo razšlo s prijetnimi občutki. Dosedanji pevski tabori ostajajo močna spodbuda za delo velike pevske družine, ki vliva tudi majhnim zborom zavest, da so v združitvi močni in da lahko premagujejo tudi največje ovire. Šentvid je na tokratnem prazniku slovenske pesmi znova dokazal, da bodo njegovi pevski tabori postali obrambna trdnjava slovenske pesmi. Sobotno in nedeljsko srečanje 28 pevskih zborov iz zamejstva in številnih domačih krajev je bilo resničen praznik narodne in umetne pesmr Kot že dvakrat doslej se je Šentvid z okolico vred odel v svatovska oblačila in bil resnično gostoljuben in odprt za vse, ki so ga obiskali. Sprevod skozi kraj je bil v nedeljo popoldne še mogočnejši kot lani: dolga vrsta pevk in pevcev, godbenikov z Gorij pa domačih gasilcev, lovcev, članov Zveze borcev, veliko število narodnih noš, šolarjev in drugih domačinov se je zlila pred šolo, kjer so se pevci združili v mogočen zbor. Zbranim pevskim zborom je najprej s prisrčnimi in toplimi besedami spregovoril partizanski skladatelj in pevovodja Radovan Gobec. Medtem koje prvi pevski tabor pred tremi leti prebudil le štiri domače zbore, se jin je tokrat zbralo že kar 27: tabor je postal po besedah tovariša Gobca priljubljeno in zaželeno pevsko srečanje za zbore narodnih manjšin iz Avstrije, Italije in Madžar ske. Premalo nam je na voljo prostora, da bi objavili vse, kar je v klenih besedah naš znani partizanski skladatelj in dirigent tokrat povedal zbranim pevcem; če bo šlo po naših željah, bomo njegove besede natisnili v jesenski številki Dolenjskih razgledov. Tu naj zapišemo predvsem njegovo osednjo misel: Pevski tabor v Šentvidu ima jasen cilj: ohraniti hočemo slovensko zborovsko pesem! Hočemo pevske zbore, velike in majhne, kmečke, delavske in mestne, ki so prepričani o tem, da je naša pesem del naše narodnosti in naše srčne kulture! Brez lastne pesmi bi postali brezbarvna narodnostna skupina, ki bi izgubila pod seboj trdna tla. Za skladateljem Radovanom Gobcem je zbranim spregovoril pokrovitelj tedna Leopold Krese, predsednik slovenske Gospodarske zbornice. Predvsem je čestital marljivim in iznajdljivim organizatorjem in vsem izvajalcem programov te spodbudne kulturne manifestacije. Hkrati je v taboru pevskih zborov videl tudi manifestacijo ustvarjalne povezanosti prebivalcev teh krajev in sodelovanja delovnih kolektivov s kulturo. Zlasti je čestital vsem zborovodjem in organizatorjem, ki Vse nastope 27 zborov sta spremljala tudi znana kulturna delavca Ladko Korošec, prvak ljubljanske Opere, in Radovan Gobec, partizanski skladatelj in dirigent. Na desni Leopold Krese, pokrovitelj letošnjega kulturnega slavja v Šentvidu pri Stični. — (Foto: Tone Gošnik) dostikrat kljub neustreznim pogojem vztrajajo pri svojem požrtvovalnem delu. Tovariš Krese je med drugim dejal, da nam je v dobi čitalnic in taborov slovenska narodna in umetna pesem v prejšnjem stoletju pomagala pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in k enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru. V letih med NOB, v času najhujše preizkušnje našega ljudstva, pa nam je spet slovenska pesem dajala bojni polet in nas hrabrila. Pokroviteljev pozdrav je zato posebej veljal predstavnikom slovenske pesmi s Tržaškega, Goriškega, Benečije, Koroške, Porabja in pevcem naših sedanjih delovnih začasnih izseljencev, ki so si ustanovili pevski zbor celo v Stuttgartu. Tovariš Krese je nato kritično pripomnil, da marsikaj, kar danes prihaja k nam pod plaščem svetovne „sodobne kulture* , ni vedno plemenito in kulturno; mnogo je vmes plehke, skomercializirane konfekcije, veliko pa tudi kulturnega šarla-tanstva in dekadence. Boja med pravo kulturo in njeno spačeno podobo pa seveda ni mogoče dobiti z zapiranjem meja, z administrativnim razsodništvom ali s podobnimi, 'ribištvu nekulturnimi sredstvi. Edina pot, kije hkrati lahko tudi protiutež valu zaslužkarstva in kulturnega poplitvenja, je samo resnična kulturna akcija med ljudstvom. Kulturni teden v Šentvidu je ena izmed uspelih oblik takega kulturnega delovanja. Družba je zato dolžna podpreti taka prizadevanja in pomagati plemenitim naporom kulturnih delavcev, ki vztrajajo sredi ljudstva. Govornik je kritično pripomnil, da želimo Slovenci tudi več resnične kulture za široke sloje delovnih ljudi, pri čemer ima slovenska televizija pomembno in sila odgovorno nalogo. Približati različno kulturno dejavnost ljudem, njihovim potre-'' bam in željam - to je naloga današnjega dne. Slavja v nedeljo so se udeležili med drugimi tudi dr. Jože Rus, generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, predsednik grosupeljske občine Ivan Ahlin, predstavniki ZKPO Slovenije in številni gostje iz Ljubljane ter raznih dolenjskih krajev. Med kulturnimi skupinami je bila toplo pozdravljena tudi folklorna družina iz Metlike. Prijetna družabnost je razveseljevala ljudi do poznih večernih ur. Šentvid se je začel pripravljati na svoj četrti kulturni teden. TONE GOŠNIK Petčlanski senat, ki ga je vodil sodnik Janez Kramarič, je Mikoliča, doslej nekaznovanega, obsodil na 2 leti in pol strogega zapora, pripor pa so mu do pravnomočnosti ukinili. Mikolič je zadel Hrovatiča v spodnjo čeljustnico in zobovje, v ustno dno in jezik: le sreči se ima ustreljeni zahvaliti, daje ostal živ. Mikolič priznava, da je streljal. Pravi pa, da je tistega popoldneva popivaj, potem pa da se je hotel z razvezano ženo Vido, ki je na Dom-investu snažilka, pogovoriti, da bi se-vrnila domov k njemu in dvema majhnima hčerkama. Mikoličeva trdi, da ji je grozil s pištolo, obtoženec pa je to zanikal. Hrovatič, kije bil nadstropje više na seji, je prišel gledat, kaj se dogaja. Spominja se, da je nekaj rekel, takrat pa je stopil Mikolič naprej, izgovoril nekaj besed - Horvatič se spominja samo „pištola11 - potem pa je počilo! Mikolič je, kot smo takrat pisali, pobegnil k materi v Potok in se v bližnjem gozdu dva dni skrival, potem pa se je šel javit miličnikom v Novo mesto, kjer so ga prijeli v Jenkovi ulici. Mikolič je, tako pravi, pištolo kupil kake tri tedne prej od neznanega vsiljivega prodajalca. V pištoli 6,35 mm je že bil en naboj, enega pa je Mikolič še dobil. Psihiater je ugotovil, da je bil Mikolič čustveno prizadet in daje bila njegova prištevnost bistveno zmanjšana, sodišče pa je menilo, da ni bila tako izrazita, da bi lahko vplivala na odmero kazni/ Upoštevali so nekaznovanost, odkrito priznanje in obžalovanje, skrb za mladoletna otroka in pripravljenost plačati prizadejano škodo. Gob na pretek Beia krajina za gobarje od drugod neodkrita dežela Vse od srede maja dalje je na območju Bele krajine stalna rast gob. Dobri poznavalci terenov nosijo domov cele koše, košare in nahrbtnike jučkov, lisičk in golobic. Posebno veliko je gob v okolici Sinjega vrha, • Preloke in v gozdovih okrog Starega trga. Tudi nabiralci iz Adlešič in Tri-(buč imajo srečno roko. Tu se ukvarjajo tudi s prodajo gob. Niso redki, ki so za gobe iztržili že več kot 2.000 dinarjev. Še ta mesec pričakujejo, da bodo iz zemlje pogledali karžlji, ki veljajo za najžlahtnejše predstavnike gobjega rodu. ( Medtem ko je gobarjev iz Ljubljane in drugih krajev vse polno v dolenjskih gozdovih, pa na območje • Bele krajine množično še niso zašli. Seveda pa tudi tu velja nenapisano gobarsko pravilo: tujcu ne izdaj prostora, zato bi domačina kdo zaman • . , ., ., , . . u spraševal, kje so gobe. Tuji tekmovalci med napadom junšnih lovcev jastrebov 13. SVETOVNO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU Kragulji in jastrebi z ognjeno smrtjo - 89 najboljših pilotov na krilih brez motorja - Mladi Novomeščan med svetovno elito - Kje bodo pristali naši? ODNOS D0 D0LNIKA Namesto bolniške dopust? Zdravstvena komisija celjskega zavoda za socialno zavarovanje v Sevnici je silila Valentino No* vak na delo, bolezen pa v bolnišnico Navada Eskulapovih naslednikov bi morala biti, da so do bolnikov predvsem obzirni, da jih ne razburjajo po nepotrebnem, saj bolnik že zaradi bolezni zadosti trpi. Valentina Novak je že 11. leto mojstrica v Konfekciji Lisca v Sevnici. Tam imajo natančno delo, vsak gib delavke je preračunan po zahodnoevropskih normah: toliko in toliko sekund in nič več. Človek tudi zboli, takrat potrebuje določen čas, da se ponovno pozdravi in okrepi in znova stopi na delo. Valentina mora v Lisci stati vseh 8 ur. Zbolela je, potrebovala je bolniški stalež od socialnega zavarovanja, prvič v 15 letih. 9. maja so jo v celjski bolnišnici operirali na ledvičnih kanalih. Peti dan po operaciji je v bolnišnici dobila se pljučnico. Prizadevno zdravstveno osebie urološkega oddelka je skrbelo zaryo tako, da si je opomogla tudi od te bolezni, toliko da so Jo 25. maja prepeljali domov. 26. junija je bila na pregledu pri dr. Zundeiju v celjski bolnici. Dr. 2un-der je zapisal na izvid, da še obstaja vnetje, zato tudi ni sposobna za delo. 28. junija je dobila poziv za zdravstveno komisijo v Sevnici. Specialist splošne medicine dr. Jurij Pesjak je napisal predlog, da je treba bolnici bolniški stalež podaljšati .še za mesec dni. Tedaj se je zapletlo. V komisiji sta bila mlajši in starejši zdravnik. Mlajši zdravnik ni izbiral besed: „Na delo!“ Valentina je izjavila, da za to še ni sposobna: „Ce niste sposobni, ostanite doma.“ „Le z moževo plačo ne moremo živeti,“ je odvrnila. „Poiščite si lažje delo, kjer boste sedeli vsaj 4 ure.“ Bolnica se tudi s tem ni strinjala. Zdravnik je modroval dalje: „Pojdite na delo; če ne bo šlo, nastopite ponovno bolniški do-pust.“ Ker ni bilo sprejemljivo niti to, je iz zdravnikovih ust padel še en predlog: „Ostanite doma in izkoristite letni dopust!" Valentina ni prosila zastonj. 2e 1. julija ponoči jo je moral rešilni avto nenadno prepeljati v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je ponovno nastopilo vnetje. V četrtek je bila še v bolnišnici. Komentar ni potreben. Prekinjanje staleža, delo in spet stalež je način, da sc breme zdravljenja (stalež) prenese na delovni kolektiv, čas letnega oddiha pa je namenjen za oddih in nič drugega. Da človek ni stroj, ki se ga lahko popravlja po delih, je jasno. Med bolniki so tudi simulanti, zato pa menda imajo zdravnike pri zdravstvenih komisijah? Si delavec, kadar zboli, ne more nadejati vsaj tovariškega odnosa uslužbencev zavoda za socialno zavarovanje? a. ŽELEZNIK Visoko pod meglicami soparnega dne sta brneia dva Kragulja, bojni letali, za katera je napovedovalec povedal, da sta zlasti primerna za partizansko vojskovanje. Gledalci, že malce utrujeni po preletih športnih in drugih civilnih letal, se niti niso dosti zmenili zanju. Celo potem ne, ko sta se spustila v strmoglavi let... V tem trenutku pa so suho banatsko ravnico pretresle močne detonacije. Na drugem koncu polja, kjer smo prej • še Videli nekakšna poslopja, so tetele v zrak deske in zemlja. Torej gre zares! Nismo si še opomogli od presenečenja, ko sta nizko nad gledalci prigrmela dva jastreba, izredno sposobna jurišna lovca domače proizvodnje. Jastrebi so že pred leti na slovitem pariškem salonu letal poželi visoka mednarodna priznanja. Izpod trupa obeh napadajočih letal sta zasvetila dva tanka ognjena trakova, drveča v pekel, ki sta ga na koncu polja pustila za seboj kragulja. Oranžnočrni oblak je brizgnil na vse strani. To so bile napalm bombe. Visoko z neba so skoraj isti čas privršali še štirje jastrebi. Zaslišalo se je oglušujoče grmenje in izpod vsakega so šinile po štiri rakete z ognjenimi jezički za seboj. Natančno usmerjene na točko napada so povzročile pravo razdejanje na tleh, kjer od prav za ta namen postavljenih poslopij, že tako skoraj ni bilo niti sledu več. Jastrebi so izginili kot bi se vdrli v zemljo. Samo za nekaj trenutkov. Razporedili so se tako, da so po dva in dva (vseh je bilo osem) s štirih strani neba spet napadli v razmaku po nekaj sekund med vsako dvojico. Bil sem med skupino opazovalcev iz Štirje cirrusi jugoslovanske reprezentance na letališču v Vršcu Združenih držav Amerike, Japonske in Nove Zelandije. Preplašeno so se nasmihali drug drugemu: „Ali ni zanimivo? “ Izredna okretnost in natančnost naših vojnih letalcev jim je šla do živega, saj ima tudi sicer jedkokdo priložnost videti taka bojna letala pri dejanju. „Zdaj pridejo pa migi!“ je pomenljivo pomignil Amerikanec svojemu tovarišu in pripravila sta kamere. Še predno sta jih lahko dvignila k očesoma, je zagrmelo pod nebom, kot da prihaja sodni dan. Štirje nadzvočni lovci mig-21 so dokončno opravili s „točko“ na zemlji. V velikem krogu so se vrnili na prizorišče in v pozdrav gledalcem leteli nizko nad tlemi samo nekaj deset metrov pred občudujočimi in radovednimi očmi - in objektivi. Toda pri taki hitrosti so jih ujeli samo najspretnejši fotografi - čeprav le približno in nejasno, vsi drugi pa so se lahko obrisali pod nosom s praznim filmom ... Šest desantnih letal DC-3 je nato odvrglo še padalce, ki naj bi tudi taktično obvladali bojišče. Nebo se je zatemnilo od belih kupol, ki so z ognjem iz avtomatskega orožia neusmiljeno „razčiščevale teren 1 pod seboj. Tako je bilo v nekaj minutah z bliskovitim in natančno usklajenim napadom osvojeno v nedeljo proti večeru letališče v Vršcu na romunski meji, kjer se ie pod pokroviteljstvom predsednika republike maršala Tita prav ta dan začelo 13. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju. Napad na letališče je bil zadnja točka pestrega letalskega mitinga, v katerem so nastopili športni padalci, jadralno akrobacij sko letalo K BI-14 z ljubljanskim pilotom Juretom Lokovškom, posebna letala JAT za gašenje požarov, akrobat z motornim letalom zlyn, naša reprezentanca za svetovno prvenstvo s svojimi elegantnimi plastičnimi cirrusi in drugi. Tega svetovnega prvenstva se udeležuje 28 držav, vsi, ki danes v tem športu na svetu kaj pomenijo. Zbran je vrhunski razred pilotov z najbolj-šimi letali. V jugoslovansko reprezentanco sta bila določena tudi dva Slovenca: Franc Peperko, študent strojništva ter član Aero kluba iz Celja, in Jože Uhan, učitelj jadralnega letenja v novomeškem Aero klubu. Za Uhana, rezervnega člana naše ekipe, ki šteje štiri pilote, je to še posebno priznanje, saj je najmlajši jugoslovanski jadralni pilot,4ci je prišel v ta, izbor. Sploh je znano, da so najboljši jadralci srednjih let, ker zahteva jadranje nemalo izkušenj in trezne presoje. Med tekmovalci 13. svetovnega prvenstva je kar osem petdesetletnikov! Med favoriti prvenstva, katerega tekmovalni del se je začel v ponedeljek dopoldne, sta v standardnem razredu svetovni prvak Zahodni Nemec Helmut Reichmann z letalom LS-1 in svetovni prvak (v odprtem razredu leta 1970) Amerikanec George Moffat z letalom cir-rus. Tu bosta tudi naša predstavnika Ž. Frenc in M. Gatolin s sposobnima letaloma (cirrus-15) in zaradi poznavanja domačega terena lahko kaj visoko pristala. V odprtem razredu (razpetina kril več kot 15 metrov) pričakujejo največ od Zahodnega Nemca Walteija |Neuberta z letalom kestrel, ki je letos v Keniji postavil nov svetovni rekord. Tu sta še nekdanja svetovna prvaka Amerikanca Andrew Smith z nimbusom in Richard Johnson z ASVV-17. Presenečenje obljubljajo Poljaki s svojima popolnoma novima jantarjema, ki ju letita znana asa Stanislav Kluk in Henryk Muszczyn-ski. Tu so z dobrimi letali tudi Avstralci in Novozelandci, pa Sovjeti in Švedi, Čehi, Italijani in Francozi. Naša tekmovalca v tem razredu V. Stepanovič in F. Peperko seveda ne bosta mogla poseči prav visoko, saj sta njuna cirrusa-17 med nimbusi in kestreli že krepko pod poprečjem. Prvenstvo bo končano 23. julija, do takrat pa so seveda možna še najrazličnejša presenečenja! MARJAN MOŠKON In še nekaj: na častnem mestu je tudi fotografija Cerarjevega nastopa na bradlji. Štukelj namreč zelo ceni svojega današnjega telovadnega naslednika. Za Cerarja skoraj ne najde dovolj besed pohvale in o poslednjem romantiku na konju sodi, da bi se prav lahko zavihtel celo na sam Olimp svetovne telovadbe, ko bi le imel bolj enakovredne vaje. Se posebej mu je, kot sodi Štukelj, manjkal dober preskok čez konja. Januarja 1924 je Štukelj končal naporni študij in v Ljubljani napravil zadnji državni izpit. Prvega februarja je že začel prakticirati pri novomeškem okrožnem sodišču. Štukelj se ima še danes za pravega Novomeščana in zares mu je žal, da je moral poiskati službo najprej v Ljubljani, nato v Lenartu v Slovenskih Goricah in končno v Mariboru, kjer še danes živi. Prav na Maribor ga namreč vežejo tudi najbolj žalostni spomini, saj so v njegovem stanovanju gestapovci uredili svoj štab in morda se ima za svojo in svoje družine srečno usodo zahvaliti le srebrni olimpijski medalji iz Berlina, ki jo je slučajno opazil eden od gestapovcev v stanovanju. Štukljevi namreč niso imeli niti toliko časa, da bi odnesli vse dragocenosti. Šele potem so dobili pol ure časa, da so vzeli najnujnejše. Razumljivo pa je, da je Štukelj že prej spravil na varno vsaj del pričevanj o velikih športnih uspehih. Prav zato je tudi danes njegova dnevna soba en sam spomin na velike telovadne uspehe, na mejnike medvojnega telovadnega športa: Pariz, Lyon, Amsterdam, Luksembrug, Berlin, boleč spomin na olim-piado v Los Angelesu, ki je minila brez. njega in od koder bržkone tudi prinesel nekaj medalj. Ko je prakticiral na novomeškem okrožnem sodišču, je začel tudi pospešeno vaditi za nastop na oliihpijskih igrah v Parizu. Do nastopa je imel komaj pet mesecev č;.sa za priprave. Vsi pa so se kajpak kar najbolj skrbno pripravljah, saj je bil to prvi nastop jugoslovanske telovadne vrste in novo upanje za dobro uvrstitev, čeprav kajpak nihče ni upal na medalje. Vsi sp svpj nastop planirali v okviru znanega gesla ustanovitelja modernih olimpijskih iger: „Važno je sodelovati, ne zmagati“. Ker pa je bila vrsta dokaj izenačena, so potihem le upali tudi na solidno ekipno uvrstitev, največji optimisti pa so še sodili, da bi se kakemu posamezniku tudi utegnila posrečiti lepa vaja, ki bi navdušila gledalce in sodnike. S takimi upi je sokolska javnost pospremila svoje telovadce na vlak, ki je, odpeljal v Pariz. Zadnje dni pa se je razpoloženje v jugoslovanskem taboru naglo poslabšalo, ker se je Štukelj močno poškodoval inje odpotoval v Pariz pravzaprav le kot opazovalec, vožnja pa naj bi predstavljala nagrado za dotedanje uspehe in napore v telovadnem športu. Osme olimpijske igre v Parizu bodo za večno zapisane v zlati knjigi jugoslovanskega športa. „Odpisani" Štukelj je nemočno opazoval vaje svojih kolegov na odprtem pariškem stadionu in se jezil na poškodovano roko. Bolečine namreč nikakor niso popustile. Pokojni dr. Robida je sicer že v Ljubljani skrbel za zdravljenje, a niti sam ni upal, da bi Štukelj lahko nastopil. Edini, kije še verjel v čudež, je bil vodja naše telovadne vrste inž. Poženel, ki je darf pred nastopom še enkrat poskusil prepričati Leona, da bi nastopil. Ta je stisnil zobe in tvegal vajo na drogu - za poskus. Bolečine so bile neznosne, a šlo je in Štuklja ni otrgalo z droga. Spet je zmagalo geslo: Posameznik nič, vrsta vse, in Štukelj seje odločil za nastop. Ena sama dobro izpeljana vaja bi namreč lahko pomagala naši vrsti k boljšemu uspehu. A treba je bilo urediti še eno malenkost; pri sodniški komisiji izposlovati dovoljenje, da bi ob Štukljevih nastopih asistent ob orodju pazil na morebitno novo nesrečo. Tudi to dovoljenje so naši dobili in tako postali malo boljše volje. Štukelj kajpak ni bil miren, ko se je spominjal ljubljanskih uspehov na orodju. Olimpijske igre namreč niso imele atletike in plavanja in to je bila zares priložnost za potrditev izrednih Štukljevih sposobnosti, ki pa jih je nesrečna poškodba desne roke postavila na glavo. Reprezentančna vrsta, ki so jo sestavljali Stane Derganc, Ivan Porenta, Slavko Hlastan, Stanko Zilič, Miha Osvald, Josip Primožič, Rudi Poljšak in Leon Štukelj, je bila še bolj razočarana tik pred nastopom, ko so zaman iskali garderobo z napisom Jugoslavija. Minute so tekle, časa za ogrevanje je bilo vse manj, organizatoijev pa nikjer. Končno so dobili nekoga - in nesporazum je bil tu: na jugoslovansko reprezentanco so enostavno pozabili! Tudi poznejša opravičila niso mogla popraviti bledega vtjsa, Jugoslovani pa so delili garderobo s telovadci Luksemburga. ' V domačem stanovanju: spomini na olimpijske zmage. Leon Štukelj s kolajnami; vsaka je del zgodovine. (Foto: Danilo Škofič, Večer) OŽIVLJENE ZAHTEVE PO DEJANJIH Zakon velja več kot dobra beseda Predpisi naj čimprej zrahljajo ledino, da bo vzklilo posejano seme Cez leto dni bodo brežiški komunisti ponovno pretresli sklepe občin&e konference ZK o zmanjševanju socialnih razlik. Med njimi je veliko zahtev, ki jim sami ne bodo kos in ki se jih bodo morali najprej lotiti v vrhovih, v republiki. Sem sodijo spremembe v zakonodaji. Tako na primer samo predpis lahko odpravi razlike pri po-cojninah, na katere zdai voliva let- NOVO V BREŽICAH ZA KONGRES ZVEZE SINDIKATOV Slovenije so na seji predsedstva ObSS v četrtek evidentirali tri možne delegate. Med njimi so Alojz Ferenčak, visokokvalificirani mizar iz Tovarne pohištva, Boris Rožič, računovodja iz brežiške Krke, in Franc Veselič, bolničar iz brežiške bolnišnice. V OBČINSKI POČITNIŠKI skupnosti v Savudriji so v torek sprejeli že drugo izmeno učencev. To so otroci iz Dobove in Kapel. Letos bo prebilo počitnice ob morju okoli 200 šolarjev iz brežiške Občine. Med dopustniki bo v Savudriji tudi 500 drugih občanov. Oskrbni dan velja 26,50 din na osebo. AVTO MOTO DRUŠTVO bo razvilo svoj prapor 20. avgusta. Društvo je eno najbolj delavnih v občini in se lahko pohvali z nekaj uspešnimi prireditvami, med katerimi je tudi organizacija nedeljskih dirk v motokrosu. PRI ODKRITJU SPOMENIKA PADLIM v Proseku-Kontovelu je sodelovala v nedeljo štiričlanska delegacija iz brežiške občine. Sodelovanje z zamejskimi Slovenci na Tržaškem je navezalo društvo bratov Milavcev iz Brežic. PODJETJE PETROL bo na Bizeljskem gradilo bencinsko črpalkoj enako veliko kot v Brežicah. Z dosedanjo črpalko je upravljala krajevna skupnost, vendar je postala že premajhna. Promet skozi Bizeljsko se bo po otvoritvi mostu čez Savo v Brežicah gotovo povečal. nica upokojitve in zaradi katerih so prikrajšani starejši' upokojenci. S predpisi bodo morah urediti tudi prodajo družbenih stanovanj, določiti ekonomske stanarine, solidarnostne sklade za družine z majhnimi dohodki itd. Po spremembi kliče tudi največji vir socialnih razlik, ki izhaja iz zaostalosti pokrajine, občine in vasi. Največ siromaštva je na vasi, zlasti tam, kjer ljudje na zemlji le životarijo. To pomeni, da bi morali tudi z zakonodajo pomagati na noge kmetijstvu in izj>olniti vse tiste sklepe, ki so jih obelodanile številne razprave o teh problemih. Načrtov imamo precej, tudi za preusmerjanje kmečkih gospodarstev, toda za te stvari so besede brez učinka, če ni na voljo denarja. Prepočasi napreduje zamisel za izenačenje zdravstvenega sklada delavcev in kmetov v celjski regiji, ki bo prav tako pomagala revnim kmečkim slojem. S predpisi lahko dopolnimo sistem olajšav za ostarele kmete in za družine z mladoletnimi otroki in samo predpis bo prisilil dobro situirane otroke, da bodo pomagali svojim ostarelim staršem, ki so ostali sami na kmetiji. Ko človek takole prebira zahteve in sklepe, pomisli, da je leto dni skoraj premalo za njihovo uresničitev, obenem pa predolgo za tiste, ki hitro pozabijo na sprejete naloge. Vsi po vrsti bi jih torej morah večkrat prelistati in si osvežiti spomin. J. TEPPEY BREŽIŠKE VESEI V BREŽICAH DO JESENI ŠOLSKI CENTER Kaže, da po uspešnem referendumu v kokktivih gimnazije in šole za blagovni promet ni več ovir za ustanovitev šolskega centra v Brežicah. O tem je v ponedeljek razpravljal tudi svet za šolstvo in bo predlagal ustanovitev občinski skupščini Nova izobraževalna ustanova bo za sedaj združevala gimnazijo, šolo za blagovni promet z intemar tom ter pedagoško gimnazijo. Z ustanavljanjem novih enot bo center po potrebi razširjal izobraževalno dejavnost in tako omogočil mladini z območja Posavja tudi izobraževanje za poklice, za katere doslej tu ni bilo šol. Finančna sredstva za center srednjih šol v Brežicah bo zagotovila izobraževalna skupnost Slovenije. ČETRTA ČATEŠKA NOČ Petega avgusta bo na kopališču v C a teških Toplicah spet bogata zabavna prireditev, ki privablja vsako leto na tisoče obiskovalcev. Letos obeta modno revijo Modna hiša iz Ljubljane. Goste bosta zabavala Beti /urkovič in Edvin Fliser. Na pikniku bodo igrah in zabavali obiskovalce Dubrovniški trubadurji. Prireditev bodo zaključili s pisanim ognjemetom. RAJ ZA KOPALCE V nedeljo so bili bregovi Krke od izliva do Kostanjevice in še dlje zasedeni, kot že doigo ne. Bil je čudovit dan za^ kopalce, voda pa sorazmerno čista, precej bolj kot med tednom. Zagrebčani so se vozili na oddih ob reki v dolgih kolonah in v kolonah so se okoh šeste ure popoldne spet vračali v prazno in razgreto mesto, kjer je sonce neusmiljeno žgalo ves dan. LUKNJA V MOSTU Stari brežiški most si je res zaslužil pokoj. Nihče se ne ozira na table z omejitvijo in težka vozila dan za dnem vozijo čezenj. V soboto, 1. julija zjutraj se je takemu tovornjaku ugreznilo cestišče pod zadnjim kolesom, in preden so avtomobilu pomagali iz zagate, se je na obeh straneh savskega mostu nabrala dolga kolona vozil. LIMON DOVOLJ V brežiških trgovinah nekaj dni kupcem niso mogli postreči z limonami. Zdaj jih je spet dovolj, so pa drage in potrošnik mora odšteti za kilogram kar 10,90 din. Tudi mesnice so bile zadnjo soboto bolje založene. Na voljo je bila tudi svinina. Podražili so jo za 1,50 din. Vidimo tudi uspehe! Do sebe in svojega početja moramo biti kritični, d£ bi nas razmere ne uspavale, da bi nas kritika spodbujala in naravnavala, saj vemo, da tudi majhen komar konja premakne. Toda ne podcenjujmo lastnih uspehov, ne pristajajmo na vzdušju nezadovoljstva z vsem in vsakim, na kri-tikastrstvo, ki demobilizira, ubija voljo do dela, ob tem pa hrani in spodbuja sovražnike našega socializma . -. Poglejmo trebanjsko občino! Res se šteje med man razvite, saj znaša njen narodni dohodek le 5500 dinaijev na prebivalca (v Sloveniji 13.300 din), vendar je tudi ta v zadnjih desetih letih zelo napredovala. Zaposlenost se je v tem desetletju povečala za trikrat, če štejemo še tiste, ki delajo v drugih občinah, celo za štirikrat, narodni dohodek se je povečal za trikrat; industrijskih obratov je že 7; zgrajenih je bilo več šol, modernizirana je zdravstvena služba; napredoval je družbeni in zasebni standard; elektrificirana je zadnja vas; v občini je blizu tisoč osebnih avtomobilov, 1000 televizijskih sprejemnikov, 4000 radijskih aparatov... (Iz govora inž. Marka Bulca v Mokronogu). V .■f¥fMU« 0‘SV0JIH TEŽAVAM Ker ni »zadaj« denarja »Trimo« je v neenakem položaju, ker ne more dajati na kredit - Podpreti mlado podjetje! Skladovnice delov za tipske montažne kovinske konstrukcije se grmadijo, zato pozoren obiskovalec podjetja „Trimo“ zagotovo vpraša, kako je S prodajo. „Delamo za trg, velike serye za neznanega kupca. Naše podjetje nastopa kot finalist poslovnega kon- POSEBEN AKTIV DELAVCEV Občinska konferenca ZK Trebnje je na zadnjem zasedanju med drugim sklenila.tudi to, da bo ustanovila aktiv delavcev - neposrednih proizvajalcev kot obliko dela, ki bo najbolj neposredno odsevala življenjske interese delavcev v ožjem smislu te besede. MOKRONOG: OBRAT ZA 300 DELAVCEV Po dolgih pregovorih je zagotovljeno, da bo Mokronog, ki je doslej v primerjavi z drugimi kraji v občini gospodarsko nazadoval, dobil nov obrat Iskre. Ta bo izdeloval male elektromotorje, zaposloval pa bo približno 300 ljudi Ugodno kažejo tudi nekateri drugi načrti in razgovori Mokronog, ki je zdaj dobil asfaltno povezavo s svetom, bo po srednjeročnemrazvojnem načrtu do leta 1975 z asfaltno cesto povezan tudi s Sevnico in Zburami pri Smarjeti. V oddelku, kjer delajo cisterne. zorcija, v katerem je razen našega še šest drugih podjetij/* pojasnjuje direktor Ivan Gole. V „Trimu“ ne skrivajo, da je podjetje prav zdaj v veliki preizkušnji in da se bori z denarnimi težavami. Njegovo poslovanje je usmerjeno na domači trg, ki je zaradi neustalje-nosti sila muhast in kjer je konkurenca huda, večkrat 1udi „nelojalna". Znano je, da izvozniki opreme uživajo posebne prednosti in da so sami ustanovili tudi zvezni sklad za kreditiranje izvoza. Takih prednosti „Trimo“ nima, in ker še nima večje lastne akumulacije niti banke, ki bi pomagala kreditirati prodajo, njegovi izdelki ne gredo tako v denar, TREBNJE: GASILSKA VESELICA V nedeljo, 16. julija, bo PGD Trebnje priredilo na Rogljevem vrtu gasilsko veselico. Igrah bodo „Za-pravljivčki“. ,kot bi želeli. „Trimo“ se ne more postaviti v isto vrsto z drugimi izdelovalci podobne opreme, ki lahko ponudijo svoje izdelke na kredit, prav to pa je zelo privlačno za vsakega investitorja. V podjetju, ki se je tako naglo razvilo in ki ima za letos v načrtu, da bo naredilo že 150.000 površinskih metrov proizvodnih in drugih dvoran ter imelo 68 milijonov dinarjev celotnega dohodka, zato menijo, da bi bilo v splošnem interesu, če bi podprli to mlado industrijo. To bi v večji meri omogočilo graditev industrijskih in drugih stavb na sodobnejši, smotrnejši način, to pa v „konzorciju za montažne objekte*4 že znajo narediti. M. L. DROBNE Z MIRNE POSLEDNJIČ - Svet KS Mirna znova ugotavlja, da občani ne upoštevajo odloka o odlaganju smeti na prostor, ki je za to določen. Nekateri smeti zažigajo kar doma, drugi pa jih odvažajo v Zabršco ali pa v Vejer. To naj bi bil zadnji opomin. Kršitelji odloka bodo v prihodnje kaznovani MEŠAJO ŠTRENE — Letošnji odkup gob je kar zadovoljiv. Razen KZ Trebnje pa jih odkupujejo tudi posamezni odkupovalcl ki dvigujejo ceno in ustvarjajo negotovost. Odkup borovnic je slabši kot običajno. ODBORNIK OSTANE - Z julijem je zapustil kraj in se zaposlil na upravi „Dolenjke" v Novem mestu dolgoletni poslovodja prodajalne na Mirni Ivan Gričar. Kot prizadeven družbeni delavec je bil izvoljen za občinskega odbornika. Mandat mu poteče prihodnje leto in bo to dolžnost še opravljal PREKRITA STREHA - TVD Partizan Mirna je pred kratkim dalo prekriti streho telovadnega doma. S tem se je začel uresničevati sklep, sprejet 1971. leta na zboru občanov. TREBANJSKE NOVICE ZGLED SODELOVANJA IN DOBREGA GOSPODARJENJA Kaj bi Krško brez svoje tovarne? častno priznanje kolektivu, ki je pomagal napredku mesta in občine Ime Celuloze je že desetletja neločljivo povezano s Krškim. Za ta kolektiv je značilno, da ima izreden posluh za svoje mesto in občino in zanj v celoti velja, da stori, kar more, ne le tisto, kar mora. To pomeni, da so si delavci tovarne papirja naprtili večja bremena prav zaradi občutljivega posluha za potrebe svojega okolja. Samo za most čez Savo in za novo osnovno šolo v Krškem je ta kolektiv prispeval šest milijonov dinarjev. Seveda ne-smemo pozabiti, KRŠKE NOVICE V TOREK dopoldne je bil v Krškem področni posavski posvet o osnutku družbenega načrta razvoja Siovenjje za leto 1971-75. Posveta, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL in ga je vodil član izvršnega odbora republiške konfe-rerce Miro Gošnik, so se udeležili predstavniki sevniške, krške in brežiške občine. PIONIRJI Celulozarja so v soboto nastopili na plavalnem mitingu „Memorial Lučke Vodišek44 v Trbovljah. Za množično udeležbo in kvaliteto je ekipa osvojila v trajno last pokal, med posamezniki pa so krški plavalci osvojili kar sedem prvih mest. Najbo^ša je bila Branka Škafar, ki je s 35,9 na 50 m prosto postavila državni in republiški rekord. NOGOMETAŠI Celulozarja so v zaostali tekmi celjske podzvezne lige doma premagali ekipo iz Brežic s 6:5. Gostje so vodili že 5:4, vendar je domačim do konca le uspelo zmagati. V KRŠKEM bazenu so se 10 dni pripravUali plavalci celjskega Neptuna, v ten dneh pa pričakujejo še večjo skupino plavalcev iz Marburga (ZRN). Gostje bodo v Krškem 19 dni m se bodo v tem času nekajkrat pome ili s krškimi plavalci TI DI 25-metrski bazen na Senovem je v teh vročih dneh poln kopalcev. Ker je opremljen z napravo za filtriranje, je voda izredno čista, je pa tudi primemo topla. Zato bo tu v soboto popoldne občinsko šolsko prvenstvo v plavanju, ki ga organizira krški Celufozar. 2. ŠEBEK da je Celuloza postavila lepo stanovanjsko naselje na Vidmu, da je zgradila hotel Sremič, plavalni bazen in da je pomagala pri ureditvi steze na speedway na stadionu Matije Gubca. Vse to so objekti, brez katerih bi bilo Krško siromašno mesto. In ko so letos podeljevali Valvasorjeve medalje, je bil kolektiv tovarne papirja na prvem mestu deležen tegd najvišjega občinskega priznanja za uspehe v tovarni in zunaj nje. Dejanja so dovolj zgovorna, zato so besede skoraj odveč. Vse to dokazuje, koliko zaležeta dogovor in sodelovanje, če je pripravljenost na obeh straneh. Kolektiv Celuloze svojih obljub ni nikoli obešal na veliki zvon, pač pa jih je vsak dan znova potrjeval s trdim delom, z bitko za uspeh. Tudi zdaj se mu ne obeta prav nič počitka. Odločil se je za veliko rekonstrukcijo, ki jo bo financiral sam. To je ogromen podvig, saj bo veljal podjetje nekaj nad 67 milijonov dinaijev. Tovarni bo omogočil nemoteno obratovanje v naslednjih letih. Celuloza bo poslej popestrila svoje izdelke z ovojnimi papirji in ilustracijskim papirjem in tako ustregla povpraševanju po teh vrstah papirja pri nas. JOŽICA TEPPEY UTRDILI SO MEDSEBOJNE PRIJATELJSKE VEZI Mala karavana prijateljstva Borci s Senovega so obiskali Hrvaško Zagorje V počastitev Titovega življenjskega jubileja so se člani Zveze borcev NOV in Združenja rezervnih vojaških starešin pred nedavnim odpravili na pot po Hrvaškem Zagoiju. Izlet so imenovali Malo karavano prijateljstva. Obiskali so Gornjo in Dolnjo Stu-bico in se tam srečah s predstavniki zagorskih borčevskih organizacij. Dogovorili so se, da bodo poglabljali medsebojne prijateljske stike, in vojni tovariši iz Stubice jim bodo že 22. julija vrnili obisk. Srečah se bodo na Jevšah pod Bohorjem in skupaj praznovali dan vstaje slovenskega naroda. Prihodnje leto se bo večja skupina Senovčanov udeležila velike proslave 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora v Stubicl Bratske vezi dveh ljudstev ob Sotli so se obdržale dolga stoletja in tudi v minuli vojni je puntarska ideja živela med borci narodnoosvobodilnega boja. Senovčani so na svojem obisku Zagorja izročili Stubičanom za spomin miniaturno rudarsko svetilko in zbirko knjig o narodnoosvobodilnem boju v krški občini. RADO KOZOLE KOVINARSKA IN LABOD STA JIH SPREJELA Vodstvo posebne šole v Krškem je veselo razumevanja, ki sta ga pokazali za njene učence podjetji Kovinarska in Labod. Tovarna industrijske opreme je sprejela na prakso 6 učencev, konfekcijski obrat pa štiri. Stalno zaposlitev je omogočil Labod dvema učenkama, Kovinarska je sprejela na delo štiri, eno pa Lisca. POMLAJEN ZBOR Moški pevski zbor iz Brestanice si prizadeva pridobiti v svoje vrste nove, predvsem mlaiše pevce, da bi se zbor čimprej zaolerožil na 40 članov. Zadnji dve leti doživlja ta skupina petju predanih Brestaničanov velike uspehe na številnih prireditvah v domači občini pa vse tja do Karlovca, Duge Rese, Brežic in Sevnice. INFORMIRANJE »Naše delo« Glasilo JUTRANJKE -preveč »uradno«! Ob 10-letnici Industrije otroške konfekcije Jutranjka je izšla tudi 1. številka tovarniškega glasila „Naše delo44. Navada je, da se predvsem zaradi redkosti tovarniških časopisov razveselimo vsakega novega imena. Umljivo je, da uredniški odbor v prvo številko ni mogel spraviti vsega, vseeno pa v časopisu, v katerem je polno hvale glavnemu direktorju (uspehov razvoja nihče ne zanika), nekaj odločno manjka. Redkokje se na 10 straneh glasila najde beseda za kakršnokoli politično organizacjjo. Med vrsticami lahko najdemo le stavek, daje sindikalna organizacija na konferenci ’v začetku 1971 razpravljala o razvedrilu in sprostitvi v prostem času. Vsa čast planincem, vendar - ali je to vse politično delo desetih let? Glavni urednik Rudi Pavčnik je to pomlad na lastno željo izstopil jz članstva ZK. To je lahko zasebna'odločitev, kadar pa gre za tako pomembno javno opravilo, kot je urejanje časopisa (ob tem pa še za „uradnost41 in apolitičnost prve Številke), je to resno opozorilo političnim organizacijam v tem Kolektivu; časopis naj postane ogledalo delovnih ljudi Jutranjke! A. ŽELEZNIK BODOČNOST: Ne lesarji — šivilje? Poklicna šola lesne stroke v Sevnici pred skokom ali zatonom? Ostalo bo tisto, kar potrebuje gospodarstvo. Se bo zdramilo preden bo prepozno? 1 NE PO RAVNEM? Najkrajša zveza Sevnice z avtomobilsko cesto teče sedaj preko Bučke in Škocjana. Pot ni ravno prikladna, saj se dviga po klancih in ovinkih na Bučko in se zatem zopet strmo spušča. Če bi modernizirali sedanjo pot od Vejarja do Grmovelj in uredili priključek, bi se izognili vseh hribov, prebivalci Bučke pa bi bili rešeni oblakov prahu in težkih tovornjakov. Ta pot, ki se je že sedaj poslužuje precej voznikov na „črno44, bi bila tudi za 3 km krajša. Naša družba potrebuje tudi izšolane obrtnike, ne le z dobrim strokovnim znanjem, marveč tudi s pravo samouprav(javsko vzgojo. Kdo lahko vse to zagotavlja: od družbe priznana šola s praktičnim poukom v industriji ali le interni izobraževalni centri? Na posvetovanju predstavnikov poklicnih šol februarja letos v Jas-nici pri Kočevju je bilo odločno povedano, da je mreža poklicnih šol lesne stroke v Sloveniji preširoka, republiška izobraževalna skupnost nima denarja. V Sevnici so že dolgo vedeli, da bodo izpadli iz igre, saj šola nima delavnice za praktično delo. Republiška izobraževalna skupnost je medtem že umaknila 100 tisočakov pomoči k novi delavnici v Sevnici. Zaradi tega v Sevnici ne sprejemajo več učencev v 1. letnik, čeprav vlada med starši in učenci dosti zanimanja. Ves čas pa se dogaja nekaj, kar je značilno za nerazvito sredino, kjer je dosti pobud, ni pa denarja in včasih tudi ne pripravljenosti za odločilni skok: že eno leto imajo na šoli 2-letni oddelek tekstilne šole za zagrebško tovarno „Djuro Salaj.44 Se manj kot za mizarje bi imeli na šoli pogoje za praktični pouk Šivilj, če ne bi za to delo dala na razpolago proizvodne dvorane svoje tovarne Konfekcija Jutranjka. Že sedaj imajo vpisanih 24 deklet za šolanje po programu tekstilne šole iz Kranja. V nekaterih tovarnah izobražujejo nekvalificirane delavke v lastnih centrih; usposabljajo jih za določen gib na tekočem traku, to pa seveda nima cene v drugem podjetju. Pravijo, da se tudi na ta način borijo s fluktuacijo. Čuden način, mar ne? Se bodo torej fantje učili za mi- Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST zarje v Škofji Loki? Ce posavsko gospodarstvo ne bo gledalo na šole drugače, se bo to kmalu zgodilo. Bodo usposabljali tekstilne delavce.? „Lahko, mi smo servis gospodarstva,44 meni ravnatelj šole France Perme. A. ŽELEZNIK SEVNIŠKI PABERKI KS ZA VODOVODE - V nedeljo so na razširjenem sestanku sveta krajevne skupnosti in predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij razdelili okrog 18.000 dinarjev, kolikor je letos dobila KS Studenec kot pomoč občinske skupščine. Vsakemu od 4 gradbenih odborov vodovodov na območju te krajevne skupnosti so namenili po 4000 dinarjev, gasilskemu društvu za odplačilo preostalega dolga za gasilski kombi pa 1000 dinarjev. Ostalo bodo morah gasilci še zbrati. AVTOBUS ZA ZVEZO S SEVNICO - V občinsko središče se stalno vozi na delo okrog 40 delavcev, večinoma z mopedi in kolesi. Občani se navdušujejo za podobno avtobusno zvezo, kot že obstaja po dolini Sevnične za Zabukovje. Tem delavcem so Šli tudi kolektivi na roko, tako da so jih vse razporedih v eno izmeno. Zaradi počitnic so izgubili tudi šolski avtobus. Zlasti kmetje bi želeli javen prevoz vsaj ob sejemskih dnevih. KAKO DO OPREME ZA DVORANO? Gasilci so v domu zgradili tudi manjšo dvorano, nimajo pa najosnovnejše opreme. Podpredsednik občinske skupščine Jože Knez in predstavnik temeljne izobraževalne skupnosti Jelko Stojs sta predlagala, da bi ustanovih kulturno sekcijo, sprejeli delovni program, prihodnje leto bi se lahko kot ostale kulturne skupine v občini potegovali za pomoč kulturne skupnosti Kulturno delo je bilo pred leti na Studencu že dobro razvito, zato ne bo težko. si:yyi£j;i vicstnii KRŠKI TEDNIK 11 IHl || || DOLENJSKI LIST GETRTK0V INTERVJU Predavateljev ni! t V prejšnjem četrtkovem ^ intervjuju je direktor Eko-\ nomsko administrativnega ^ Šolskega centra dipl ekon. S Janez Zafred vprašal peda-^ goškega svetovalca za poklic-S ne in strokovne šole inž. S Petra Ivanetiča: kaj se nam ^ obeta ob vedno večjih potre-S bah po poklicnih delavcih in \ tistih s sred strokovno iz-S obrazbo ob razvitosti teh šol \ na našem območju. Peda-S Soški svetovalec inž. Peter S *Vanetič je odgovoril takole: ^ ~ Izredno hiter gospo- S uarski razvoj, ki smo mu pri-\ Ca> terja ustrezno kadrovsko S Inž. Peter Ivanetič: »Na strokovnih šolah ni ustreznih predavateljev, ti pa so prvi pogoj izobraževanja in kadrovske politike!« h»6dba To že od začetka ni S J? Zboljša, zaradi zelo hi-\ s,Sa Povečanja števila zapo-S ” Pa je pozneje nismo S up!?* prida izboljšati. Ta N ^ot°vitev nas opozarja, da S ve/ ™doče ne bomo mogli ? udovoljiti s kadri, ki jih \ j Privabili od drugod in S iz v*1*’ ^ bomo pridobili i Krni ZaP°slenih 2 dopolnil-V Uti >.°braževanjem. Ustva-S bomo morali sami v S bofanih Šolah, ki morajo in ' *Užh.m0rale delovati sredi S t^nega dogajanja na na-\ \ °bmočju. J osph, fneev, ki bodo končali S /iaf in! • bo vedno več, S ^bez 6S’ ^ jih čimveč S zili » str°kovno izobra-S te*n » l Vedno večji Ob v ^ inf šio tolik° za to, S »os# ^n° dovolj zmoglji-N Dn/?6^' str°k°vnih šo-N fcadre d ^ zat0’ kakšne \ ^arst^otrebujemo v gospo-? tolstvu' ^ato se nam v . ^ ^ašatiji^jeia dve drugi - Kaj je posredi, če ne gre za zmogljivost sred strokovnih šol? - Gre za predavatelje, ki naj na poklicnih in strokovnih šolah poučujejo in za to, katere vrste šol potrebujemo. Glede predavateljev je tako: nekaterih nimamo niti za obstoječe šole, šole pa raso v stanju odpraviti to težavo same Dolžnost občine bi bila, da pri tem povezuje interese gospodarstva in da pomaga z združenimi močmi reševati to vprašanje. Če želimo dobiti predavatelje, ki nam primanjkujejo, bi morali v dogovoru z delovnimi organizacijami zagotoviti vsako leto vsaj 2 do 3 stanovanja zanje, ker je to največja ovira da predavateljev za nekatere predmete ne moremo dobiti. Od honorarnih sodelavcev in od preobremenjenih predavateljev pa ne moremo pričakovati kvalitete. - Katere strokovne šole potrebujemo po vašem? - Zagotoviti moramo tiste strokovne šole, ki bodo zadoščale potrebam gospodarstva in njegovega dolgoročnega razvoja. Kadre za lesnopredelovalno, tekstilno, oblačilno in kemično industrijo, ki so pri nas razvite, lahko izobražujemo v občasnih oddelkih. Za kovinskopredelovalno industrijo, ki je zelo razvita pa potrebujemo poklicno in srednjo strokovno šolo tudi zato, ker je za tovrstni kader povpraševanje v vseh panogah. Preden končam, bi še enkrat poudaril: v šoli so prva stvar ljudje, predavatelji, ki naj poučujejo in druga stvar to, kako bodo strokovne šole, ki naj bi jih imeli ustrezale sedanjim in dolgoročnim potrebam gospodarstva! Moje vprašanje: če bi na občini imeli referenta za šolstvo, bi ga vprašal, kakšen je program razvoja šolstva, ker referenta žal nimamo, naj ravnatelj poklicne šole Boris Savnik pove s kakšnimi kadrovskimi in materialnimi težavami se srečuje ta, za naše območje zelo pomembna šola in kakšne pomoči družbe je deležna. M. JAKOPEC V NEDELJO POD STARO ŽUŽEMBERSKO LIPO: Tridesetletnica prve osvoboditve Na zborovanju ob krajevnem prazniku, dnevu borca, dnevu vstaje in dnevu šoferjev pričakujejo več tisoč ljudi - Posebno toplo dobrodošlico bodo izrekli borcem, ki so se vojskovali v Suhi krajini Na današnji dan pred tridesetimi leti so enote slovenske partizanske vojske prvič osvobodile Žužemberk. V spomin na ta dogodek slavijo v tem suhokranjskem mestu vsako leto krajevni praznik. Letos so se odločili, da bodo proslavljali v nedeljo, 16. julija. Čakali — dočakali: s 1. januaijem prihodnje leto bodo tudi v novomeški občini izplačali prve kmečke pokojnine. Za začetek bodo dobili kuverte s po 250 din vsak mesec samo tisti, ki bodo do novega leta izpolnili 75 let. Novomeška občinska skupščina bo najbrž že na julijski seji sprejela odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov. (Foto: I. Zoran) CRTA POD POLLETJEM ZRVS STRAŽA: Prapor delo krasi Zbirajo kupce za žebljičke - 12 predlaganih za sprejem v Zvezo komunistov, 5 za odlikovanja Prapor, ki ga je razvil Novolesov direktor Jože Knez, šteje organizacija ZRVS v Straži za najlepšo pridobitev. Takrat ob koncu maja so se slavnosti udeležili narodni heroji Stane Semič-Daki, Albinca Mali in Vinko Robek ter edini preživeli španski borec in prvoborec Straškega območja Jože Brkopec-Mišel. Zdaj pa rezervisti tekmujejo, kdo bo ku- *Pet novoni^L L *ne vodstvom Toneta Finka je ena tistih kulturnih skupin, ki jo mora Na p I°*ila sl/ i ma ^upnost. Zveza kulturno prosvetnih organizacij, kamor zbor spada, ' petin K skupščine, tokrat na jesen. Tako še nekaj mesecev ne bo ne usmeritve in ne 1 ne bo utihnilo, le akordi bodo bržčas bolj zagrenjeni. (Foto: I. Zoran) pil več žebljičkov za praporov drog. ZRVS ni zanemarjalo članstva, kar so pod črto polletnega dela še posebej poudarili. Nočnega orientacijskega pohoda, dolgega 25 km, se je udeležilo 77 rezervistov in mladincev, ki so jih povabili s seboj. Na zagovor so poklicali petero rezervnih obveznikov, ki so morali obljubiti, da se v prihodnje ne bodo izmikali. Na občinskem tekmovanju ob koncu junija je sodelovala ekipa sedmih članov. Združenje in odbor sta izpolnila še eno dolžnost: osnovnim organizacijam v vaseh in podjetjih sta za sprejem v ZK predlagala 12 rezervnih oficirjev in podoficirjev, 5 članov pa za vojaška odlikovanja JESENI: RAZRED CIGANČKOV Do 1. junija je bilo v bršlinski šoli vpisanih 17 Ggančkov, v juniju pa še 12. Menijo, da ni razlogov, da ne bi v novem šolskem letu odprli redni prvi razred za otroke ciganskih družin. INDUSTRIJA IN TRGOVINA NAJBOLJ Celotni dohodek, ki so ga ustvarile delovne organizacije gospodarstva novomeške občine lani, je znesel 2 milijardi 690 milijonov din in je bil za 33 odstotkov večji kot 1970. Zavidljivo povečanje je posledica povečane proizvodnje in prp-meta, pa tudi nenehne rasti cen. Med panogami je po porastu na prvem mestu industrija, v kateri je bil lanski celotni dohodek za 40 odst. večji, sledi trgovina s 36 odst. porastom; obrt, stanovanjsko-komu-nalna dejavnost, kmetijstvo, promet, gozdarstvo, gradbeništvo in gostinstvo pa so se gibali v mejah od 29 do 10-odst. porasta. Slavje se bo začelo s kresovanjem v soboto zvečer ter s športnimi in drugimi prireditvami V nedeljo dopoldne bo na trgu pod lipo veliko ljudsko zborovanje, na katerem se bo zbralo nekaj tisoč ljudi. Po slavnostnem govoru bodo v kulturnem sporedu sodelovali dramska igralka Vladoša Simčičeva in pevci moškega zbora DPD Dušan Jereb iz Novega mesta. " • Krajevne organizacije so pripravile poseben spored. Po gasilskem sprevodu bo ogled nove ceste Grade nc-Veliko Lipje, ki so jo te dni dokončno uredili. Ljubitelji umetnosti bodo lahko obiskali razstavo, na kateri bo prikazal svoja dela domačin Franc Mlakar, slikar — samouk. Poleg številnih domačinov, Žu-žemberčanov in Suhokranjcev, pričakujejo na nedeljskem slavju udeležence iz drugih krajev novomeške občine in sosednjih občin. Med drugim bodo še posebno dragi gostje nekdanji aktivisti in borci, ki so med NOB sodelovali v bojih na suhokra-jinskih tleh in pri osvoboditvi Žužemberka. Prireditelji so na srečanje še posebej povabili preživele borce domicilnih bataljonov XV. in XVIII. divizije. Po slavju bo na športnem igrišču pri šoli za vse udeležence in druge obiskovalce zabava na prostem, ki jo pripravljajo žužemberški gasilci. Suhokrajinski drobiž 3. JULUA je bilo pri spomeniku adlim borcem NOV in žrtvam fa-iističnega terorja naCviblju nad Žužemberkom srečanje z vojaškimi rezervnimi starešinami iz Titovega Užica, Kraljeva in drugih krajev Srbije; bilo jih je okoli 170. POzdra-vil jih je predsednik krajevne organizacije ZRVS Žužemberk Jože Kocmur. Sprejema se je udeležil tudi upokojeni polkovnik JLA Ivan Slapnik iz Novega mesta. O partizanskih bojih v Žužemberku in v Suhi krajini jim je govoril predsednik žužem-berace borčevske organizacije Stane Gorinšek, kratek kulturni program pa so izvedli žužemberški šolarji. Na srečanju je bilo precej občanov iz Žužemberka in mladinska I. SAB, ki je bila na pohodih iz Novega mesta. 9. JULIJA je bila uspešna vaja teritorialne enote in civilne zaščite iz Žužemberka. Udeleženci so pokazali svojo hitro pripravljenost in sposobnost obrambe in zaščite v primeru kakršnekoli potrebe. Občani in drugi, ki so spremljali vaje, so se o disciplini in znanju pohvalno izra-' zill ŽETEV pšenice v Suhi krajini je v polnem teku. Pravijo, da je najbolj obrodila italijanska sorta san marino; sicer bo pa skupen pridelek nekaj manjši od lanskega, to pa zaradi letošnjega drobnega zrna. V ŽUŽEMBERŠKEM GRADU so te dni na delu konservatorji, ki bodo rekonstruirali ornamente in grbe na fasadah. Tudi druga dela so v polnem teku; čeprav je težko dobiti cement in zidno opeko, bodo opravili predvidena dela. M. S. MIRNA PEČ: Kos ognju Na pomoč: z novim avtom in motorko Mimopeški gasilci imajo nov avtomobil in motorno črpalko. Pridobitve zadnjih dveh let cenijo na 100.000 din. Več kot 30.000 din je dal občinski gasil- Karel Galič: Pioniiji, mladina, dekleta, včlanite se! ski sklad, 8.000 din so zbrali v nabiralni akciji, 5.500 din pa je bil vreden les, ki so ga podarili ljudje, največ vaščani Jordan, kala. „Mnogo truda, žrtvovanega prostega časa, razumevanja in gmotne pomoči je bilo treba, da se je gasilsko društvo postavilo na trdne noge,“ je poudaril na nedavni proslavi 70-letniee sedanji predsednik Karel Galič. Pokrovitelj jubileja je bil predsednik občinske skupščine Avgust Avbar, krstu avtomobila in črpalki pa je stal ob strani znani godec, domačin Lojze Slak. Gasilsko društvo so 1902 ustanovili: Alojz Hude, Anton Zajc, Jože Bartelj, Anton Štem-bergar, Ludvik* Novljan, Franc Matoh, Ivan Rozman, Jakob Parkelj in Jakob Krevs. Ročna črpalka iz tistih časov je uporabna še danes. Dom so dobili 1906, motorko pa pod poveljstvom Jerneja Župančiča po 1928. SKRB ZA STARE Na eni izmed letošnjih sej je ObS razpravljala tudi o skrbi za stare občane. Ugotovljeno je bilo, daje 61 starih občanov, ki jim je tuja pomoč nujno potrebna, že v domovih za starejše oseb', takšno obliko varstva pa potrebuje še 40 starih občanov. Ker so stari občani večinoma bolehni, bo v okviru zdravstvene službe treba ustanoviti poseben dispanzer za stare ter okrepiti patronažno službo pri zdravstvenem domu. V veliko pomoč bi lahko bila tudi laična nega na domu. Novomeška kronika SUTJESKA - Pionirji iz vseh jugoslovanskih republik, ki so v Šmihelu zbrani v taboru Sutjeska, imajo danes v načrtu kopanje v Dolenjskih Toplicah, potem pa se bodo začeli pripravljati za odhod v partizanski Rog, kjer bodo obiskali Bazo 20, Jelendol in Daleč hrib. ROKOMET - Novomeški rokometaši so v Škofji Loki na kvalifikacijskih tekmah zasedli drugo mesto med štirimi ekipami in se tako uvrstili v ljubljansko consko ligo, ki se bo začela v jeseni. JADRANJE - Novomeščan Jože Uhan je te dni v Vršcu kot rezerva v jugoslovanski reprezentanci, ki sodeluje na trinajstem svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu. VROČINA - Nedelja je bila letošnji najtoplejši dan in v Novem mestu so ob 16. uri izmerili 32 stopinj Celzija vročine. Kljub temu je bila na Loki na obeh bregovih Krke le peščica kopalcev. Kdor je le mogel, seje kopal kje drugje .. . UTESNJENOST - Ob ponedeljkih je na tržnici toliko najrazličnejših prodajalcev, da navadno niti na cesti ni dovolj prostora. Tokrat so prodajali tudi ražnje. Sezona za peko čevapčičev in ražnjičev je pač na višku. TRŽNICA - Stojnice so « kar šibile pod težo najrazličnejših do- brot. Branjevci so prodajali jajca po 80 do 100 par, paradižnik po 7 din, papriko po 10, kumare po 9, hruške po 10, marelice po 10, breskve po 10, lubenice po 10, rdečo peso po 5, krompir po 3 do 5, čebulo po 8 din kilogram. Dobra ?est lisičk je bila 5 din, liter orehov ,5, liter kamilic pa 4 dinarje. ROJSTVA - V novomeški porodnišnici so rodile: Jožica Šmalc z Glavnega trga 27 - deklico, Ivanka Karlič s Trdinove 5 - dečka, Anica Pestner, Nad mlini 16 - deklico in Teodora Kovačič iz Jerebove 3 — Boštjana. POGREBA - Na šmihclskem pokopališču so pokopali Angelo Galič, 57 let, gospodinjo iz Šmihela; na lo-čenskem pokopališču pa Marijo Majer, 76 let, družinsko upokojenko s Cankarjeve 34. ^ Ena gospa je vprašala, kdaj bo imelo Novo mesto urejeno kopališče, pa ji je druga povedala, da takrat — ko bo Krka tekla navzgor .. . Glede na 30-letnico prve osvoboditve Žužemberka bo v nedeljo v tem kraju tudi osrednja proslava v počastitev dneva borca in dneva vstaje. Ta dan bodo slavili svoj praznik tudi šoferji v spomin na prvo motorizirano partizansko enoto, ustanovljeno v Suhi krajini 11 To je uspeh: večina v gimnazijo Skoro 85-odstotni učni uspeh na osemletki v Črnomlju je dozdajšnji rekord - Precej je pomagalo podaljšano bivanje, čeprav kratkotrajno Od 1.007 učencev, kolikor jih je letos obiskovalo osemletko v Črnomlju, je izdelalo 853 otrok ali 84,60 odstotka. Popravne izpite ima 95 šolarjev, ponavljalcev je 47, 10 otrok pa je bilo neocenjenih, ker so neredno prihajali k pouku. Za šolski kolektiv je to kar lepa bilanca, če upoštevamo, da pogoji dela za prosvetne delavce in učence daleč zaostajajo za šolami v drugih mestih republike. Kot sodijo na šoli, je k takemu učnemu uspehu največ pripomogel dopolnilni pouk za slabše učence, s ČRNOMALJSKI DROBIR 23. JULIJA ZVEČER gostuje v Črnomlju folklorni ansambel Luži-ških Srbov iz NDR s 60 nastopajočimi Občinstvo bo še obveščeno, ali bo prireditev na prostem ali v dvorani. KANALIZACIJA V LOKI bo še ta mesec končana. Načrti za gradnjo ceste so v izdelavi, tako da bodo začeli delati cesto od Črnomlja proti Adlešičem še jeseni, zaenkrat samo lfroici nH vlf V KRATKEM BODO podrli staro jetnišnico v mestu, ker bo kmetijska zadruga začela graditi sodoben tržni objekt z mesnico, delikateso in bifejem. OBČINSKA UPRAVA je pred kratkim podelila 6 štipendij, ker nujno potrebuje ekonomiste, pravnike. Potrebujejo še nekaj strokovnjakov s področja gospodarstva, zato se lahko javijo za štipendijo še interesenti za študij gradbene in komunalne dejavnosti. GODBENIKI VADIJO v sobi, nad katero so stanovanja. Prevelik hrup moti ljudi, zato so pritožbe čedalje hujše. Za godbo bi bilo potrebno vendarle že urediti stalen prostor, toda na kraju, ki je za tako dejavnost primeren. UMRLI STA: Frančiška Rajgelj, stara 79 let, in Marija Škrl, stara 50 let, obe iz Črnomlja. katerim so začeli prvi teden pouka v lanskem septembru in je trajal do konca šolskega leta. Učenci na višji stopnji so imeli 1.457 dopolnilnih ur, v nižjih razredih pa 1.325 ur. Druga stvar, ki je vplivala na učni uspeh, je podaljšano bivanje. Uvedli so ga lahko tik pred koncem pouka, je pa močno koristil, čeprav je bil kratkotrajen. Največja škoda je, da podaljšano bivanje lahko obiskujejo le učenci iz mesta in bližnjih vasi, medtem ko je za najbolj potrebne iz oddaljenih krajev ta ugodnost nedosegljiva; zaradi prometnih zvez morajo po pouku domov. V novem šolskem letu bodo na šoli odprli kar 4 oddelke podaljšanega bivanja, zato z gotovostjo pričakujejo še manj slabih ocen. Osemletko je letos končalo nekaj deset učencev. Letošnja generacija osmih razredov je ena najbistrejših v zadnjih letih, saj je bilo med njimi LANI POSEKANO Preteklo leto so na območju črnomaljske občine posekali v družbenih gozdovih skoro 36.000 kubičnih metrov lesa, medtem ko so od 2600 zasebnih gozdnih posestnikov, od katerih ima vsak okrog 6 hektarov gozdov, odkupili samo 9560 kubičnih metrov lesa. Dosedanji spomladanski odkup je pri Gozdnem gospodarstvu še za polovico manjši od lanskega. VSE GRE V PROMET V trgovinah se omejevanje osebne potrošnjeprav nič ne pozna nasprotno, prodajo vedno več. Na območju črnomaljske občine ni nobenega samostojnega trgovskega podjetja, imajo pa 12 poslovalnic, ki so lani dosegle za vec kot 52 milijonov din celotnega dohodka. To je kar 27 odst. več, kot so prodali leto dni prej. V trgovinah so bile leta 1971 zaposlene 103 osebe, katerih poprečni osebni dohodek je znašal 1668 dinaijev. 15 odličnjakov, 17 prav dobrih in polovica dobrih učencev. Večina se je odločila nadaljevati šolanje na domači gimnaziji. Tudi ta vest je sila razveseljiva, kajti daje upanje, da bo čez 4 leta precej maturantov, čez 10 let pa precejšnje število strokovnjakov - domačinov, ki jih Bela krajina hudo potrebuje. OPEKARNA IMA NAČRT Opekama v Kanižarici ima narejen investicijski program za gradnjo betonarne in nabavo mehanizacije v proizvodnji betonskih izdelkov, po katerih je vedno večje povpraševanje. Lani je kolektiv moderniziral proizvodnjo opeke, letos se loteva še zahtevnejše naloge. Najprej cene 1. julija je bila uradna združitev belokranjskega gostinstva z ljubljanskim podjetjem V1ATOR. Občani na zunaj niso opazili nobene spremembe, razen v cenah. Te so v črnomaljskih lokalih poskočile kot toplomer, če ga porineš v vročo vodo. Gostje sedijo ob istih razbitih pepelnikih, v istih lokalih, postrežba ni nič boljša, kot je bila, cene pa prvi hip navzgor. Popravek Prejšnji teden smo na črnomaljski strani objavili poročilo z občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju, vendar ima članek napačen naslov. V tiskarni so pomotoma zamenjali naslov: tako nosi črnomaljska partijska konferenca naslov -iz enake seje v Brežicah. Bralcem se opravičujemo za napako, ki pa ni nastala po naši krivdi. UREDNIŠTVO Zaradi stalnih stik6v z vodilnimi konfekcijskimi in tekstilnimi tovarnami smo vas pripravljeni vsak čas zadovoljivo postreči. V posezonsko prodajo prejemamo stalno tudi blago po občutno znižanih cenah. Oeletekstil" Črnomelj mam m \g ■ | h* * '* >■'< *, >. *7. -V'A ■■ Združeni laze naprej Razdrobljeno gospodarstvo ni konkurenčno - Nekateri že v težavah zaradi slabih plačnikov Združevanje ali pogodbeno sodelovanje je rešitev za podjetja tudi v kočevski občini, saj sicer ne bodo konkurenčna doma in v svetu. To so ugotovili na zadnji seji zbora delovnih skupnosti kočevske občinske skupščine, na kateri so razpravljali o trenutnem položaju občinskega gospodarstva in njegovem bodočenj razvoju. Skupna investicijska vlaganja podjetij LIK, kemične tovarne in Združenega KGP so rodila že lepe uspehe, in prav je, da bi s takim delom še nadaljevali „Prav zato je težje ali pa se sploh ne da razumeti nekaterih teženj znotraj Združenega KGP, da bi to podjetje razdrobili," je bilo poudarjeno v razpravi. Zaradi raznih vzrokov, predvsem pa bojazni za „stolčke“, ne pride do združevanja tudi na drugih področjih. Eno takih je področje komunalnega gospodarstva, kjer pri veliki večini vodstev podjetij ni zanimanja za združevanje in s tem za zniževanje stroškov poslovanja, hkrati pa imajo vse komunalne delovne organizacije pri občinski skupščini že vložene zahtevke za zvišanje cen komunalnih storitev. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da je splošna izravnava dolgov prinesla v občino več denarja, kot KAM PRESEŽEK? Del dohodkov občinskega proračuna, ki jih je morala občinska skupščina Kočevje lani izločiti na poseben račun, bodo letos porabili tako: 400.000 din za posojila za odpiranje novih delovnih mest na podeželju, 65.895,40 din kot dotacijo za obnovo vodovoda v Moravi in 130.000 din kot posojilo za gradnjo vodovoda v naselju Mestni log v Kočevju. Tako odločitev je skupščina sprejela 7. julija. OD KOD PREMOŽENJE V komisijo za ugotavljanje izvora premoženja je občinska skupščina Kočevje na seji 7. julija imenovala Alojza Levstika (predsednik), Mileta Opačiča, Naceta Vidriha, Draga Grila, Vando Oberstar, Antona Vlašiča in Alojza Smoliča. Glasovanja za imenovanje te komisije se je vzdržal le odbornik inž. Dušan Oražem, ki je že na prejšnji seji izrazil dvom o učinkovitosti te komisije, saj je dovolj drugih organov, ki bi morali po uradni dolžnosti preganjati in preprečevati neupravičeno bogatenje. gaje odnesla, vendar pa je položaj v posameznih podjetjih dokaj različen. Podjetja IT AS, AVTO in ZIDAR imajo izven Slovenije veliko dolžnikov, ki slabo plačujejo račune. Tako so na primer pri IT AS z izravnavo "dolgov v Sloveniji zadovoljni, ne pa z izravnavo v drugih republikah, kjer jim dolgujejo 13 milijonov dinarjev, na podlagi splošne izravnave dolgov pa je dobil ITAS iz vseh republik le 900.000 din. Razen splitskega tudi reško območje slovi kot slab plačnik. Z Reke dolgujejo ZIDARJU kar 6 milijonov dinarjev. Upoštevati bo treba tudi ugotovitve, daje za uspešen gospodarski razvoj občine potrebno gospodarsko razvijati tudi nekatera podeželska središča v občini, posodabljati ceste in seveda izdelati razvojne programe za delovne organizacije pa tudi za občino. J. PRIMC KOČEVJE - Na prijateljskem šahovskem dvoboju med Trbovljami in Kočevjem na 10 deskah (8 članov, pionir in pionirka) je zmagalo Kočevje z rezultatom 5,5:4,5. Dvoboj je bil 4. julija v Trbovljah, posvečen pa je bil dnevu rudarjev in dnevu borca. KOČEVJE - Kočevski mojstrski kandidati bodo komentirali partije dvoboja Fischer : Spaski ob sredah ob 20. uri v hotelu PUGLED, seveda Če bo do dvoboja prišlo. Prvih 14 dni dvoboja sprejema šahovski klub tudi prognoze izida dvoboja. Polovico vplačanih stav bo prejel tisti, ki bo uganil pravi rezultat dvoboja. POMOČ BORCEM Sklad za borce občine Kočevje bo imel letos predvidoma 513.109 din dohodkov. Porabil jih bo tak°: za družbene pomoči 467.000 din, za enkratne pomoči 8000 din, » zdravstveno varstvo 26.400 dH*> ostalo pa bo rezerva sklada. Lani je imel ta sklad 436.544 din izdatkov. Povprečna družbena pomoč je znašala 240 din; najnižja je bila 1™ din, najvišja pa 480 din. DROBNE IZ KOČEVJA GRADNJA CESTE na kegljišč® se je nekje zataknila. Vsi zagot#' ljajo, da je že vse urejeno in daj denar zagotovljen, dela pa se kiju temu niso pričela. Verjetno č2*3').; jeseni, da bodo potem lahko s stroj brazdali po blatu. CESTA DO PLANINSKE KOC* za Mestnim vrhom pri Jelenoven* studencu je že usposobljena za pr met. Je lepo urejena, da je vozijj* prav prijetna. Sedaj je koča že refljj oskrbovana vsako soboto in ter pred prazniki in za PraZ{rij Med tednom pa skupine dobe kiju pri predsedniku društva Jožetu Afl miču v Podgorski ulici. SKUPINSKI IZLETI so v Kj čevju vedno bolj pogosti. Prinsgr iz raznih krajev in tudi iz zamejs*** Tujci se zanimajo za narodopisn predmete, posebno za narodne nO' rezbarske izdelke, stare polšje sp njice - pasti itd. Oni dan je n Kanadčanka povpraševala^ za si likalnike na oglje ter za železn kamnite vložke. ie SRNICA vzbuja veliko zantfMjg posebno med otroki. Kakšno ves j je, če jo lahko malo pogladijo r mehkem kožuščku. Imajo znan1 J bitelj živali upokojenec Janez K* Srnica se sprehaja skupaj s psom- SMETNJAKI so za otroke n varni, ker so se v zadnjem času n , dili stikati po njih za iazn^nlfPtr0c\ meti. To je že prava strast. 0» hodijo od veže do veže in stikaj0 smetnjakih. V njih najdejo vsewjt. goče: stara zdravila, izrabljene vice, razne pločevinke, P0™0^,,? revije in drugo. Lahko pride d° ^ predvidene nesreče, posebno Z padlimi zdravili in britvicami- SEMINAR - V organizaciji^" ženja poklicnih šoferjev in hanikov SRS-podružnica KoceVJ^ je pričel seminar za pridobitev _ . kvalifikacije. Trajal bo 6 mese<^ u je v domu telesne kulture. Obls* ga 40 šoferjev. - Zakaj ne bo več luknje v občinskem proračunu? - Ker bodo huje obdavčili alkoholne pijače: pijancev je vedno dovolj inje to torej najbolj zanesljiv vir dohodkov. Na trezne se ne kaže več zanašati! KOČEVSKE NOVltf Enkrat na leto smrt glodalcem Občinski odlok o obveznem zastrupljanju podgan in miši velja za Metliko in Gradacf po potrebi pa do deratizacija še drugod Vse dolenjske občine razen metliške in trebanjske imajo že več let v veljavi odloke o obveznem uničevanju podgan in miši, ki se navadno zarede v vsakem večjem strnjenem naselju. Da bi preprečili nalezljive bolezni in veliko gospodarsko škodo, ki jo povzročajo glodalci, je potrebno enkrat ne leto poskrbeti za množičen pogin škodljivcev. Metliška občina se je letos junija odločila za odlok o splošni in občasni deratizaciji, ki bo veljal zaenkrat samo za mesto in naselje Gradac. Če se bodo glodalci preveč zaredili tudi SPREHOD PO METLIKI GLASILO TRIKOTAŽER so v tovrrni BETI preimenovali v VE-ZILO. Prva številka je vsebinsko bogata in zanimiva, opremljena s fotografijami, ne manjka pa tudi prispevkov zaposfenih in učenk iz šole. OB KOLPI je v popoldanskih urah, posebno pa ob nedeljah in Kraznikih, zelo živahno. V reki se ne ladij o samo domačini, ampak je na avtomobilih videti precej registrskih tablic s tujimi oznakami. PRIREDITVE NOC NA KOLPI, ki je lani tako lepo uspela, letos ne bo. Kaže, da so organizatorji omagali. LJUDSKA KNJIŽNICA, ki je imela prostor v stari hiši na Partizanskem trgu, nekaj časa ne bo izposojala knjig, ker se seli. Kje bodo dobili lokal, se še ne ve, dejstvo pa je, da tri tisoč knjig nekaj tednov ne bo prišlo med bralce. Problem je treba hitro i išiti. KAŽE, DA BO V MESTU slabo poskrbljeno za zabavo v poletnem času. lažen sobotnih plesov na kopališču niso predvidene nobene kulturne prireditve. Poletna suša. NA KOPA LISCU STA na razpolago dva plastična čolna. Za uro veslanja je treba odšteti 10 dinarjev. Za avtomobile ob sobotah in nedeljah zaračunavajo parkirnino. UMRL je Matija Brodarič iz Kra-sinca 29, star 85 let. metliški tednik drugod, bodo deratizacijo opravili tudi v posameznih vaseh. Čas take akcije bo pravočasno objavljen, da se bodo vedeli prebivalci ravnati, ker je zastrupljanje lahko nevarno tudi ljudem in živalim. Deratizacijo bodo opravljale strokovno usposobljene ekipe Zavoda za zdravstveno varstvo iz Novega DVE KOMISIJI Občinska skupščina Metlika je imenovala komisiji, ki bosta ugotavljali, kdo od kmetovalcev ni zmožen plačati prispevka za pokojninsko zavarovanje. V komisijo 1. stopnje so bili imenovani: Janko Pečarič, Ivan Težak, Jože Simonič, Franc Segina, Alojz Janžekovič, Drago Rajakovič, Milica Janžekovič. V komisiji II. stopnje pa so: Anton Pezdirc, Tine Pečarič, Anton Šukljc, Janko Bračika in Slavo Prevalšek. SELITEV V AVGUSTU Kot je na zadnjem zasedanju občinske skupščine Metlika povedal tovariš Muc, predstavnik podjetja KOMET, so nove poslovne prostore v Rosalnicah tehnično že prevzeli. Selitev se je od predvidenega konca leta 1971 zavlekla za pol leta, ker so nastopile mnoge nepredvidene težave ob uvozu naprav za gretje in vzdrževanje čistega zraka v proizvodni hali. NEREDNI PLAČNIKI Več kot milijon dinarjev bi morali letos zbrati v metliški občini pri 7 udeležencih družbenega dogovora za komunalne investicije, medtem ko znaša predvideni samoprispevek občanov okrog 800.000 dinarjev. Kot ugotavljajo, podjetja plačujejo obljubljeno pomoč, ne nakazujejo pa denarja redno kot občani vsak mesec, zato so tudi v tem težave. Prosili so, naj tudi v podjetjih poskrbijo za bolj redna nakazila. TURIZMU ŠKODI Med Kras inčem in Gradcem je cesta strahotno slaba, a nič ne pomaga, čeprav se čez njo pritožujejo na sestankih, na občini in povsod, kjer je možno. Cesta je precej prometna, posebno v letnem času, ker sodi v najbolj obiskan obkolpski predel, zato bi morali poskrbeti za popravilo. mesta. Zastrupljene vabe bodo nastavljali v kleteh, na podstrešjih stanovanj in v kanalih na mestih, ki so otrokom in domačim živalim manj dosegljiva, vseeno pa je potrebna skrajna previdnost. Stroške za tovrstno zastrupljanje škodljivcev plača lastnik stanovanja ali stavbe, podjetja itd., za .javne stavbe in na-brežine potokov, pa bo plačala občinska skupščina. CELO CRKNJENI PRAŠlCl Kolpa je eno redkih bogastev Bele krajine zato je naravnost zločin, če jo domačini ali pa gostje onesnažujejo. Večkrat se je zgodilo, da mečejo v vodo razbite steklenice, na katere potem stopajo kopalci, pred kratkim pa je neki vaščan vrgel v vodo več crknjenih prašičev. Čeprav so jih kmalu odstranili in jih zakopali, je to dejanje zbudilo mnogo negodovanja. Stari čevlji, preluknjani lonci, deli avtomobilov, papir, steklenice, kante in razna embalaža ter cunje vseh vrst — to leži tik glavne ceste Metiika-Grabro-vec. Odborniku Nemaniču, ki se je na občinski seji ostro zavzel za odstranitev nesnage, smo obljubili sliko in zdaj jo ima. (Foto: R. Bačer) Plačani predsednik Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica so razpravljali o finančnem načrtu za letos. Skupna potrebna sredstva za A in B program znašajo 6.998.052 din. Republiška izobraževalna skupnost bo prispevala za A program 2,092.350 din, za B program pa 216.490 din, kar znese 2,308.840 din. Ostalobo krila občinska skupščina. Na seji so med drugim razpravljali tudi o dodatku za prosvetne delavce, ki delajo na tež-kili delovnih mestih, na primer v Loškem potoku, na Gori, pri Sv. Gregorju in v Velikih Poljanah. Izvrsni odbor TIS je sklenil tudi, da bo novi izvršni odbor TIS vodil plačani predsednik, kar je potrebno spričo velikih nalog, ki jih ima TIS. Hvala, krvodajalci Krvodajalska akcija je letos v ribniški občini lepo uspela. Namesto predvklcnih 400 je prišlo k odvzemu krvi kar 490 krvodajalcev. Največji odziv krvodajalcev je bil iz podjetij RIKO in INLES, za kar gre zahvala sindikalnima organizacijama in posameznim sindikalnim delavcem v teh delovnih organizacijah. Občinski odbor Rdečega križa Ribnica se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem, delovnim ter sindikalnim organizacijam, ki so pripomogle, da je ta humana akcija tako lepo uspela. Nova. organizacija delavcev Pred kratkim je bil v Ribnici ustanovni občni zbor sindikata delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. Naloga te sindikalne organizacije bo združevanje delavcev pri zasebnikih v organizirano celoto. Sindikat bo varoval delavce v primeru kršenja njihovih pravic, ki so zapisane v kolektivni in delovni pogodbi. V izvršni odbor sindikalne organizacije so bili izvoljeni: Marta Oražem iz Ribnice (predsednik), Ludvik Češarek iz Goriče vasi (tajnik), Danica Bojc iz Prigoricc (blagajnik), za člana pd še Marija Trdan iz Rakitnice in Franc Peterlin iz Žlebiča. -r DRUŽINE RAZPADAJO Ostareli ostajajo samif brez pomoči Družine vse bolj izgubljajo nekdanjo trdnost, kije povezovala mladi rod s starim. Z naraščanjem števila ostarelih ljudi, preseljevanja in izseljevanja oziroma zdomstva postaja tudi v ribniški občini izredno pereče vprašanje, kako omogočiti varstvo tistim ostarelim in onemoglim, ki so ostali sami in jim ni mogoče nuditi ustreznega varstva doma. Vse težje je najti mesto v zavodih za ostarele in onemogle. Zavodi so prepolni, cene so visoke. In tako se dogaja, da ljudje, ki jim usoda ni bila mila, ostajajo na stara leta sami, nemočni in si pomagajo, kakor vedo in znajo. ODKUPILI STAVBO Proizvodnja v ,,Šivalnici”, obratu Bombažne predilnice in tkalnice v Loškem potoku, uspešno napreduje. Zaposlujejo 48 delavk, njihovo število pa bodo v kratkem še povečali. Podjetje je odkupilo celotno stavbo, v kateri ima obrat svojo proizvodnjo. Tako je dana možnost za nadaljnji razvoj obrata. VSI NA MORJE Počitniška domova v Novem gradu in na Malinski, last Počitniške skupnosti Ribnica, sta že odprta. V obeh preživi vsako leto precej delavcev iz ribniške občine svoj letni dopust. Domova nudita samo bivanje oziroma prenočišče, dopustniki pa se lahko hranijo v sosednjih počitniških domovih. Cene so zmerne in dostopne slehernemu delavcu. Občinski svet Zveze sindikatov je priporočil sindikalnim organizacijam, naj omogočijo letovanje v teh domovih ob morju tudi socialno ogroženim članom sindikata, in sicer tako, da jim plačajo vsaj nočitve. —i občan vprašuje >§ medved odgovarja v gozdove Za učinkovitejše varstvo 0 At lih, bolnih in onemoglih bl. med drugim storiti več tudi kraj| ^ skupnosti, saj v njihovo P0(\č»' sodi tudi varstvo ogroženih 0^ nov, ki žive na njihovem ob***. it Od časa do časa vznikne tn)SZ^or bi v Ribnici zgradili dom zi? u‘ jence. To sodi predvsem v o* društva upokojencev, kjer že p-pripravljajo. Baje za denar ne •> ^0. sebnili težav. Z domom vv *e. jencev, kjer bi nudili prostor d jj nemu številu ostarelih in osa ^ upokojencev, bi bil narejen ^jj korak za reševanje tega ved1* q žgočega problema v občini. IŽ LOŠKEGA POTOKA 1'RliD PRAZNIKOM -Loškega potoka žive v znamenj poprav na veliko proslavo, k' .(0^ julija na Hribu. V Loškem P {e in bodo lepo sprejeli številne g ■ obiskovalce, ki bodo prišli na nost. GOSTILNA JE PADLA „Mehtajnarjeve" gostilne na p ni več. Porušili so jo in tako vili prostor novemu g0**1”;,) g? lokalu, ki je tik za ncMa Aij#*’ stilno. Tu je tudi sodobno g{ ki razveseljuje Potočane »n _ obiskovalce Loškega potoka.. n prepričanju, da se bo gradnj >■ fL SEČPRAH - S posodablgjS ceste Hrib-Travnik lct0VjUp'« ne bo nič, zato pa so veCJ prihodnje leto. Zvedeli sm • ^ pripravljajo načrte za njen /* dabljanje. 7111^ KOŠNJO OPUŠČAJO ",jVte?5 Sanje reje govedi sc kaže tu<> j|| da vse več kmetij opušča celoti košnjo na lazili. Zato P liko njiv zasajenih z deteU O 1? mezniki ponujajo košnjo s* ^ r. stonj, a ni odziva. Vse ^Jjji bodo lazi že čez nekaj let sP f - Zakaj so gostilniške tehtnice v Ribnici vedno v redu? - Zato, ker jih inšpektor, če je treba, prckontrolira tudi ob dveh zjutraj. REŠET§ 10 DOLENJSKI LIST Sl. 28 (1163)**- 13. )ulii» fj£Sf DOLENJSKI LIST Preložila l’ Petje se1 EETRTK0V INTERVJU MIRNA PEČ: Kos ognju Na pomoč: z novim avtom in motorko Prapor, ki ga je razvil Novolesov direktor Jože Knez, šteje organizacija ZRVS v Straži za najlepšo pridobitev. Takrat ob koncu maja so se slavnosti udeležili narodni heroji Stane Semič-Daki, Albinca Mali in Vinko Robek ter edini preživeli španski borec in prvoborec Straškega območja Jože Brkopec-Mišel. Zdaj pa rezervisti tekmujejo, kdo bo ku- Predavateljev ni! S Inž. Peter Ivanetič: »Na strokovnih šolah ni j $ ustreznih predavateljev( ti pa so prvi pogoj < izobraževanja in kadrovske politike!« V prejšnjem četrtkovem intervjuju je direktor Ekonomiko administrativnega šolskega centra dipl ekon. Janez Zafred vprašal pedagoškega svetovalca za poklicne in strokovne šole inž. Petra Ivanetiča: kaj se nam obeta ob vedno večjih potrebah po poklicnih delavcih in tistih s sred strokovno izobrazbo ob razvitosti teh šol na našem območju. Pedagoški svetovalec inž. Peter Ivanetič je odgovoril takole: ~ Izredno hiter gospodarski razvoj, ki smo mu pri-Ča, terja ustrezno kadrovsko S zasedbo. Ta že od začetka ni \ tila najboljša, zaradi zelo hi-S tega povečanja števila zapo-^ fonih pa je pozneje nismo S ^eli kaj prida izboljšati. Ta \ Ugotovitev nas opozarja, da S v bodoče ne bomo mogli \ ^ zadovoljiti s kadri, ki jih N »orno privabili od drugod in N s temi, ki jih bomo pridobili ^ 12 vrst zaposlenih z dopolnil-N izobraževanjem. Ustva- ^ jih bomo morali sami v S ugreznili šolah, ki morajo in \ jpfo morale delovati sredi S ^žbenega dogajanja na na-\ ern območju. J Učencev, ki bodo končali S 0Se'”let ko, bo vedno več, ^ naš interes, da bi jih čimveč S ustrezno strokovno izobra-\ Pa bo vedno večji Ob jj ne bo šlo toliko za to, S onamo dovolj zmoglji- J °sti v sred. strokovnih šo-S T"1- pač pa zato, kakšne S ry potrebujemo v gospo-V Varstvu. Zato se nam v S °’stvu vsiljujeta dve drugi ^ ^rašanjL - Kaj je posredi, če ne gre za zmogljivost sred strokovnih šol? - Gre za predavatelje, ki naj na poklicnih in strokovnih šolah poučujejo in za to, katere vrste šol potrebujemo. Glede predavateljev je tako: nekaterih nimamo niti za obstoječe šole, šole pa niso v stanju odpraviti to težavo same. Dolžnost občine bi bila, da pri tem povezuje interese gospodarstva in da pomaga z združenimi močmi reševati to vprašanjeČe želimo dobiti predavatelje, ki nam primanjkujejo, bi morali v dogovoru z delovnimi organizacijami zagotoviti vsako leto vsaj 2 do 3 stanovanja zanje, ker je to največja ovira da predavateljev za nekatere predmete ne moremo dobiti. Od honorarnih sodelavcev in od preobremenjenih predavateljev pa ne moremo pričakovati kvalitete. - Katere strokovne šole potrebujemo po vašem? - Zagotoviti moramo tiste strokovne šole, ki bodo zadoščale potrebam gospodarstva in njegovega dolgoročnega razvoja. Kadre za lesnopredelovalno, tekstilno, oblačilno in kemično industrijo, ki so pri nas razvite, lahko izobražujemo v občasnih oddelkih. Za kovinsko-, predelovalno industrijo, Id je zelo razvita pa potrebujemo poklicno in srednjo strokovno šolo tudi zato, ker je za tovrstni kader povpraševanje v vseh panogah. Preden končam, bi še enkrat poudaril: v šoli so prva stvar ljudje, predavatelji, ki naj poučujejo in druga stvar to, kako bodo strokovne šole, ki naj bi jih imeli ustrezale sedanjim in dolgoročnim potrebam gospodarstva! Moje vprašanje: če bi na občini imeli referenta za šolstvo, bi ga vprašal, kakšen je program razvoja šolstva, ker referenta žal nimamo, naj ravnatelj poklicne šole Boris Savnik pove s kakšnimi kadrovskimi in materialnimi težavami se srečuje ta, za naše območje zelo pomembna šola in kakšne pomoči družbe je deležna. M. JAKOPEC V NEDELJO POD STARO 2U2EMBERSK0 LIPO: T»desetletnica prve osvoboditve Na zborovanju ob krajevnem prazniku, dnevu borca, dnevu vstaje in dnevu šoferjev pričakujejo več tisoč ljudi - Posebno toplo dobrodošlico bodo izrekli borcem, ki so se vojskovali v Suhi krajini Suhokrajinski drobiž Karel Galič: Pionirji, mladina, dekleta, včlanite se! ski sklad, 8.000 din so zbrali v nabiralni akciji, 5.500 din pa je tal vreden les, ki so ga podarili ljudje, največ vaščani Jordan kala. „Mnogo truda, žrtvovanega prostega časa, razumevanja in gmotne pomoči je bilo treba, da se je gasilsko društvo postavilo na trdne noge,“ je poudaril na nedavni proslavi 70-letniee sedanji predsednik Karel Galič. Pokrovitelj jubileja je bil predsednik občinske skupščine Avgust Avbar, krstu avtomobila in črpalki pa je stal ob strani znani godec, domačin Lojze Slak. Gasilsko društvo so 1902 ustanovili: Alojz Hude, Anton Zajc, Jože Bartelj, Anton Štem-beigar, Ludvik Novljan, Franc Matoh, Ivan Rozman, Jakob Parkelj in Jakob Krevs. Ročna črpalka iz tistih časov je uporabna še danes. Dom so dobili '1906, motorko pa pod poveljstvom Jerneja Zupančiča po 1928. Nsta 7ski zbor topliške doline pod vodstvom Toneta Finka je ena tistih kulturnih skupin, ki jo mora * novomeška kulturna skupnost. Zveza kulturno prosvetnih organizacij, kamor zbor spada, Položila sklk' letne skupščine, tokrat na jesen. Tako še nekaj mesecev ne bo ne u>aneritvQ in ne w a' ^etje seveda ne bo utihnilo, le akordi bodo bržčas bolj zagrenjeni. (Foto: I. Zoran) Mimopeški gasilci imajo nov avtomobil in motorno črpalko. Pridobitve zadnjih dveh let cenijo na 100.000 din. Več kot 30.000 din je dal občinski gasil- * Na današnji dan pred tridesetimi leti so enote slovenske partizanske vojske prvič osvobodile Žužemberk. V spomin na ta dogodek slavijo v tem suhokranjskem mestu vsako leto krajevni praznik. Letos so se odločili, da bodo proslavljali v nedeljo, 16. julija. Glede na 30-letnico prve osvobo- vstaje. Ta dan bodo slavili svoj praz- ditve Žužemberka bo v nedeljo v nik tudi šoferji v spomin na prvo tem kraju tudi osrednja proslava v motorizirano partizansko enoto, počastitev dneva borca in dneva ustanovljeno v Suhi krajini Slavje se bo začelo s kresovanjem v soboto zvečer ter s športnimi in drugimi prireditvami V nedeljo dopoldne bo na trgu pod lipo veliko ljudsko zborovanje, na katerem se bo zbralo nekaj tisoč ljudi. Po slavnostnem govoru bodo v kulturnem sporedu sodelovali dramska igralka Vladoša Simčičeva in pevci moškega zbora DPD Dušan Jereb iz Novega mesta. Krajevne organizacije so pripravile poseben spored. Po gasilskem sprevodu bo ogled nove ceste Gra-denc-Veliko Lipje, ki so jo te dni dokončno uredili. Ljubitelji umetnosti bodo lahko obiskali razstavo, na kateri bo prikazal svoja dela domačin Franc Mlakar, slikar - samouk. Poleg številnih domačinov, Žu-žemberčanov in Suhokranjcev, pričakujejo na nedeljskem slavju udeležence iz drugih krajev novomeške občine in sosednjih občin. Med drugim bodo še posebno dragi gostje nekdanji aktivisti in borci, ki so med NOB sodelovali v bojih na suho krajinskih tleh in pri osvoboditvi Žužemberka. Prireditelji so na srečanje še posebej povabili preživele borce domicilnih bataljonov XV. in XVIII. divizije. Po slavju bo na športnem igrišču pri šoli za vse udeležence in druge obiskovalce zabava na prostem, ki jo pripravljajo žužemberški gasilci. Čakali — dočakali: s 1. januaijem prihodnje leto bodo tudi v novomeški občini izplačali prve kmečke pokojnine. Za začetek bodo dobili kuverte s po 250 din vsak mesec samo tisti, ki bodo do novega leta izpolnili 75 let. Novomeška občinska skupščina bo najbrž že na julijski seji sprejela odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov. (Foto: 1. Zoran) ČRTA POD POLLETJEM ZRVS STRAŽA: Prapor delo krasi Zbirajo kupce za žebljičke -12 predlaganih za sprejem v Zvezo komunistov, 5 za odlikovanja pil več žebljičkov za praporov drog. ZRVS ni zanemarjalo članstva, kar so pod črto polletnega dela še posebej poudarili. Nočnega orientacijskega pohoda, dol^ga 25 km, se je udeležilo 77 rezervistov in mladincev, ki so jih povabili s seboj. Na zagovor so poklicali petero rezervnih obveznikov, ki so morali obljubiti, da se v prihodnje ne bodo izmikali. Na občinskem tekmovanju ob koncu junija je sodelovala ekipa sedmih članov. Združenje in odbor sta izpolnila še eno dolžnost: osnovnim organizacijam v vaseh in podjetjih sta za sprejem v ZK predlagala 12 rezervnih oficirjev in podoficirjev, 5 članov pa za vojaška odlikovanja. JESENI: RAZRED CIGANČKOV Do 1. junija je bilo v bršlinski šoli vpisanih 17 Cigančkov, v juniju pa še 1 2. Menijo, da ni razlogov, da ne bi v novem šolskem letu odprli redni prvi razred za otroke ciganskih družin. INDUSTRIJA IN TRGOVINA NAJBOLJ Celotni dohodek, ki so ga ustvarile delovne organizacije gospodarstva novomeške občine lani, je /nesel 2 milijardi 690 milijonov din in je bil za 33 odstotkov večji kot 1970. Zavidljivo povečanje je posledica povečane proizvodnje in prometa, pa tudi nenehne rasli cen. Med panogami je po porastu na prvem mestu industrija, v kateri je bil lanski celotni dohodek za 40 odst. večji, sledi trgovina s 36 odst. porastom; obrt, stanovanjsko-komu-nalna dejavnost, kmetijstvo, promet, go/.daistvo, gradbeništvo in gostinstvo pa so se gibali v mejah od 29 do 10-odst. porasta. 3. JULUA je bilo pri spomeniku padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja naCviblju nad Žužemberkom srečanje z vojaškimi rezervnimi starešinami iz Titovega Užica, Kraljeva in drugih krajev Srbije; bilo jih je okoli 170. POzdra-vil jih je predsednik krajevne organizacije ZRVS Žužemberk Jože Kocmur. Sprejema se je udeležil tudi upokojeni polkovnik JLA Ivan Slapnik iz Novega mesta. O partizanskih bojih v Žužemberku ,in v Suhi krajini jim je govoril predsednik žužem-berske borčevske organizacije Stane Gorinšek, kratek kulturni program pa so izvedli žužemberški šolarji. Na srečanju je bilo precej občanov iz Žužemberka in mladinska I. SAB, ki je bila na pohodih iz Novega mesta. 9. JULUA je bila uspešna vaja teritorialne enote in civilne zaščite iz Žužemberka. Udeleženci so pokazali svojo hitro pripravljenost in sposobnost obrambe in zaščite v primeru kakršnekoli potrebe. Občani in drugi, ki so spremljali vaje, so se o disciplini in znanju pohvalno izrazili. ŽETEV pšenice v Suhi krajini je v polnem teku. Pravijo, da je najbolj obrodila italijanska sorta san marino; sicer bo pa skupen pridelek nekaj manjši od lanskega, to pa zaradi letošnjega drobnega zrna. . V ŽUŽEMBERŠKEM GRADU so te dni na delu konservatorji, ki bodo rekonstruirali ornamente in grbe na fasadah. Tudi druga dela so v polnem teku; čeprav je težko dobiti cement in zidno opeko, bodo opravili predvidena dela. M. S. SKRB ZA STARE Na eni izmed letošnjih sej je ObS razpravljala tudi o skrbi za staie občane. Ugotovljeno je bilo, daje 61 starih občanov, ki jim je tuja pomoč nujno potrebna, že v domovih za starejše oseb', takšno obliko varstva pa potrebuje še 40 starih občanov. Ker so stari občani večinoma bolehni, bo v okviru zdravstvene službe treba ustanoviti poseben dispanzer za stare ter okrepiti patronažno službo pri zdravstvenem domu. V veliko pomoč bi lahko bila tudi laična nega na domu. SUTJESKA - Pionirji iz vseh jugoslovanskih republik, ki so v Šmihelu zbrani v taboru Sutjeska, imajo danes v načrtu kopanje v Dolenjskih Toplicah, potem pa se bodo začeli pripravljati za odhod v partizanski Rog, kjer bodo obiskali Bazo 20, Jelendol in Daleč hrib. ROKOMET - Novomeški rokometaši so v Skotji Loki na kvalifikacijskih tekmah zasedli drugo mesto med štirimi ekipami in se tako uvrstili v ljubljansko consko ligo, ki sc bo začela v jeseni. JADRANJI*' - Novomeščan Jože Uhan je te dni v Vršcu kot rezerva v jugoslovanski reprezentanci, ki sodeluje na trinajstem svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu. VROČINA - Nedelja je bila letošnji najtoplejši dan in v Novem mestu so ob 16. uri izmerili 32 stopinj Celzija vročine. Kljub temu je bila na Loki na obeh bregovih Krke le peščica kopalcev. Kdor je le mo1 gel, seje kopal kje drugje . . . U TESNJENOST - Ob ponedeljkih je na tržnici toliko najrazličnejših prodajalcev, da navadno niti na cesti ni dovolj prostora. Tokrat so prodajali tudi ražnje. Sezona za peko čevapčičev in ražnjičev je pač na višku. TRŽNICA - Stojnice so « kar šibile pod težo najrazličnejših do- brot. Branjevci so prodajali jajca po 80 do 100 par, paradižnik po 7 din, papriko po 10, kumare po 9, hruške po 10, marelice po 10, breskve po 10, lubenice po 10, rdečo peso po 5, krompir po 3 do 5, čebulo po 8 din kilogram. Dobra ?est lisičk je bila 5 din, liter orehov ,5, liter kamilic pa 4 dinarje. ROJSTVA - V novomeški porodnišnici so rodile: Jožica Šmalc z Glavnega trga 27 - deklico, Ivanka Karlič s Trdinove 5 - dečka, Anica Pestner, Nad mlini 16 - deklico in Teodora Kovačič iz Jerebove 3 -Boštjana. POGREBA - Na šmihelskem pokopališču so pokopali Angelo Galič, 57 let, gospodinjo iz Šmihela; na lo-čenskem pokopališču pa Marijo Majer, 76 let, družinsko upokojenko s Cankarjeve 34. - Ena gospa je vprašala, kdaj bo imelo Novo mesto urejeno kopališče, pa ji je druga povedala, da takrat - ko bo Krka tekla navzgor .. . 11 TEDENSKA, » Petek, 14. julija - Franc Sobota, 15. julija - Vladimir Nedelja, 16. julija - Marija Ponedeljek, 17. julija - Aleš Torek, 18. julija - Miroslav Sreda, 19. julija - Vincenc Četrtek, 20. julija - Marjeta 11J mj BREŽICE: 14. in 15. 7. ameriški barvni film „Krvavi plen". 16. in 17. 7. ameriški barvni film „Okusi kri Drakule". 18. in 19. 7. ameriški barvni film „Diamantna džungla". ČRNOMELJ: 14. 7. ameriški barvni film „Vroči pesek otoka Silta“. 16. 7. ameriški barvni film „Privatni detektiv". 19. 7. ameriški barvni film „Junaki Zahoda”. KOSTANJEVICA: 15. 7. „Življenje v dvoje". 16. 7. ameriški barvni film „Plameneča reka". 19. 7. francoski barvni film „Cervantes". METLIKA: Od 14. do 16. 7. ameriški barvni film „Plavi vojak". 17. in 18. 7. ameriški film „Stanlio Olio prodajata mišolovke". 19. in 20. 7. danski barvni fibn „Devica in vojak". - MIRBA: 15. in 16. 7. „V gori raste zelen bor“. NOVO MESTO: Od 14. do 17. 7. francoski barvni film „Nicolas Phili-bert v vojni in ljubezni". Od 18. do 20. 7. francoski barvni film „Malo, veliko, strastno". RIBNICA: 15. in 16. 7 .'ameriški barvni film „Obračun na S. Valentino". ŠENTJERNEJ: 15. in 16. 7. „Devica in vojak". TREBNJE: 15. in 16. 7. ameriški barvni kriminalni film „Po sledi zločina". 19. 7. francoski barvni kriminalni film „Noč roparjev". 02 SLUŽBO DOBI IŠČEMO natakarico za delo v gostilni (lahko je priučena, polkvalifici-rana). Stanovanje in hrana zagotovljena, drugo po dogovoru. Poštena dekleta naj se javijo na naslov: Gostilna „Art“ 51270 Senj Hrvaško Primorje. SPREJMEM v redno zaposlitev zdravega in poštenega fanta za delo v proizvodnji in razvažanju peciva. Hrana in stanovanje zagotovljena. Slaščičarna Hrastar, Ljubljana, Rožna ulica 37. SPLOŠNA BOLNICA Novo mesto sprejme več delavk za pomožna dela. Kandidatke naj se osebno zglasijo na upravi bolnice. DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem. Imeti mora najmanj šest dovršenih razredov osnovne šole. Vso oskrbo dobi pri mojstru. Anton Ratej, dimnikarski mojster, Dobravlje št. 54, pri Ajdovščini. / IŠČEM vajenko frizerske stroke. Koštialova 8 a, Novo mesto. VAJENKO za moško in damsko • krojaštyo sprejmem v uk po dogovoru. Leopold Fink, krojaški mojster, Soteska 4 (Vegova 6) -61000 Ljubljana. DEKLE za priučitev strojnega pletilstva in pomoč v kuhinji sprejmem. Zadostuje 6 ali 7 razredov osnovne šole. Plača zelo dobra, po dogovoru. Nastop službe takoj. Vojko Slapnik, strojno pletilstvo, Bočna št. 133, o3341 Šmartno ob Dreti. SPREJMEM pletilsko vajenko. Po-. goj - končana osemletka. Nagrada dobra. Možnost: oskrba v hiši. Angela Čontala, Bolgarska 23, Ljubljana. SPREJMEM dekle za gospodinjstvo. Vsa oskrba v hiši. Plača dobra. Ima možnost priučiti se pletilstva. Angela Čotala, Bolgarska 23, Ljubljana. SPREJMEM v uk vajenca za ključavničarsko stroko. Plača po dogovoru. Andrej Peric, V Ragov log 1, Novo mesto. MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem, eventuelno tudi za priučitev. Stanovanje preskrbljeno. Mizarstvo Jože Hrovat, Litijska 163, Ljubljana. ,u' BRIVSKO FRIZERSKO vajenko, ki ima veselje do poklica, sprejme salon Lavrinšek, Krško. MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Stanovanje v hiši. Franc Trampuš, mizarstvo, Tacenska 59, Ljubljana-Šentvid. TAKOJ SPREJMEM vajenca za poklic elektromehanika. Janez Drolc, Prešernova 30, Ljubljana, tel. 061-310-119. STANOVANJA TRGOVSKA POMOČNICA išče skromno sobo v Novem mestu. Naslov v prodajalni Manufaktura, Glavni trg 14. MLAD ZAKONSKI PAR iiče sobo in kuhii\jo (neopremljeno) v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upravi lista (1626/72). IŠČEM SOBO in kuhinjo v okolici Novega mesta. Plačam za eno leto vnaprej. Možnost tudi varstva otrok. Naslov v upravi lista (1620/72). PRODAM štirisobno komfortno stanovanje z vrtom v zasebni hiši. Naslov v upravi Usta (1624/72). ODDAM opremljeno sobo uslužbenki. Naslov v upravi lista 0580/72). IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe pod „Takoj vse- • ljivo“. ODDAM dve opremljeni sobi s kopalnico in straniščem štirim fantom. Lebanova 3, Novo mesto. PRODAM več mizarskih strojev, med njimi tudi italijanskega na 7 operacij. Rudolf Bizjak, Mokronog 79. PRODAM okna 115x160, novo spalnico rabljeno, peč na olje. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Jože Agnič, Gotna vas 51 c, Novo mesto. PRODAM dva cvetoča oleandra. Pintarič, Zagrebška 14, Novo mesto. kupim KUPIM razno sobno starinsko pohištvo in os-talc starinske predmete iz srebra, stekla, slike in podobne stvari. Nada Koporc, Zagreb, Kuhačeva 3/II. nadstropje. POSEST MLADOPOROČENCA iščeta 'opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1574/72). Motorna vozila UGODNO PRODAM opel kadet, letnik 1971, prevoženih 23.000 km. Naslov v upravi lista (1625/72). PRODAM TRAKTOR „Pasquali“ s priključki (plug, freza, prikolica in cirkular). Naslov v upravi lista (1621/72). UGODNO PRODAM fiat Abarth 750, oranžne barve, kombinirano s črno, letnik 1961. Janez Božič, avtokleparstvo, Mokronog. PRODAM Zastavo 750, 1964. Dobro ohranjen. Ivan Celič, Koroška vas 34, Novo mesto. PRODAM PRODAM dobro ohranjen vprežni obračalnik in grablje. Marjan Borštnar, Most 3, 68230 Mokronog. PRODAM suhe smrekove plohe in deske (22 mm). Naslov v upravi lista (1623/72). PO UGODNI CENI prodam polavtomatski pralni stroj (Eka), primeren kjer ni vodovoda. Francka Mikec, Mali Slatnik 22, Novo mesto. PRODAJAM odličen letošnji cvetlični med. Uroš Kastelic, Novo mesto, Trdinova 5 a (blok). UGODNO PRODAM desni jedilni kot za v kuhinjo. Uroš Kastelic, Novo mesto, Trdinova 5 a. PRODAM več novih jn starih mlatilnic smukaric, eno veliko in eno malo trosilko in dva bobna. Vse je v dobrem stanju. Anton Hočevar, Čužnja vas 38, Mokronog. PRODAM 83 čebeljih družin z Žnidaršičevimi panji devetaki. Cena po dogovoru. Peter Ožbolt, Dolga vas 42, Kočevje. VP 8862 Novo mesto proda štiri konje. Licitacija bo 28. julija ob 8.30 v kasarni na Pogancih. Interesenti si lahko ogledajo, konje vsak dan do 12. ure. POCENI PRODAM zidno omaro 240 x 140 x 65, omarico h kavču, kovinske karnise 2,50 m in dve 2 m, štedilnik Gorenje, kabinet na trdo gorivo in električni bojler Tobi. Mahajinc, Paderšičeva 10 A, Novo mesto. POCENI PRODAM nov kavč in tri fotelje. Ogled v petek popoldne in soboto dopoldne. Kristanova 22, stanovanje 27. PRODAM KRAVO s teletom, 4000 kosov opeke bobrovec, 12 kub. metrov drv in podpornike za gradnjo hiš. Stane Kosec, Cešča vas 22, Novo mesto. Ogled 16. julija. PRODAM električni štedilnik Gorenje in radioaparat. Franc Kavšček, Koštialova 35, Novo mesto. PRODAM kavč z blazino, manjšo kombinirano omaro, dva fotelja in mizico. Rak, Trdinova cesta 5, Novo mesto. UGODNO PRODAM sedežno garnituro. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Naslov v upravi lista (1598/72). PRODAM motorno frezo 5 KM „Gudbrut“ in bojler „TIKI“ (80 1). Ivan Sterle, Hočevarjev trg 5/a, Krško. PRODAM nov gumi voz (14 in 15 col), molzni stroj, „ALFA LA-VAL“ in osi za gumi vozove. Žitnik, Babna gorica 2, Škofljica pri Ljubljani. PRODAM PRIKOLICO za osebni avto. Milan Mrvar, Vel. Bučna vas 26, Novo mesto. PRODAM PARCELO 30 arov s sadnim drevjem, primerno za vikend, na Senušah, Leskovec pri Krškem. Voda in elektrika v bližini Cena 10.000,00 din. Martin Smuk, Brezovska gora 19, Leskovec pri Krškem. PRODAM vinograd 500 kv. metrov v Gaberški gori, Brusnice, Novo mesto. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1597/72). ZARADI starosti prodam solidno enodružinsko hišo, 4 sobe s pritiklinami, 1000 kv. metrov vrta, sadovnjak vseh kultur.-Hiša ima lepo lego, saj stoji skoraj v samem centru. Informacije: K. Kow. Velenje, Slovenija, Celjska 31. RAZNO VDOVEC brez otrok z lepo pokojnino želi spoznati vdovo ali ločenko brez otrok z lastnim stanovanjem. Pismene ponudbe pod „Lepo življenje". UGODNO odstopim tovarniško novo kosilnico BCS. Pajk, An-dreaševa 7, Ljubljana (nasproti glavnega vhoda v Litostroj). V OKOLICI Škocjana se je 2. 7. 1972 izgub'il psiček lovski trijer. Povrhu je črn, spodaj rjav, z odrezanim repom. Kdor ga najde, naj sporoči na naslov proti nagradi. Vinko Robek, Dobruška vas, 68275 Škocjan. PEKI! VPELJANO, s stroji opremljeno pekarno dam v najem v turističnem kraju Luče, Savinjska dolina. Ponudbe na naslov: Franc Moličnik, Ljubljana, Postojnsk« 25. POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! as •u se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih» trenutkih, so-ču štovali z nami, darovali vence in cvetje in v tako velikem številu spre-mili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Splošno mizarstvo Krško, obrat Prekopa, za spremstvo, vence in za vse drugo; enako sc zahvaljujemo podjetjema IMV Novo mesto in ISKRI Šentjernej za pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Frlanu iz Kostanjevice za pomoč družini v najtežjem času ter gospodu kaplanu iz .Šentjerneja. Posebna hvala sosedoma Edu Gričarju in Završkovim »ter tov. Avgustu Hosti za poslovilne besede ob grobu, ribiški družini Kostanjevica in SZDL Prekopa. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: žena Minka, sinova Rudi in Andrej, hčerka Majda z možem Francijem ter drugo sorodstvo Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta MIHA JERIČA iz Gor. Straže 93 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Dvor, pevcem in ZB Žužemberk, podjetju Transturist, gospodu župniku za obred, vsem sorodnikom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: sin Miha z družino Vsem, ki so nam ob smrti našega dragega ata ANTONA GRABNARJA iz Dol. Kamene izrazili ustno ali pismeno sožalje, spremili pokojnika na zadnji poti in njegov zadnji dom zasuli s cvetjem, iskrena hvala. Prav tako hvala častiti duhovščini za izpolnitev pokojnikove zadnje želje, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani, ter ZB Bršlin za poklonjeni venec. Posebna hvala še gospodu Tonetu Novaku in njegovi ženi za ves trud in nesebično pomoč. Žalujoči: otroci in sorodniki Dragi in skrbni mami, po domače Žagarjevi mami iz Hrušice, za dvojno praznovanje želimo vse lepo, predvsem pa zdravja, in se ji prisrčno zahvaljujemo za ves njen trud. - Hvaležni otroci. IU0FVEST1LAI OPRAVLJAM vsa zidarska dela v Novem mestu in. okolici. Ponudbe pod „Kvaliteta". PLETILJE, kvalitetne ščetke za vse pletilne stroje nabavite pri Slavku Armiču, Tržaška 52, Ljubljana. Mesno prehrambeno podjetje NOVO MESTO sprejme SNA2ILK0 v redno delovno razmerje za popoldansko delo. Lahko starejša. Hrana in stanovanje ni vprašanje. Nastop službe takoj. Ob težki izgubi dobre mame, žene, stare mame in sestre TEREZIJE GORENC iz Cerovca 1 ki nas je za vedno zapustila v 70. letu starosti, se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so drago pokojnico spremili v tihi dom, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala gasilskemu društvu Štatenberg, Elektro PE Novo mesto za venec in tovarni Totra iz Ljubljane ter vaščanom za venec. Prav lepa hvala gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: mož Franc, sin France z ženo Stanko, Drago, hčerka Ani vsi z družinami. Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta RUDOLFA PIRNARJA iz Gor. Prekope 1 P0R0DNIŠNICC Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marica Kovačevič iz Sječevca - deklico; Eva Svinjarič iz Breganicc - Anico; Pavla Zorčič iz Pišec - Brigito; Kristina Soba iz Kremena - Branko; Slavica Hrastin-ski iz Lug - Davora; Milica Kuprcs iz Mak; Rakovice - deklico; Marija Šindler iz Brežic - Sabino; Tatjana Cerovšek iz Krškega - Tomislava; Ankica Horvat iz Grdanjcev -dečka; Božica Kopinič iz Laduča -Renato; Sonja Kostanjšek iz Črnca - Roka; Siba Smajič iz Brežic - Sa-mira; Anica Jalovec iz Izvira -deklico; Anica Biščan iz Draganjcga sela - Josipa; Kristina Povodnik iz Zabukovja — dečka; Antonija Ži-bcrt iz Loga — Vesno. - Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Angela Gabrič je padla na poti in si J oškodovala palec na desni nogi; ožeta Jazbeca ie ugriznil pes v desno nogo; Kata Zagmester je padla s skednja in si poškodovala glavo; Franc Drobnič si je poškodoval desno nogo pri grabljenju sena; Leopold CVetko je padel z voza in si poškodoval glavo in desno nogo; Boris Halcr se je s kropom oparil po trebuhu; Terezija Sabotič je padla s kolesom in si poškodovala vrat in desno roko; Janez Simončič si je pri delu poškodoval desno roko; Jelka Planinc je padla v stanovanju in se poškodovala po hrbtu; Petru Pšeničniku so vprežne grablje stisnile desno nogo; Rafael Prelogar je padel C id voz in si poškodoval hrbet in vo nogo; Lovrenc Podgoršek je padel z motorjem in si poškodoval prsni koš; Josip Sluga je padel z lestve in si poškodoval levo nogo; Renata Zemljič je padla v vinogradu in si poškodovala desno roko; Bo-' židar Mač kovič se je urezal s srpom 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Janez Fink in Janez Bučar, člana kolektiva OMP Inšatalater, Novo mesto; Jože Klobučar, član Novotehne, Novo mesto; Cveta Fink, članica Mesnega prehrambenega podjetja, Novo mesto; dr. Ljubo Kretič, član Splošne bolnice, Novo mesto; Marjan Foršček, član IM V Novo mesto. • Kmetijski izobraževalni center Grm, Novo mesto zaposli takoj OSKRBOVALKO plemenskih prašičev Stanovanje je preskrbljeno. Prijave sprejemamo do 25. julija 1972. UMRLI SO . Pretekli teden sta umrla v brežiški bolnišnici: Ana Cerjak, gospodinja iz Zg. Lenarta, stara 57 let, in Mijo Stipčič, gostilničar iz Draš, star 56 let. Mesarstvo PAVLE BOBIČ Škocjan razpisuje prosta delovna mesta za: mesarja -klobasičarja dva vajenca mesarske klobasičarske stroke Nastop službe takoj. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Opec iz Uru* sevca — Pavlo, Marija Colarič iz Grobelj - Sandija, Ana Krošl iz Treb njega - Heleno, Antonija Vidic iz Črnomlja - Janeza, Elizabeta Ora-žem iz Krškega - Edito, Karolina Benec z Belčjega vrha — Bojana, Nada llušič iz Metlike - Vesno, Darinka Šenica iz Gornje Straže - Re' nato, Pepca Trinkaus iz Hinj -na, Olga Janežič iz Puščave -Ludviko, Ana Drenovec iz Kanižarice - Marjana, Milena Kikelj iz Srebrnič - Boštjana, Ivank3 Schweiger iz Črnomlja - Rudolfa. Silva Kapš iz Dolenjskih Toplic -dečka, Vera Predovič z Jugorja -dečka, Ivanka Dobravec iz Mirne peči - deklico, Dragica Ilovar iz Gornje Gomile - deklico, Maflja Grubar iz Vratna - dečka, Ljudmil3 Župevc iz Mrčnega sela - dekli co, Stanislava Skol iz Trebnjega - dekli- ^ co, Bernarda Butala iz Butoraja dečka in Dragica Zec iz Črnomlja -deklico. - Čestitamo! ČRNOMELJ: S STRANSKE CESTE - 4. julija zvečer je s stranske ceste pripeljal pri zdravstvenem domu v Črnomlju Novomeščan Drago Grahek in se zaletel v avto, ki ga je vozil Jože Ovniček. Škode je za 15.000 dinarjev, Ovničkov opel rekord pa ni bil sposoben za nadaljnjo vožnjo. ČATEŽ: OVINEK - V Čatežu v trebanjski občini sta si 4. julija zvečer pripeljala naproti v nepreglednem ovinku Ljubljančan Alojz Bolka z mercedesom in Ciril Pavli iz Moravč pri Gabrovki v \vartburgu. Pri trčenju je bilo za 8.000 dinarjev • škode. _ GMAJNA: RAZNESLO ZRAČNICO - Pri Gmajni je 6. julija okrog poldne razneslo zračnico Zagrebčanu Nikoli Petkoviču. Zato je zgubil oblast nad vozilom, se prevrnil na streho in padel na travnik. Voznik in sopotnik Zagrebčan Želimir Petrinjak sta sc poškodovala, na VW pa je škode za 10 tisočakov. VRBOVEC: MOPEDIST NA TLEH - Franc Verče iz Mirne peči se je 6. julija peljal z avtom proti Dobrniču, ko mu je v Vrbovcu ovinka pripeljal naproti mope j Silvester Murn z Rdečega *ca^oval trčenju se je mopedist P°|^° ieje po glavi in si zlomil nogo. Skoo J za 2.000 dinarjev. „ METLIKA: NEPREVIDNO Edvard Kostelec iz Drašičev je •rfo lija dopoldne s fičkom zavijal Novoteksu, takrat pa sta nen«wi . stopila na cesto Dragica BudK*^ 6-letni Željko Budički iz p? nice pri Ribniku. Oba sta se laz ^ škodovala, na avtomobilu Pa ' nekaj stotakov škode. " BUČNA VAS:. V JABl^JV Alojzij Luštek iz Ždinje vas|Je 'jjjl lija okrog 0.30 v Bučni vasi z s ceste po nasipu in trčil v J** n0f-Močno sije poškodoval desr0^«-na avtu pa je za 10 tisočakov^-BELA CERKEV: PRED A Milena Strašek iz Družinske . poje 9. julija zjutraj peljala P novemu, ko je pri Beli cerK* qv meje skočila 16-letna mek iz Ljubljane. Dekle se Jjjor dovalo po glavi in si zlotf' Na fičku je za 1.000 din Šk Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno da je nenadoma umrl naš dragi moć, oče in FRANC POTOČAR iz Velike Bučne vasi 28 Pogreb dragega pokojnika je bil v sredo, 12. 16. uri na pokopališče na Dol. Kamencah-. Žalujoči: žena Ani,, hčerki Martina in Danica* Lojze in Jože ter sestra Pepca i DOLENJSKI LISI e, USTANOVITELJI: občinske konference SZDL B*egeVi^ melj, Kočevje, Kr&ko, Metlika, Novo mesto, Ribnica* ^ Trebnje. _ ToKuft' IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DraS^^e nlk, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, pr$flc Lojzka Potrč (predsednica sveta), Slavko smerdei, dohar ln Ivan ZiviC. /-lavni « UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik vorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marja Aifr^ Primc, Jože Splichal, Jofcica Teppey, Ivan Zoran m nik. — Tehnični urednik: Marjan Moškon. HinarJ9inH IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 »Vi. naročnina 79 dinarjev (za 1972: 64 din), polletn* "lnarJe\, 'T dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo val ul* ..9-d ameriških dolarjev ozir. 30 DM (ali ustrezna dru*1clffV nosti 10 ZDA dolarjev) — Devizni račun 521-620-» .f# OGLASI: lem viSine v enem stolpcu (45 mm . sjj iv 40 din. 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm n« j0 &e s0#lv\f zadnji strani lista 80 din. — Vsak mali oglas ao ,n p vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale og 0g j barvi velja do preklica cenik St. 5 od 1. 7. 1972-varja Mirko Vesel. MnUeni me*t0, TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK vJ^°^o — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-* ^ rokopisov ln fotografij ne vračamo — TisKa pravice« v Ljubljani. . 12 Lebanova mesto. mesto, DOLENJSKI LIST