Slovenec
na}«
|C
^fret«, rro*
roil.
iz
DB.
American In Spirit; Foreign In Language Only «e»t advertising medium to reach u quarter million Slovenians in the United States. Rates on request
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D.
*»
Organ of the Best; Element of Američani««! Slovenians. It covers Newt and Contain« Matters of Special Importance to Them Not Found 'Elsewhere
ŠTEVILKA 59.
JOLIET. ILLINOIS, 1& JUNIJA 1918.
LETNIK XXVII.
Avstrijci zaceli veliko ofenzivo proti Italiji.
Prekoračili reko Piave in ujeli 10,000 Italijanov, nakar pa bili zaustavljeni.
memški neuspeh na zapadu.
ev
Francozi, Britanci in Američani sijajno odbijajo sovražnika.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Laška fronta.
Rim, 13. jun. — Današnje uradno poročilo iz italijanskega glavnega stanu pravi:
"V Tonalskem okrožju, v odseku Posina-Astco ter v odseku med Brento in Piavo je bilo topniško bojevanje silnejše v neprestankih. Slabo vreme Je omejevalo delavnost pozvedoval-nih oddelkov in zrakoplovcev."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October6,1917.
Avstrijci začeli ofenzivo.
Rim, 15. jun. — Avstrijci so začeli veliko ofenzivo ob 7. uri davi na sto milj široki fronti od Asiaške visoke planote do morja
To je naznanil-v poslanski zbornici "anes prvi minister Orlando, ki je pristavil:
Naše čete se povsod upirajo sijajno. Skoro vsa naša fronta je v ognju, er se ofenziva" razteza s skrajno-sil-n°stjo od Astica do Brente, od Brente ° ,Piav'e in ob Piavi povsod, tako da vivja bojevanje na Astiški visoki pla-
n°l>. v odseku Monte Grappa in na Planjavi.
Dunaj poroča 10,000 ujetnikov .
Dunaj (prek Londona), 16. jun. — Devettisoč Italijanov; Angležev in Francozov so ujeli Avstrijci v svoji veliki ofenzivi, po današnjem uradnem naznanilu iz glavnega stana. Reka Piave je bila prekoračena. Naznanilo pravi:
'"Naše armade so danes dopoldne prodrle v sovražnikove linije na visoki planoti Sedmerih občin (Šette Comu-ni) in tudi prekoračite Piavo.
"Do poldne dospela poročila naznanjajo ujetje nad 10,000 Italijanov, Angležev in Francozov. Plen v topovih je znaten."
i iS i«!
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October6,1917.
Britanci obnovili svojo linijo.
London, 16. jun. — Avstrijske čete, ki so prodrle v linijo, obdržavano po Britancih na laški fronti, so bile pognane nazaj in britanska linija je bila popolnoma obnovljena. To je naznanjeno nocoj v uradnem naznanilu, katero je izdal vojni urad o bojevanju v Italiji.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1.918, as required by the act of October 6,1917.
Italijani se trdno držijo.
Rim, 16. jun. — Italijanske čete trdno obdržujejo asiaško fronto, kakor naznanja vojni urad. Zopet so osvo jile svoje prvotne postojanke na Aso-lonu in Monte Solaroli ter tesno pritiskajo sovražnika; ki*' j« prekoračil Piavo.
True translation filed with the post- True translation filed with the postmaster at Joliet. 111., on June 18, 1918, master at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October6,1917.1 as required by the act of October6,1917.
"C translation filed with the postm isfer at Joliet, 111., on June 18 1918 Cqu,re<i by the act of Octobers 1917.
ITALIJANSKA BATERIJA NA PIAVI.
T* ft
"a br,,'t]dl'janSlva pomorska baterija blizu ustja reke Piave je postavljena ' "■ Pritrjenem <Jb rečni breg in zakritim s trstičjem.
V.	V	.-. 'v,



■ " >*'•'■ !*>• ■ ■ »"■•S
V
V rt : ft A
Vi
"M;	\ ■ . ■•»	>? H«
> >	»» - -va ' i -t*-	™
? v > v
S v" * ' v ' • . •'	** ^
' « ' >
4 1*


'li^-. -vr u cv
>
VKUK K*NADSKI TOP. KI JE ZAUSTAVIL HUMA.
"""'"" '' """'"i1	v
Lahi ujeli 3,000 Avstrijcev.
London, 16. jun. — Italijanski glavni stan naznanja po tukaj prejetem uradnem poročilu ujetje 3,000 Avstrijcev v bitki, ki se vrši sedaj na laški fronti. Avstrijci uradno poročajo u-jetje 10,000 neprijateljev.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required'by the actof October6,1917.
Nemčija spoznava Američane.
Amsterdam, 13. jun. — "Amerika nam je dosedaj samo pretila s pomočjo vojaške statistike, ali sedaj se sama pojavlja na bojnem polju. Prišla je na dan iz pripravljanja za vojno in stopila v dejansko bojevanje."
Tako pravi gen. von Liebert, vojaški kritik za berlinsko "Taeglische Rundschau". Združene Države imenuje -'novega sovražnika Nemčije."
Pomagati si ne more, da ne bi izrazil presenečenja, da ni bilo ničesar slišati o potopu kakih ameriških prevoznih ladij po U-čolnih, ter upa, da so nemške najzadnje podmorke križarke za tem plenom.
"Tagliche Rundschau" obvešča v uvodniku svoje čitatelje, da je vojna vstopila v ameriško stopnjo, najzadnja in največjo vseh, in da nemška obla-stva vedo prav dobro, do končni del borbe ni več daleč.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918. as required by the act of October6,1917.
Francoski topovi podirajo Nemce.
Pariz, 13. jun. — Osredotočen ogenj iz francoskih topov je zajel močne nemške oddelke, ki so poskušali protinapad med krajema Courcelles in Me-ry, in ni le pognal prodirajoče valove nazaj, marveč je tudi prizadel prav težkih izgub, po nocojšnjem naznanilu vojnega urada.
Nemci so se ustanovli v vasi Laver-sine, toda drugi poskusi v tej krajini so se i^jalofcili. j	„
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October6,1917
Nemško poročilo.
Berlin, prek Londona, 13. jun. — Močni francoski protinapadi med krajema Roye in Estress St. Denis so bili odbiti, po današnjem uradnem poročilu iz velikega glavnega stana. Število ujetnikov v nemših rokeh je naraslo na ISO. N'ekaj nemških topov, to je priznano, je prišlo v francoske roke.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918. as required by the act of October6,1917
Američani ujeli 50 Nemcev.
Pariz, 13. jun. — Nemci so podjeli dva napada na ameriški odsek med krajema Bouresches in Torcy, na fron ti ob reki Mariie. Američani so zlo mili napada in prizadeli resnih izgub sovražniku ter obdržali vse pridobitve, Američani so ujeli 50 Nemcev, vštevši enega stotnika, in uplenili število strojnih pušek. Ujetniki so bili od neke nemške stotnije, ki je mirno polnila neko sotesko na levi od Bcl-leau-hoste. Američani so jih zajeli in po kratkem se je nemški stotnik vdal.
True translation filed with the post-
master at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October6,1917.
Kajzer napenja vso moč.
Z ameriško armado ob Marni, 14. jun. — Sedaj ali nikoli je s kajzerjem, in on ve to. Zato bo vsak vojak, vsak top, vsak zrakoplov, ki ga Amerika ahko postavi na Francosko v prihodnjih štirih mesecih, tako potreben, kakor nc bo potreben nikdar več. Vsak pripomoček, vsako unco moči, ki jo nemško vrhovno poveljstvo lahko po-sljvproti aliirskim linijam v prihodnjih štirih mesecih, gotovo pošlje brzo.
Aliirske armade morajo odsedaj pričakovati ofenzive za ofenzivo, dokler ni nemška armada onemogla.
Hoče vagati vse.
Za gotovo je znano, da so voditelji Nemčije prišli do tega sklepa. Njih armade -o postavljene v en velikanski sistem napada in počitka, napada in počitka, dokler bo trajalo. Kajzer je stavil v nevarnost vse, da porazi ali-irance prtd zimo, ker ve, da tega ne more storiti prihodnje leto, ko mu bo stalo nasproti 2,000,000 Američanov, dva milijona boriteljev kakršnih njegovi vojaki niso šc srečali.
REVjLlCiJA DVIGA GLAVO V AVSTRIJI.
Resni upori se pripetili na Dunaju in v drugih mestih dvojne monarhije.
prebivalstvo zahteva mir.
Nemci izzivajo Slovane na boj. Politična kriza resna.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October 6,1917.
V Avstriji baje revolucija.
I
Amsterdam, 15. jun. — Revolucija se je začela v Avstriji, kakor pravijo poročila, prejeta tukaj danes od nemške meje. *
Resni upor se je baje pripetil na Dunaju. Nobene podrobnosti niso bile prejete.
Shodi z,zahtevo za dokončanje vojne so se vršili v raznih delih Ogrske.
Avstrijskim vrednostnim papirjem cena padla na krajevni borzi.
"Smrtna obsodba izrečena."
Berlinski "Tageblatt" natiskuje sle-dečo? brzojavko od svojega dunajskega poročevalca:
"Smrtna obsodba je bila izrečena
Razlike v nadah.
Drugi vojaki upajo, da bo Nemčija poražena, ameriški vojaki vedo, da bo Nemčija poražena. In Nemčija ve, da bo poražena, če ne zmaga v prihodnjih, štirih mesecih. r
To je njena edina verjetna možnost in vagati hoče zanjo, kolikor je vredna. Vse bo stavila v nevarnost v to svr-ho, Dosti bo neusmiljenosti, dosti ostraševanja.
po starem sistemu za radovoljnike. nad vlado in prorokovati ni mogoče, kaj ukrene vlada, ako krona ne sprejme bjižnjih ministrskih ostavk. To je državna kriza in Avstrije z leta 1867 ni več.
"Prvi minister von Seydler noče pri-poznati tega in nevarnosti položaja. Berlin si mora postaviti pred oči, da stara podpisana zveza več ne obstaja in nobena moč za zemlji, niti zaščita od strani Nemčije, je ne more zopet oživiti."
London prejema mnogo poročil.
London, 15. jun. — Poročila o resni krizi v Avstriji prihajajo danes. Prihajajo iz raznih zunanjih virov, ali nobene neposredne novice ni, ki bi jih potrdila.
Neka današnja brzojavka iz polurad-ne Fabra-agencije v Madridu pravi, da zasebna vest iz zanesljivega vira naz-hanja, da je pričakovati resnih dogodkov v Avstriji, kjer prebivalstvo zahteva mir za vsako ceno.
Amsterdamske brzojavke pravijo, da je prožila govorica na borzi včeraj, da se je začel upor na Dunaju.
Neka amsterdamska brzojavka na "Sketch" trdi, da pravijo poročila ob nemški meji, da se je začela revolucija v Avstriji, kjer ljudstvo zahteva takojšnji mir.
Trdi nadalje, da vstanki divjajo na Dunaju in da Avstrijo pretresa politična kriza.
ČETRTI) POSOJILO SVOBODE V OKTOBRU.
Zakladniški tajnik McAdoo naznanil obsežni vladni finančni program.
armada z. držav naglo raste
3,000,000, mož pod orožjem bo štela . dne 1. avgusta"1.1.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, a«, required by\he act of October 6,1917.
Američani usmrtili 20 Nemcev.
Z ameriško armado na Francoskem, 15. jun. (Zakesnelo.) — Nemški na-padni oddelek 150 vojakoV s tremi častniki je napadel ameriško linijo južno od Thiaucourta ob 2. uri. Posledek je bil, da je sovražnik izgubil najmanj dvajset na usmrčenih, od katerih so en častnik in štirje vojaki umrli v ameriških zakopih. Ameriške izgube so bile lahke. I£n ranjen Nemec je bil ujet.
Britanci pridobili v Flandriji.
London, 15. jun. — Britanske čete ;o zavzele nemške prednje postojanke na fronti dve milje severno od 13e-tluina, kakor poroča feldmaršal Haig iz britanskega glavnega stana na Francoskem nocoj.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, required by the act of October 6, 1917.
Francozi zavzeli važno točko.
Pariz, 15. jun. — Francoske čete so zopet osvojile Coauvres-et-Valsery, (jugozapadno od Soissonsa), važno stragično točko, od katere so se Nemci trudili pošiljati naprej vojne čete. Naznanilo vojnega urad pristavlja, da so Francozi pridobili na ozemlju tudi okrog Montgoberta.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act ofOctober6,1917.
Američani na nemških tleh.
Z ameriško armado na Francoskem, lS.jun. — Ameriške čete obdržujejo del alzaške linije nekaj kilometrov od švicarske meje, južno od Hartmann-swetlerkopfa.
V tem odseku se nahaja izza dne 25. maja, toda šele danes je bilo dovoljeno naznaniti to dejstvo.
To je prvi ameriški oddelek, ki ob-držuje odsek v nemškem ozemlju. Al-zacani so, pozdravili Američane kot osvoboditelje.
Nemški napad na ameriške linije je bil poskušan davi. Napadniki so bili odbiti z izgubami.
Sedaj je mogoče tudi naznaniti, da ameriške čete obdržujejo tudi neki odsek v liniji severno od Tottla in vzhodno od Seichepereya.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the actof October 6,1917.
Politična kriza resna.
Washington, D. C., iS. jun. — Politična kriza v Avstriji postaja čimdalje ostrejša, po semkaj dospelih brzojavkah. Danes iz francoskih virov tukaj prejeta brzojavka pravi:
"Notranja kriza v Avstriji postaja resnejša. Nemci obtožujejo Slovake in Poljake, da hočejo izdati monarhijo na korist ententi, ter izjavljajo, da so pripravljeni za boj brez usmiljenja.
"Slovani odgovarjajo, da se ne bodo izirali na nemške zahteve in da se bodo bojevali, naj stane, kar hoče, dokler ne dosežejo zmage za svojo stvar.
"Dva češka poslanca, Haberman in Tušar, sta se prestavila v četrtek predsedniku parlamenta in sta ga obvestila, da zahtevata, takojšnje sklicanje državnega zbora in bosta nadalje nasprotovala vladi." \ -
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111.; on June 18, 1918, as required by the act of October6,1917.
Avstrijski demokratje za mir.
London, 13. jun. (Britansko admi-ralstvo po Wireless Press.) — V zadnji spomenici, ki jo je izdala avstrij--ka demokratska zveza (Oesterreichi seller Demokratischcr Maennerbund), jo zahtevana "takojšnja otvoritev mirovnih pogajanj v kaki nevtralni deželi." Druge zahteve v tej spomenici so:
"Demokratiziranje avstrijske ustave in takojšnje uvaževanje zakonov, ki jih predlagajo razni manjši narodi v Av-sti o-Ogrski."
Ti zadnji zahtevi se očividno nanašata na nemir med Čeho-Slovaki in Jugoslovani, ki se poganjajo za popolno osvoboditev izpod avstrijske vlade.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, *as required1 by the actof October 6,1917.
Šest bilijonov.
Washington, D. C., 16. jun. — Vladni finančni program za prihodnje štiri mesece je bil razodet danes po naznanilu tajnika McAdoo, da bo v pripravo za četrto posojilo svobode, ki se razgrne prejkone v "oktobru, izdanih okoli $6,000,000,000 certifikatov zadolženosti, kakor certifikati pred tretjim poso-000,00 vsak vsaka dva tedna začenši z dnem 25. junija.'
Vsaka narodna banka in kreditna družba je naprošena, podpirati vlado s podpisovanjem 5 odstotkov svojih kosmatih dohodkov na mesec. Certifikati bodo nosili 41/2 odstotkov obresti, kakor certifikat pred tretjim posojilom svobode, in, bodo imeli razne dobe doteklosti, a nobena čez štiri sese-ce.	«
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October6,1917.
Od 18. do 49. leta starosti
Washington, D. C., 13. jun. — Morebitno razširjenje vojaškonaborne starosti na dejansko vse telesno sposobne moške v deželi in predlagane izpre-membe v sedanjih konskripcijskih predpisih so prišle danes v razgovor. Važni razvoji so bili:
Reprezentant Kalm, najstarejši republikanski član zborničnega odseka za vojaške stvari, je naznanil, da namerava vojni department predložiti kongresu v zimskem zasedanju popravek k zakonu o izbornem žrebanju, po katerem se raztegne vojaškonaborna starost na 18 do 49 let. Vojni tajnik Baker je rekel, da department ne misli tega učiniti sedaj, a da si pridržuje tak korak za bodočnost.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, as required by the act of October6,1917.
3,000,000 mož pod orožjem 1. avg.
Washington, D. C., 15. jun. — Naznanjajoč naglo povečanje armade, je gen. F.noch Crowder, provost maršal general, danes obvestil senatski odsek za vojaške stvari, da če se naborna starost ne poviša, bo razred 1. nabornih registrantov izčrepan začetkom pri-hodnejga leta in potrebno bo, da se začne jemati vojaške novince iz razreda 2.
Gen. Crowder je rekel, da je ameriški vojaški program utemljen na domnevi, da bo 3,000,000 mož pod orožjem v armadi Združenih Držav dne 1. avgusta tega leta. Rekel je, da bo približno 2,000,00 teh vojakov ižrebancev in ostalih 1,000,000 prostovoljcev, nabranih v narodni straži in redni armadi
Iz zakladniškega department a.
(Washington, D. C., 7. jun. 1918.)
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 18, 1918, required by the actof October 6,1917.
Nemci odbiti ob reki Matr.
London, 16. jun. — Nemške čete so (Nadaljevanje na 3. strani)
The Secretary of the Treasury
Washington, May 28, 1918.
Tistim organizacijam, v katerih članstvo so všteti Američani ino-stranskega rojstva ali pokolenja, želim izraziti moje globoko priznanje za njih sijajno delovanje, ki je omogočilo, da je imelo Tretje Posojilo Svobode tako neomenjen uspeh. Nav-du seno sodelovanje teh organizacij je bilo važen prispevajoč čintelj v uspehu Posojila, ker so raznesle vladno naznanilo v milijone domovanj.
Izpodbudno je opaziti ta dokaz pa-trijotizma in naklonjenosti za deželo, pod katere zastavo so ti milijoni adaptiranih državljanov našli večjo svobodo in priložnost.
Resno upam, da ho kampanja vojnega varčevanja deležna enake podpore od teh organizacij, ki so posebno sposobne za to delo, za razširjanje evangelija varčnosti in hranitljivosti ter za priporočanje nakupa vojno-varčevalnih znamk (War Savings and Thrift Stamps.)
(Podpisan) W. O. McADOO, Secretary.
War Loan Organization
Office of the Director of Publicity.
Washington, May 28, 1918. Organizacijam (civilnim ali cerkvenim) Združenih Držav Ameriških:
Kazaje na gornji poziv zakladniškega tajnika, spoštljivo prosim, da tiste organizacije (civilne ali cerkvene), ki se iz kakega nerazjasnjenega razloga niso odzvale prejšnjim pozivom, popolnoma organizirano zavzeti se v prid vladnim finančnim podjetjem, naj storijo tako sedaj.
Imenovati posebne odbore, ki naj delujejo v zvezi s krajevnimi vojno-varčevalnmi odbori (War Savings Committees), je važno in bi se moralo storiti brez odlašavanja.
Krajevni vojno-varčevalui odbori državne vojno-varčevalne organizacije in tega urada oddelek za tuje jezike (Foreign Lauguage Division) bodo sodelovali in Vam pomagali.
(Podpisan) PRANK R. WILSON.
Director of Publicity.
AMERIKANSKI SLOVBKKC. 18. JUNIJA 1918.
*M
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenslci-katoliiki list ra slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovenako- Ameriška Tiskovna Druiba
Inkorp. 1. 1899. f'lastnem domu, 1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100,
Naročnina:
Ea Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatvc naj a« poiiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa it ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Establilhed 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet 111., 17. jun.—V "Cerkvenem Glasniku" naše slovenske župnije sv. Jožefa čitamo pod naslovam "Sklep šole" sledeče:
Dne 23. junija 1918 bode napravila naša šolska mladina malo veselico ob sklepu^olskcga leta, da s tem razveselijo svoje >tariše in sorodnike ter vse prijatelje naše šole sv. Jožefa. Ta šolska veselica bode v Orpheum Thea-tru, 422 North Chicago St., ker je gledališki oder primeren za take veselice in pa ker nas ni sram pokazati našo slovensko mladino tudi v velikem gledališču in drugim narodom. Vsem faranom pa se priporočamo, da naj nam pomagajo k dobremu denarnemu vspehu s tem, da pokupijo vstopnice r.a šolsko veselico. Nikdo naj ne gleda na nekaj centov, v?aj je to dar za našo šolo.
— Nadalje čitamo v C. G. pod naslovom "Zahvala" sledeče:
Veliko je pridnih žena in deklet naše župnije sv. Jožefa, katere so se pridružile k "družbi Ameriškega Rdečega Križa" in se sedaj ncomorno trudijo v.a naše vojake, ki so na bojnem polju /.a svojo domovino in tako bodo pomagale na svpj način k slavni zmagi naše armade. Zraven tega delajo te žene in dekleta na ta način čast naši župniji in slovenski naselbini v tem .mestu. In ne samo to. Te naše žene iit dekleta so želele, da bi se naši hrabri vojaki-Slovcnci ne pozabili in jato so dale napraviti "službeno zastavo" ali Service flag, na kateri bode toliko zvezd, kolikor je vojakov v vojni službi Združenih držav in so v ta namen darovale prelepo vsoto $63.75, za kar jim izrekamo v imenu vseh fa-ranov prav prisrčno zahvalo. Želimo pa tudi, da bi se število članic "R-dečega križa" množilo od dne do dne, (h).bodo Amerikanci- spoznali, da smo vsi Slovenci in Slovenke zvesto udani naši novi domovini!
—	Naši bolniki Rev. John Plaznik liani poroča: Mrs. Catharine Klemen-čič je nevarno zbolela za srčno hibo v četrtek zvečer, ko je prej še ves dan pridno delala. Zdravi se doma. — Anton Lazar je bil operiran na palcih obeh nog. Bolnišnico -v. Jožefa zapusti tekom tega tedna. — Rojak Anton Mihevc iz Rockdala boluje za ka-menom na pljučih. Zdravi se doma.
—	Naši študentje. G. Anton Mali, bogoslovec iz St. Francis Seminary, St.. Francis, Wis., se nahaja tukaj na kiatkih počitnicah. V nedeljo se po-
vrne v duhovno semenišče, da dovrši poletni tečaj, nakar bo jeseni ordini ran ali posvečen. — G. Math. Butala uživa svoje počitnice tukaj že izza 7. t. m. Letos je dokončal filozofijo in pride jeseni v teologijo v St. Franeis Seminary, Wis. — Nadarjeni in nad«-polni Mr. Martin Stefanič je prišel na počitnice v petek iz St. Bede College, Peru, 111. kjer je letos dovršil drugo leto klasičnih študij.
— Mr. in Mrs. Anton Nemanich sta
napravila včerajšnjo nedeljo lep izlet v avtomobilu v prijazni La Salle, 111. Tam se je namreč vršila včeraj glavna pevska vaja za slavnostno sv. mašo povodom blagoslovljenja nove slovenske cerkve sv. Roka, in Mrs. Nemanich je bila povabljena da kot mojstrska pevo-vodkinja in pevka prisostvuje glavni pevski vaji pod vodstvom gdčne. Ju-vančič. , V zboru nastopi do 50 pev cev in pevk, in včerajšnja vaja je po trditvi gospe Nemanicheve pokazala, da bo slavnostno petje zares krasno. Nova cerkev sv. Roka je že dogotov-ljena, samo slikanih oken še niso dobili. Blagoslovljena bo nova cerkev na vsak način že v nekaj tednih; natančni datum naznanimo o pravem časi^ K slavnosti blagoslovljenja pričakujejo naši vrli Lasallčanje tudi lepo število svojih prijateljev in znancev iz Jolieta, s katerimi so vedno v pravi bratski zvezi. In veselijo se še posebno na prihod našega slavnega Pevskega društva sv. Cecilije, ki je pod .vodstvom gospe Nemanicheve že enkrat javno nastopilo v La Sallu s slovensko opero.
- Velik uspeh piknika S. N. Z. Včerajšnjo nedeljo popoldne se je vršil prvi piknik Podružnice Knezo,škof Jeglič št. 5 Slovenske Narodne Zveze, in sicer v znani hosti g. Ant. Stražiš-nika, severno od Theiler's parka, ob najugodnejšem vremenu. Solnčna vročina je bila skoro naznosna, ampak ne v omenjeni hosti. Kajti tam je bilo dovolj zdravil proti vročini: za sladkosnedo ženstvo in deco sladoled, a za suha moška grla sveže pivo v hladnem kevdru. Udeležba je bila nepričakovano velika, zabava lepo domača; vmes je je oglašala harmonika, ki je vabila poskočno mladež na novo ple-šišče, 'in resna beseda govornikov, ki so tolmačili pomen Slovenske Narodne Zveze v sedanjem vojnem času, ki je najusodepolnejši tudi za bodočnost slovenskega naroda. Navdušeno ploskanje je pozdravljalo zlasti vsako o-membo našega slavnega predsednika Wilsona, največjega zaščinika vseh zatiranih narodov in tako tudi slovenskega. Piknik se je začel, vršil in končal najlepšem redu. Pri postrežbi za baro in drugod so se odlikovali mnogi vili člani S. N. Z., ki pa želijo, da njih imena ne objavimo; in odlikovale so se zlasti dražestne hčerke g. Mihaela Ursicha kot prodajalke sladoleda. V imenu podružnice in njenega predsednika bodi na tem mestu izrečena vsem prav lepa zahvala. In najlepša zahvala tudi rodoljubnemu občinstvu, ki je je s svojo mnogoštevilno udeležbo in radodarno roko največ pripomoglo tudi h gmotnemu u5pehu piknika, ki je bil lep nad vse pričakovanje.
—	Na obisku. G. John Kočevar iz Ely, Minn., se nahaja sedaj v Stric-Sairtovi vojaški službi,-/Med ^vo|jo potjo domov na dvotedenski dopust iz nekega taborišča v državi Massachusetts se je ustavil v petek v Jolietu, kjer je obiskal svojo bratranko go--po John N. Pasdertz, soprogo našega znanega trgovca in vnetega rodoljuba.
—	"Social Fellows Club" ,-e imenuje pred kratkim ustanovljeno društvo mladih veseljakov slovenske krvi, ki si je izvolilo sledeči odbor: Peter Ahačič, predsednik; Fred Trope, tajnik-bla-gajnik; John Nemanich, Frank Russ in Andrew Horvatin, odborniki. Med člani so Ralph Nemanich, Frank Zupančič, Martin Rakar, Anton in Louis Pruss ter mnogi drugi znani slovenski fantje. Dne 23. t. m. to je prihodnjo nedeljo, bodo imeli "hayrack outing" ali izlet na senenih vozovih v Crogwell's Woods, h kateremu so vljudno vabljeni vsi slovenski fantje in dekleta. G. Peter Ahačič, znani igralec na harmoniko, bo skrbel za fino godbo. Tako nam poročajo.
kobarvne rožice, drobne ptičice, sploh vse, kar raste in se giblje, nam jasno priča, da je res lepa spomlad. Kako si je mi zaželimo tukaj na skrajnem "severnem tečaju!" Da, skoraj pred osmimi meseci je vzela slovo lansko spomlad in potrkala na duri starka zima, in celih osem mesecev smo bili največ za gorkimi pečmi, ker "'zunaj so vedno brili oni ledenomrzli minne-sotski vetrovi. In sedaj, ta mesec, pa z veseljem nosimo peči vun iz hiš za kake tri mesece, in potem bodo zopet dobrodošle. Torej, g. urednik, pravi Eskimovci, kaj ne?
Dne 4. t. m. smo imeli pogreb obče čislanega mladeniča John Plutha. Bil je potrjen v vojake, in ker je bil rahlega zdravja, je, premenivši zrak iz mr zle Minnesote nekam v Kansas, kmalu podlegel neizprosni smrti, liki presaje na cvetlica. Na željo tu živeče žalostne mamice so mrtvega pripeljali •semkaj, da bode bliže svojcev počival v hladni ruši. Spremil je krsto mrtvega vojak dotod, nakar je bila pripeljana na dom. Koliko svežih rožic in krasnih vencev! In sredi med njimi ji spal spanje pravičnega pokojni mla denič v vojaški opravi med zvezdnato zastavo. Ležal je doma tri dni in polno ljudstva vseh narodnosti je molilo za pokoj njegove duše. Zadnji izpre-vod je bil ob veliki udeležbi ljdudstva res nekaj prestresljivega. Tukajšnj državni vojaki (milica) v paradi in podporno društvo "Moose". Vse trgovine so bile zaprte nad eno uro. Po opravljenih mrtvaških molitvah v tukajšnji katoliški cerkvi se je izprevod pomikal na pokopališče in tam iso mu vojaki izkazali zadnjo čast in oddali zadnjo salvo. Pokojni John Pluth je bil star 22. let, rojen v Sodražici na Dolenjskem. Zapušča tukaj na Ely neutolažljivo mamico, tri sestre in dva brata. Sorodnikom izrekam moje srčno sožalje in pokojnem mladeniču želim večni mir. Da vidimo zopet se nad zvezdami!	Leo Stupica.
Millwaukee, Wis., 14. jun. 1918. Cenjeni g. urednik! Prosim Vas, da priobčite ta moj skromni dopis iz tega velikega mesta, ki šteje okoli 500,000 duš. Dela je tukaj dovolj. Plače so tudi dobre; najnižja plača je 33c na uro. Millkaukee je prav čedno mesto. In tudi promet jc tukaj velik, posebno sedaj. Parniki vozijo na vse kraje noč in dan. Posebno se skrbi za pre mog, da se mesto dovolj založi s pre mogom za prihodnjo zimo; vozijo ga na velikih barkah, ki jih vlačijo ladje. Velik promet je tudi ,s pivom, ker so tukaj velike pivovarne, ki prodajo na tisoče in tisoče salonov te pijače v druga mesta ob Michiganskem jezeru in drugod; to naj zadostuje o ječme-novcu.
Dne 9. t. m. je bila velika parada ali manifestacija vseli tukajšnjih Slovanov. Zastopani so bili Poljaki, Čehi, Slovaki, Šrbi, Ukrajinci, Slovenci, sploh vse slovanske narodnosti. V paradi je korakalo nad 20.000 Slovanov vseh slojev. Torej smo Slovani zopet enkrat pokazali, da Milwaukee ni nemško mesto, kakor to trdijo tukajšnji Nemci. Ta slovanska manifestacija je pokazalo, da so Slovani lojalni Združenim Državam, ker ravno od Amerike lahko pričakujemo, da osvobodi male narode izpod avtokracije in .kajzeriz-ma. Torej le tako naprej po začrtani poti! Težak je boj, ali zmaga bode sijajna. Torej podpirajmo Ameriko v teh časih vsak po svoji moči, ker le od nje in njenih zaveznikov moremo dobiti mi Slovani svobodo. Ako Združene Države premagajo kajzerizem, kar tudi bodo, potem je nam Jugoslavija zasigurana. Torej le tako naprej po tej poti do slavne zmage!
Tony Laurich.
—	Vse Nemke se morajo registrirati. Med desetdnevno dobo o<l 17. do 26. junija se morajo vse nemške tuje savražnice v Združenih Državah registrirati po novem zaveznem zakonu. V Joletu se vrši regierira-njc pod vodstvom pomožnega komi^i-joijarja W. Hennessey. Nedavno so se morali registrirati tudi vsi nemški tuji sovražniki.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet.	Adv.
Ely, Minn., 10. jun.—Zopet je prišla preljuba zaželena vigred. Kako dolgo je ni bilo, — in sedaj po tolikem času zopet gledamo in sc veselimo z naravo prelepih solnčnih žarkov, pod katerimi oživi ii) se ove3eli vsaka stvar. Vsa-
DOPISI NAŠIH VOJAKOV.
Plattsburgtf Barracks, N. Y„ 10. jun. 19181— Amerikanski Slovenec, Joliet, III. Cenjeno uredništvo:— Ravno sem priftrčal doli vmesto v glavno poslopje V. M. C. A. z mojim tovarišem kakor kak planinski "cowboy" iz planin na •'Wild West". IJiloj tovariš je "messenger" v "pigeon spttad" in lahko dobi večkrat dovoljenje ob večerih, da sme uporabiti "motorcycle" v svoj namen okoli zelenih goric. Gredpč sva se ustavila tudi v prejšnji kasarni, katera pa je bila zadnji teden predelana v bolnišnico. V »jo so dospeli ra-njkrrct iz francoskega bojišča. Največ je takih, ki trpe radi strupenega plina. Govoril sem s par takimi, toda imajo popolnoma zavezana tista in dišejo skozi r»eke vrste aparat, ki je nalašč »a to narejen. Skozi ta aparat vdibuje tak ranjenec v sebe na pljuča neke vrste olje, katero blaži pljuča. Toda zdravljenje gre jako počasi. Tudi je nekaj ranjencev, ki trpe na drugih poškodbah, posebno ntf pretresenju živcev vsled eksplozij granat in drugih topovskih izstrelkov.
V	sredo smo pričeli z resnimi vojaškimi vajami. Prisotne je približno 27,000 mož" pehote in tudi precej poljskega topništva.
V	četrtek od 6. ure zjutraj in do 7. ure zvečer je neprestano grmelo po naših goricah. Kosala sta se 42. pe»-polk in 22. Pri zadnjem je prideljen oddelek, ki opravlja signalsko službo
in brzojavno in kjer je uvrščen pisec teh vrstic.—22. polk je bil zmagovalec, in vsi smo želi zvečer sijajno pohvalo od njegovega vrlega "colonela" (polkovnika).
Strelni jarki so izkopani v siksak smislu, na primer, če vzamemo, da delaš številke 5 eno za drugo. Tako so skopani zato, ker se številnokrat primeri, da sovražnik vdere v jarek, in če so strelni jarki ravni, sovražnik lahko'strelja po celem jarku; če so pa kopani v siksak smislu ali krivo sem pa tje, pa tega ne more; in branilcem pa vsako koleno jarka nudi ugodno oporo v obrambi. — Strelni jarki so dolgi
11 milj v tukajšnjem "U. S. Rifle ran-
__>t
ge .
Kar je nas uvrščenih v Co. B., imamo opravit z "Wireless buzzers." In zato se tudi imenuje okrajšano "Buz-zeis Company".
Po jarkih in grmovju počasi vlačimo s seboj "transmitterje" in "receiving instrumente" in kjer se nam zdi ugodno, opnemo svoje žice, kamor lovimo brzojavke, katere "slišijo" nam, kakor sem včasih "štigelce" lovil na limanice v starem kraju, — nakar jih zopet podimo naprej, komur pripadajo.
Večkrat se spomnim pod kakim zelenim grmom sedeč tistega časa, ko sen; hodil in obiskoval večerno šolo v La Sallu zadnjo zimo. Marsikateri se mi je smejal, češ, kaj neki mu bo to pomagalo, ako se uči telegrafije! Jaz se pa sedaj ismejem...
Slovenci imajo pač tako navado. A-merikanec pa pravi drugače: The whole man's living is only one grem school in the world! In to je resnica, človeško življenje je ena sama dolga šola! Uči se, kolikor hočeš, toda nikoli ne znaš zadosti! — In znan je tudi slavnega predsednika Abrahama Lin-colna izfek: "I will read and study, and maybe my chance will come." To se pravi: Citati hočem in se učiti, in morebiti pride moja priložnost.—
Še nekaj. Včeraj ko sem sedel pod zeleno košato smreko, pričakujoč poročil, pride k meni mayor, poveljnik našega "Signal Battaliona." Usedel se je k meni, mož srednje starosti, ter me začel izpraševati o moji rojstni domovini, o mojem mišljenju o sedanji svetovni vojni.
Razkladati sem mu moral skoraj 3 četrti ure o našem narodu, kako trpi pod habsburškim jarmom. Posebno ga je zanimalo, ko sem mu povedal, da me je sedanji "slovanski mučenik knezoškof Jeglič birmal, in da ga v sled tega osebno poznam, kateri sedaj najbrž sedi za črnim žoltim avstrijskim omrežjem.- "Oil in ves naš tnučeniški' slov. narod pričakuje edino od nas in zaveznikov svojo tako težko pričakovano svobodo in prostost, gospod!" sem mu končno povedal.
"Zakaj ne začne vaš narod revoluci-jonirati?" me nadalje vpaša.
"To je nemogoče, gospod. Kar je bilo sposobnega, so vtaknili v vojaške vrste in jih razvrstili med Nemce, tako da se ne morejo ganiti. Na tisoče so jih poklali in pobesiii zato, ker so bili nič drugega kakor pristni pošteni Slovenci in so ugovarjali proti krivici. Doma so le še stari možje in žene, kateri so pa nesposobni za tako početje!" Tako sem mu povedal.
In pristnemu Amerikancu ki ljubi svobodo in pravico, bi kmalu stopile olze v oči radi mojih besed. Zganil je rameni in rekel:
Naše armade niso šle zastonj v boj. Svet mora biti v bodoče svoboden in očiščen tiranov in krvoločnega prusi-janifema!" — Nato je odšel...
Njegove besede so priča, da Sloven-ccv in njihovih razmer mož niti poznal ni! — Toda eno je gotovo:	«
Amerika je šla v boj za pravico brez vseh sebičnih namenov! Za njenimi vojaki ni potteba postavljati topov, kakor morajo to delati Nemci!
Amerikanci hite v boj, da jih častniki celo zadržati ne morejo. To pričajo zadnji dogodki na francoskem bojišču! In šli bojo tisoči in milijoni, dokler se ne doseže sveta pravica, podeljena ljudstvu od samega Boga! —
Mi vemo da se bo Nemčija borila do zadnjega moža in dokler se bo namreč kak norec hotel boroti za njene krivične namene?
strašit Svobode, katera jc bila kupljena s krvjo ameriških pradedov, se ne bo uničilo prej, dokler bo stal zadnji Ameriški vojaki na straži 1
Amerikanci hočemo živeti svobodni pod svetlim solncemt In narediti hočemo udoben prostor za človeštvo in njegovo civilizacijo na svetu!
In prepričani smo, da svet nikdar pojtabi! ne bo dela, ki ga bo izvršila naša svobodoljubna Amerika v tej svetovni borbi. Spominjal se je bo v vek<: vekov!!
G. urednik, oprostite mi, da isem Vam zopet tako dolgo klobaso napisal; kadar se spravim pisati, pa skoraj končati nemorem. Svetuje mi za zdravila!
Sprejmite moje srčne pozdrave.
Vaš vdani
John Jerich, Co, B. 321. Fld. Sig. Bn., Plattsburg, Barracks, N. Y. Op. ur. Prisrčno pozdravljeni in glasite, se km?tu zopet I	..
Pismo s francoske fronte.
"S-
Rojak John Tušek iz Lake Village Chicot .county, Arkansa|s, je prejel zanimivo pismo od svojega brata poročnika Rudolph Tuška iz Jolieta, 548 Granite St., ki se nahaja zdaj v aktivni službi v zakopih prve linije "over there".
"Nekje za zakopi, 29. marca 1918.— (Konec) Ko smo bili v vasi ravno za linijami, so izstrelki žvižgali nad nami ves dan, ker so Nemci mislili, da je' naše topništvo tamkaj. Zdajpazdaj je padel izstrelek v hišo in ob 1. uri popoldne je 77-centimetski izstrelek padel v hišo ravno trideset čevljev od naše bataljonske pisarne. Hišo so slučajno rabili naši vojaki za stanovanje, ali samo eden je bil notri ob tistem času. Pa ni bil ranjen in se je pri-smejal ven. Njegovo spanje je prekinil glasen šum in kos malte, ki je padel nanj.
Zadnjo noč, ki smo jo prebili tukaj, nam je poslal Boche lepo število izstrelkov in gotovo sem imel srečo, da nisem bil poškodovan. Moje okno je zdrobil kos šrapnela prejšnji dan, tako da je ostala precejšnja luknja v oknu, ki je bio obrnjeno na glavno cesto. Spal sem kar dalje, ker nisem slišal alarma, a na srečo ni bila moja hiša
o pravem času, tako da si je vsakdo nadel svojo krinko (mask, tako pri-preblizu razkopom. Alarm je bil da« vijo) in nihče ni bil poškodovan
H E. (high explosives, močno raz-nesilo) in plin sta prava naša sovražnika baš sedaj. Ali zadnji nam ni napravil škode, ker vedno nosimo svoje krinke proti plinu s seboj. Nosimo francosko krinko, če smo pet alt šest milj od zakopov, in potem, ko se sovražnika bližami,nosimo angleško krinko V zakopih imamo angleško krinko stražni službi. Je precej težka in vlečt doli po vratu, ko visi na prsih. Potem, ko imaš težko čelado (kakor je naš' na svoji glavi, nosiš pravcato brenv Ampak nihče nikdar ne porajta z> težo čelade (helmet), ker ti reši življenje neštetokrat, ko hodiš v zakopil1 in bunkneš s svojo%glavo le prevečkrat ob prečnike, toda v čeladi je mreža, ki olajša bunko ali udarec. 1° blato! Well, obuti smo v škornje, tako da laglje gazimo po blatu v zakopih.
Stoodeminšestdeseti iz Iowe so se dobro izkazali, Buddy, in to veseli tudi mene, kajti častniku gotovo dobro dene, akove, da je sredi vrlih fantov Skupaj smo jih izgubili 38 in nad 100 je ranjenih, in sedaj smo bolj priprav-(Nadaljevanje na 3, strani
VZJ
U
eaiiiisiiiiiiigiiiijiisi@Bissi@@@aisBiisiffiS]BSiB@glfflBffl@Eaal
si

Wear-EverM
Aluminum Kuhinjsko POSODJE
se bo vam dopadlo in spoznali boste, da je najboljše. V njjem se ne nabira strup in je tako čisto kot steklo. Tudi se ne os čipejo in ne poka zunaj ne znotraj.
i S
Poehner& Dillman
» 417-423 Cass Street Phone 119 Joliet, Hlinoi« g
ffi
m

WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM APRILA:)
Ena znamka stane $4.15,
y	i
poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali reč do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati dbnarno nakažnico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno* poiiljatev znamk.
Piiite po nje na:
Amerikanski Slovenec
1006» North Chicago Street Joliet - - Illinois
m
p« j«
s< p
Ij
j<
d ti
'*! li i 1 v s i 1
Union Coal & Transfer Co.
516 CI88 STREET, JOLIET, ILL. Piano »ud I?* i ■ i*n I tu r o Moving-
Chicago, telefon 4313.
Northwestern telefoa
A. Nemanich, 8t.	A. Nemanich, Jr*
Chicago Phone 2576
A Nemanich Sc Soil
Real Estate Insurance Loans Renting
V letnem domn 1002 N. Chicago St., Joliet, III.
Kupujemo in prodajamo zemljiška ▼ mestu to na deieli —' Zavarujemo hiše la pohlitva proti ognju, aovlhti (tornado) aii dragi paškodhi.—Ponojujemodenar na lemljlita ia hli*
AMERIKA N3KT ST.OVF.NKC
saldo
>	pra-il dan in.
>	raz->vraž-n i na-svoje »širno i šest : sov-rinko
iko v vleče
oteffl.	GLAVNI ODBOR:
naš% predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L
remcff I podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1S06 N. Center St, Joliet, 111.
H. podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH. Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. IlL
®l»gajnik...................JOHN PETRIC. 1202 N. Broadway. Joliet. lit
:a za
i živ-topil* eveč-mre-
:. in e, ta-
zako-
e do-tudi k>bro ntov. i 100 prav-
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA IBM.
VZJKDIIUEtJIH DRŽAVAH SKVERNB AMERIKE.
Sedež: JOLIET. ILL.
Inkorp. T drf.IU., 14. maja 1»M Inkorp. T dri. P*., t. tpf. 191«
Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
predsednik Češke zveze, Stanjek, predlagal dr. Korošcu, da naj bi Jugoslovani zapustili dvorano, ker bi s tem napravili veliko manifestacijo za solidarnost vseh treh slovanskih klubov v odporu proti duhu vlade in njene politike Dr. Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba, je takoj zavrgel to idejo, povdarjajoč, da bi ne bilo pametno, izpreminjati v zadnjem trenutku taktiko, da bi se mogla naša odsotnost tolmačiti tako, kakor da se bojimo glasovati proti vladi in še bolj zlasti proti vojnemu kreditu. Biti v manjšini ni sramota. GlaVna stvar je, da ostanemo trdni proti vsaki taktiki, ki bi mogla vreči dvom na resnost našega odpora.
Ti dokazi so prepričali Čehe, ki so ostali v dvorani ter glasovali z Jugoslovani proti vojnemu kreditu."
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St, Norft Chicago. Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St.. Ottawa, IlL
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois, JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois.
.ft.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Ocem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 «n $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
D- S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa «1« navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago^.St, Joliet, 111.
Jugoslovansko gibanje.
OD JUG. ČASN. URADA, WASHINGTON.
if
Med tem ko jep rvotno cenzor prepovedal sploh vsake objave Ravnihar-Jevega govora, je pozneje dovolil, da bila objavljena gotova mesta. — Potem ko je dr. Ravnihar razpravljal o poljsko-ukrajinskim vprašanju, je rekel:
Nam jugoslovanam je pri srcu uso-Qa teh dveh velikih narodov na severu tcr je velike koristi za nas, da dosežena obadva ta naroda avtomonijo in ve-. ost v oratskem sporazumu... Mi Ze'"no st"ečen obstoj ukrajinske repub-Bgyjlike in smo pripravljeni, pomagati ukrajinskemu narodu, živečemu v Av-stro-Ojgrski; v njegovemu prizadevanju. doseči svobodo in neodvisnost.
^krajina naj postane posestrima Poljske. Z ozirom na zaključe v Brest-Litovsku je vsekakor potrebno drugo odobrenje, da bodo veljavni. Zadnja eseda po izpregovorjena v drugem ^asu in na.drugem mestu.,.
Trocky, Lenin in Ceverjuk ne predstavljajo sedaj Rusije; od vsega počet <a smo dvomili, da bi bili upravičeni ogovoriti in sklepati dgoovore v ime-nu Rusije... Mir, sklanjen z voditelji o Jsevikov, je mir, ki jim je bil vsiljen |n diktiran po centralnih vlasteh.
je bila storjena več kot ena Alza-cija.
tuB'est-Litovsk je.dokazal celemu sve > da se vse dosedanje zagotovine
met" H VlaSt'' da se hoče^° sPorazu" , ti za mir brez aneksij in oškodnine,
Cd^ViČine- QU°d "" dem°n
k0?r Čcrni". k> bi bil rad stavljen je izrf,K?r 1>atriac" (oče domovine), ' fača^-vnika kljub po-
Pred delega« Pp m°derni ,u2i Poskusu *	.njegovem prvem
da soad, dlplon,ac')' se je pokazalo,
Je ProdalV .nastareiš° šolo. černin
"a njih« - narodov. ne oziraje se
"^ove7er° °Stanek' še ma"j za
c'je. Mi pa ne smatramo več
dežel	- -------—
Menjat?ar£d°V za	ki *e mora
srednji v\ ,. naziranjc spada v
in berlinstL uVSaj V Juuajskega
bazirani- kon*resa, ki sta s takimi vojno UStvaiila vzroke za sedanjo
ko/r;;- razumcno gnjev Polja-de. kat neup°števanja častne bese-satno učit je bila dana- Mi se ^ovomJjutT-SePoIjaki-kišcve-kakor	",S0 ničcsar dri,Ke-
izključno vP^KnC bCSedC' "Kurjene
r«nici prvikrat namC"C To * v
P^Pctilo Pol" ^ ? Je kaj takc*a že Mi sm°s<- —
Pažnjc - Posvečamo nikake
^'»amo z r?rf,Un,koli obljubam in ra-p0.' . rca|nostjo.
»i. kak« ;abs°do Stdaj v sta"« razume-Položaj £I, l ",0ral Zadcti neprijazni Racijah k ? , "ai>rani na,n v dele-kcr vet JOT' J.i,n ne °^'tamo tega, 2as'edS « Skl'Sa V,ada » dežele, "o našči°va.-V0J° ,okavo Politih, ved^ ; teg •C,,)narod "a drugega. Za-ga javljamo, kljub s
SLOVENCI IN ITALIJA.
radi
se
swnu, kar
vse
»C Jt	,------>	somu,
»'i Umi L°, <la b0n,° dc'ova'i i Afivicc ' >® "ani na razpolako, za
Xlit ■ in ra
Cga naroda- zahtevajoč, da s.
mora priznati pravica samoodločeva-nja celemu poljskemu narodu. V tem oziru morejo oni računati na našo zvezo.
Vstrijski državniki so vrgli jabolko nesporazuma med Poljake in Ukrajince. Oni so dovršeni mojstri v tem Toda kot nepristranski gledalci kliče;-mo glasno obema, da odnehata: tertius gaudet!"
Dr. Ravnihar je nato govoril o lakoti v jugoslovanskih pokrajinih in sploh v Avstriji ter zaključil z besedami:
Čeravno nam je ministrski predsednik dal ukor, da podaljšujemo vojno moramo vendar reči: Avstrija je na konci svoje pameti — mi ne moremo dalje vzdržati.
Lahko je za častite stranke Vater land-stranke v gospodski zbornici de lati deklaracije, k^je njih miza dobro obložena in njihova gnezda dobro po stlana, in lahko je skrbeti za vojno krvjo in nesrečo drugih. Ti stari go spodje si najbrž niti predstavljati ne morejo, kaj je beda. Malo je njim mar, ako je par tisoš Slovanov ubitih Čim več, toliko bolje, pravijo. Toda ti gospodje se bodo morda tudi sami uverili, da bo tudi zanje napočila ura usode, morda prej, kakor si mislijo. Naj bi jim bila milostljiva!"
Obrnil je tudi pozornost na to, da nišo bili hudodelci dosedaj kaznovani, četudi so bili njih imena naznanjena.
"Minstrski predsednik je štel v potu .svojega obraza glasove v tej zbornici. Snoval je načrte, da mora manjšin^ zopet zmagati med večino. Postalo je že skoro pregovor, da tilora biti tako. Toda vprašam vas, ali moramo vedno plesati po godbi v tej zbornici? Vselej, kadar smfc uporabili zalogo naše moči, se jc postavila alternativa: ali mora biti vlada v večini, kar pomeni navlado Nemcev, ali pa se mora državni zbor raziti."
Povdarjal je dalje, da bodo Jugoslovani glasovali proti proračunu, kajti: "dovoliti kredit onim, ki nas zati rajo, pomeni izročiti jim orožje, s katerim nas bodo še dalje ubijali."
Povedal jet udi vladi, da so poslanci raznih strank, ki danes nasprotujejo ena drugi, bili še redkokajv tagein soglasju s svojimi volilci, kakor je to sedaj slučaj,, "in ako nam morejo naši volilci ka'j očitati, potem je to, da smo preveč mehk(i." Naglaševal je tudi lahkoumnoft vlade, ki namerava razpustiti državni zbor.
"Državni zbor in svoboda časopisja sta danes edina varnostna ventila, skozi katera se more dati duška nezaduš ljivemu ogorčenju narodov. Za nas ni nobe ne poti nazaj. Jugoslovanski narod, do zadnjega moža in do poslednje žene, deli naie prepričanje, da mora narod Hrvatov, Srboy in Slovencev osnovati svojo lastno bodočnost v svoji lastni svobodni driavi."
j''	......a klui.
Ljubljanski Slovenec je priobčil dne 18 marca članek o jugoslovasko-itali-janskem vprašanju, ki kaže važno iz-premembo v mišljenju Slovencev na* pram Italiji, akoprav se drži rezervirano, kar se tiče splošnega položaja in vojne med monarhijo in Italijo.
V italijanskim mingtrstvu za zunanje zadeve je bil osnovan poseben oddelek, ki ima nalogo, pospeševati prijateljsko propogando v prilog zaveznikov v avstro-ogrskih provincah in skupni armadi. Dr. Seydler je v svojem govoru v državnem zboru izjavil, da avstro-ogrska vlada dobro pazi na taka prizadexanja in da so bili pod-vzeti že vsi potrebni koraki, čeravno se sedaj ne smejo objaviti. Nemški listi so začeli istočasno obračati pozornost Jugoslovanov na italijanske imperialistične zahteve in kažejo vsi naenkrat veliko naklonjenost za našo deželo, ki je, kakor pravijo, ogrožena po italijanski nevarnosti. S posebno naklonjenostjo za naš narod, ka-koršne dosedaj še niso poznali, pritiskajo na nas, da se obvarujemo svojih italijanskih sosedov, naštevajoč vse točke londonskega sporazuma, ki se tičejo našega ozemlja.
S priobčitvijo tega sporazuma nam je hotel dati Grazer Tagblat, ultra nacijonalno germansko glasilo, politično lekcijo, katere moč je nje same rešila neprilike. To pa je bilo odveč, ako ne že iz drugega razloga, zato, ker prihaja to od nemških nacionalistov, katerih nasvetu ne moremo nikoli slediti. Avstrijska vlada in nemški list si zastonj ugibajo glavo, kako preprečiti italijansko propogando. Bol važno bi bilo, ako bi hoteli skrbeti za to, da izboljša njih sistem vlade, katere zatiranje in krivičnost sama podpira delovanje propogande. (30. vrst zaplenjenih.)
Zadnja odločilna faza tega razvoja se je pričela z rusko revolucijo. Ta
iznanstva. Gromoviti .vzkliki pritrjevanja so sledili njegovi zahtevi po avtonomni in neodvisni državi Srbov, Hratov in Slovencev. Koncem svojega govora se je poslanec tudi dotaknil mirovnega vprašanja, ki se direktno nanaša na težkoče prehrane."
Nato je bila enodušna sprejeta naslednja resolucija:
"Na javnem zborovanju v Št. Petru na Krasu 10. marca zahtevamo mi, zbrani delegati, na podlagi narodnega zedinjenja in naj temelju pravice samo-odločevanja neodvisno dr^vo Slovencev, Hrvatov in Srbov, osnovano na demokratičnih princip.
Vsled tega pozdravljamo in priznavamo enodušnp delovanje naših poslancev v Jugoslovanskem klubu ter njih prizadevanje za svobodo celokupnega jugoslovanskega naroda.
Vsak poskus popraviti ali revidirati sedanjo ustavo, ali jo izpremeniti na podlagi provincijalizma se nam zdi naravnost smešen. Mi zahtevamo takojšen splošen mir, ki mora prinesti uresničenje principa samoodločevanja narodov brez vsake falzifikacije. Skleniti tak mir je mogoče edinole na podlagi sporazuma med narodi in ne med vladimi ter diplomati. Naš jugoslovanski narod v zaledju in v strelnih jarkih pričakuje od te svetovne vojne zedinjenje in svobodo."
Govor poslanca Ravniharja.
Ljubljanski Slovene javlja II. mar ca:
"Politični cenzor je 7. marca prepo--vedal objavo govora poslanca Ravni harja, katerega je držal en dan prej v državnem zboru. Vložili smo pritožbo proti temu." \
Neue Freie Presse od 7. marca pri občuje iz tega govora samo oni odstavek, ki se tiče Cholma:
"Pagajanja naj bi se vršila samo med tema dvema narodoma in ako jim je nomogoče, naj odloči mednarodno sodišče. Jugoslovani menijo, da naj se brest-litovski dogovor popravi. Zadnja beseda se mora izreči v drn-gem času. ter na drugem mestu. Mir, sklenjen z voditelji boljševikov, je mir, ki jim je bil narekovan, in vsiljen. Poleg tega tudi ni res, da je bila Rusija podvržena po nemškem meču. Sedanji položaj je pripisovati edinole notranjim neredom. Jugoslovanski narod mora zagotoviti svojo bodočnost v svobodni in neodvisni državi.
(NATIONAL WAR SAVINGS DAY.)
TREASURY DEPARTMENT. Bureau of Publicity.

War Loan Organization. Washington, D. C.
Dne 16. maja 1918. Tajnik McAdoo je pooblastil sledečo izjavo:
Bistvena je, da ameriško ljudstvo arčuje in hrani zato, da koristi svoji vladi z denarjem, neobhodno potrebnim za vojno, in da oprosti zaloge in delavce, zahtevane za izdelovanje stvari, ki jih potrebujejo naše lastne vojaške sile in vojaške sile narodov, združenih z nami. Eden najboljših načinov v dosego tega namena je za vsakogar, zavezati se, da hoče varčevati in hraniti ter kupiti v gotovih dobah poseben znesek vojno-varčevalnih znamk (War Savings Stamps), kajti takisto stvarno dokaže svoje izvrševanje prakse ali navade vojnega varčevanja.
V dosego tega cilja se bo vršila pod vodstvom zakladniškega departmenta kampanja za zaobljube, ki bo na višku dne 28. junija, ko bodo lojalni Američani po vsej deželi naprošeni, da se izročijo temu programu.
Nadaljevanje vojne zahteva nepre stanih in naraščajočih žrtev. Naše mlado moštvo pošiljamo na inozemska bo-
jišča, kjer so pozvani žrtvovati ne ie svojo osebno udobnost in gmotne koristi, marveč tudi svoja življenja. Jtm-torej je primerno za ameriško ljudstvo, ki im^i predpravico ostati v varnosti in udobnosti doma, da preudari svojo sveto dolžnost, podpi- naše hrabre vojake in se resno zavezati, da hoče hraniti in varčevati - ictho, da bodo naši hrabri vojaki in mornarji založeni z živežem in obleko in orožjem in strelivom, brez katerih stvari se ne morejo bojevati.
V svrho, da bi ta resna kampanja imela največji uspeh, resno prosim za sodelovanje vseh organizacij in naprar v tej deželi, ki po svojem vplivu in x dejansko podporo lahko pospešujejo to delo. Želeti je, da se pozornost vsega ljudstva osredotoči na njegovo dolžnost, zaobljubiti vladi to vrsto pod pore za dobitev vojne, in s tem ciljem pred očmi, da bi se dan 28. junija 1918 obhajal kot Narodni Dan Vojnega Varčevanja (National War Savings Day).
Po primerni pripravi za Narodni Dan Vojnega Varčevanja dne 28. junija sem gotov, da se bo ameriško ljudstvo z veseljem udeležilo in zavezalo, postati vojni varčevalec, ker s tem stvarno dokaže svojo vdanost blagostanju dežele in svojo neupogljivo namero, nadaljevati boj, dokler ne bo zagotovljena slavna zmaga za svobodo.
C*ški*fn jugoslovanski klub sta ab; odločila,- glasovati proti proračunske 'M privizoriju. P%ki so zasledoL delovanju. Ko so še konečno v zadT uri odločili, da ne bodo al. o
nagli pokret ni samo izpremenil oblike ruske vlade, teitiveč je dal tudi svetu, tonečemu v krvi, novo in rešilno misel. Proglašen je bil princip. "Mir brez anekcije in oškodnine," kateri je bil poarjen od največje moralne sile, od predsednika Združ. držav. Temu principu je pridejana še druga misel, namreč ona samoodločevanja narodov. Tako je obsojena vojna, vsaj v teoriji, kakor tudi vsak impirijalizem, bidisi nemški ali italijanski.
Kljub temu bi bila Italija dosedaj v stanu, videti pot, da se odreče slovanski obali Jadranskega morja. Prejšnji londonski ugovor je bil na pritisk Srbije in zaveznikov več ali manj popravljen. Italija je nekoli zmanjšala svoje zahteve, toda meje, katere so predlagane za bodoče, so še vedno trn v našem telesu. Italija se more dogo-voriti s Pašičem, kar je razumljivo in potrebno, kajti do sporazuma med Italijo in Jugoslovani mora konečno priti, toda gotovo je, da nima nihče pravici, sklepati ugovora o naši deželi. Kakor nismo odobravali in tudi še danes ne odobravamo, da bila Srbija anek-tirana po monarhiji, tako tudi smo mnenja, da naj bi se tikale srbske lid-tranje zadeve samo srbskega naroda; konsekventno tudi ne praznavamo ni komur pravic, da bi storil konečno odločite« o usodi našega naroda, ki je sestavni del jugoslovanskega- naroda. Vsak dogovor, napravljen na nas raču brez našega sodelovanja, mm;, veljave za nas, pa naj bo sklenjen ali podpisan kjerkoli.
Bič vojne je izpremenil naziranje. 1 o je edino veliki napredek, katerega so prinesla zadnja štiri leta Evropi in temu novemu položaju semora Italija prej ali slej prilagoditi.
(Nadaljevanje z 2. strani.) ljeni in bojaželjni nego kdaj prej. To pot kot veterani.
Neko noč je prinesla naša patrola mrtvega Nemca. Bil je prvi, ki ga sem. videl, in istega dne sem videl svojega prvega mrtvega ameriškega vojaka. Nemec je bil 27 let star, je spa dal k 14. ulanskemukonjiškemu polku in bil je v vojni, odkar ise je ^začela. Kaplan našega polka ga je pokopal za našimi linijami.
Še vedno sem v najboljšem zdravju in upam, da ste tudi vsi vi, Sedaj končam z najboljšimi voščili za Veliko noč.
Tvoj brat
R. R. Tushek, First Lieut. 108 Inf
Slovenska narodna zveza v ameriki.
manifestacija slovencev za neodivisnost.
Slovenski Narod od 11. marca poroča o shodu v St. Petru na Krasu, ki se je vršil 10. marca. Billo je navzočeire-ga toliko ljudstva, da se je moral shod vj-šiti pod hiilm nebom. Glavni govornik je bil član kranj-kega deželnega zbora Adolf Ribni-kar, ki je v energičnih tiesedah opisoval surovo vlado absaltizn?a v tej ojni ter naštel strašne krivice, storjene nad našim nbrodom. Pri, tej priliki ;je narod z bbniipY- aplavipm popravil g r.avrančiča, postojanikega žn-jpaua, ki 3e jc vrnil, iz dolgotrajnega
Podružnicam in članom Slov. Nar, Zveze:
Vsa preteklost in sedanjost nam do kazuje, kako sorodna je bila usod^
vseli Jugoslovanov: Pri vseh treh vejah jugoslovanskega naroda vidimo isto trpljenje, isti obupni boj za svobodo in neodvisnost, isto jakost narodne zavesti in odločnega prizadevanja.
Jako Slovenci; kakor Hrvati in Srbi so imeli v preteklosti svoje lastne države, toda kmalo so postali plen go-spodštvaželjnih sosedov ter prišli pod njih jarem, pod katerim so ječali stoletja dolgo, kateri tlači nas Slovance in Hrvate še danes, Nikdar pa' ni umrla v nas nezlomljena želja priboriti si zopet samostojnost, otresti še tujfgi jdrrna tn gospodovati sani na svoji zemlji. Tč) stremljenje je rodilo vse one obupne boje JugoSlovanev pro ti narodnim sovražnikom, ki ozii&Cajo celokupen jugoslovanski narod kot e-nega najbolj svobodoljubnih.
Slovencem in Hrvatom so zagospodovali že zgodaj Nemci in Madžari med tem ko so prišli Srbi pod težki turški jarem. Usoda teh slednjih je bila ena najbolj tragičnih, in ravno oni so bili najbolj obupne boje za svojo svobodo. Njih hrabrost in doprina-šanje najtežjilj žrtev skozi vsa stoletja je zabeležena v zgodovini kot najčast-nejši in glavni znak srbskega dela našega narpda.
, Usoda junaške Srbije se je odločila sa dolga stoletja na Kosovem polju pred več kot petsto leti na Vidovo, ka-Jugoslovani kot dokaz srbske hrabro-tero praznujejo Srbi in z njimi ostali sti in svobodoljubnosti. Tega dne je dokazal srbski narod, kako zna ceniti svojo svobodo in neodvisnost, da raje da svoje življenje, kakor pa dabi živel v sramotnem suženjstvu.
28. junija 1389. leta jc zmagala srbska čast nad smrtjo. S svojimi telesi so zagradili Srbi in za njimi Hrvati in Slovenci po divjim barbarom v osrčje krščanske Evrope. Stoletja je stal naš
troimeni narod na braniku kulture, časti in napredka, umiral je in trpel, a vedno je imel pred očmi sveto geslo, da je bolje častno umreti, kakor sramotno živeti.
Tudi danes toje Srbi in z njimi mi Jugoslovani v prvih redih v borbi proti modernim Hunom in barbarom iz Zapada in Vzhoda. Tudi danes se vpraša med nami, kakor na dan Kosovske bitke: "Tko je vjera, tko li je nevjera?"
Obupna je ta borba, ki se bije proti sovražnikom človečanstva. Naš narod je pretrpel v njej, kakor nobeden drugi. Naš tržaški poslanec dr. Oto-kar Rybar je v svojem govoru dne 28. junija 1917, torej na Vidov dan, v državnem zboru na Dunaju tozadevno rekel sledeče:
Grozote vojne niso nikogar težje pogodile, kakor nas Jugoslovanov: Poljska in ukrajinska mesta še stoje njih se razvija še živahnejše življenje, kakor' pred vojno. Toda pojdite na Balkan, v Bosno, Hercegovinov Dalmacijo, in videli bodete, kako so od nekdaj cvetočih pokrajin ostale vasi in mesta v samih razvalinah. To se ni delalo, ker bi tako zahtevale potrebe vojne. Nasprotno, pri nas so oblasti pustošile svojevoljno; divjale so proti vsemu, kar nosi slovansko ime in to na ta način, kakoršnega še ni videla Evropa od bitke na Kosovem.
Od Kosova še ni naš narod videl in doživel slične katastrofe. Naš bedni narod je razkropljen, iz posameznih krajev so odganjali otroke in žene in starčke v sužnost, kakor nekoč stari Rimmljani in Grki prebivalstvo poH.-jarmljenih dežel. .. Samo iz okolice Niša so odgnali 30.-000 naših ljudi v maloazijske pustinje. Borba, ki gr$ za našim uničenjem in iztrebljenjem, se vodi proti nam."
Mi tO yemo, ali smo pripravljeni na vse. Dokler so nami ljudje, ki narodno čutijo, hočemo to ^C!"'10; nam je usiljena, dobojevati do konca, brez kompromisov, brez strahu, ker to je sveta borba proti podlemu tiranstvu.
Zato naj bo Vidov dan živi simbol ncomahljive borbe za uresničenje naših idealov.
Izid te borbe pomeni za naš narod vstajenje, svobodo in »rečo, Ali zmago ideje, ki nas vodi v tej obupni borbi, moremo slaviti že danes, kajti brez Ozira na izid znamo, da zgodovina ne bo pozabila zabeležiti, ^a so Srbi položili vse, kar so imeli — premoženje, življenji in celo svobodo — za čast .svčjo in jugoslovanskega naroda. Ravno tako mora biti zabeleženo, da so vsi Jugoslovani po vzgledu svojega Pijemonta pripravljeni žrtvovati vse — brez ozira na surovost in moč sovražnikov, brez ozira na preganjanja, ki so jih pretrpeli in ki jih še čakajo — za to, da rešijo čast svojemu imenu.
Duh vitezov s Kosovega polja naj navdaja danes ves naš narod, naj ga vodi v boju in podžiga k najtežjim žrtvam za čast, svobodo in neodvisnost celokupnega jugoslovanskega naroda.
Celokupen del našega naroda srbskega imena se priprevlja, da letos posebno proslavi sporni^ onih, ki so na Kosovem žrtvovali življenje za svobodo naroda. Ali tudi Slovenci inHr-vati imamo največ povoda, da praznujemo z njimi vred ta naš narod praznik, da se spominjamo vseh velikih žrtev, katere je doprinesel srbski narod v sedanji vojni za našo vzajemno svobodo.
Slovenci, naj ne manjka toraj nikogar izmed Vas pri proslavi Vidovega ne, s čemur hočemo zitova dokazat lašo narodno edinstvo in odločno vo
ljo za svobodo naroda. Združeni smo v trpljenju in v borbi, združeni hočemo biti tudi v svobodi, združeni hočemo biti v proslavi naših narodnih velikanov in mučenikov, srbskih, hrvatskih slovenskih.
Cleveland, O., v juniju 1918.
Pavel Schnelier, predsednik SI. Nar, Zveze.
(Nadaljevanje z L strani.) poskušale ponoči prekoračiti reko Matz blizu reke Oise, a so bile zaustavljene po francoskem sreljanju, pravi današnje naznanilo pariškega vojnega urada.
V krajevnih bojih severovzhodno od Ginetske hoste, južno od Dammar-da in okraju Vinly (severozapadno od Chateau Thierry) so Francozi ujeli sedemdeset Nemcev in uplenili več strojnih pušek.
Villa še vedno rogovilL
El Paso, Tex., 13. jun. — Petdeset Carrranzovih vojakov so usmrtili razbojniki pod osebnim vodstvom Fran-cesca Ville, ki je ustavil in oropal neki vlak blizu Santioga Papasquera, Du-rango, po tukaj danes prejetih poročilih. Razbojniki so baje odvedli v gore enajst potnic, večinoma deklet.
ZABASANOST
je premnogokrat povzročitev raznih bolezni in nadlog. Toraj, najprvo je odstraniti vzrok, da se bolezen in nadloga ne vcepi. To pa storite s tem, če vzamete Severove Jetrne Krogljiee (Severa's Liver Pills) predno greste spat. Lahko vzamete eno, dva ali tri in prepričali se boste, da so imele dober uspeh, ker te krogljice uredijo pr^. bavne organe in pomorejo prebaviti tvarino v želodcu, preprečijo zabasa-nje, npmir, dviganje, glavqbql, slabo prebavljanjp in razne jetrne nerede,
-viala
stekleničica
ŠeverfiVih
Tetrniht
Krogljic stane 25 centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. June.
3—Mil!—	I
Pri prehladih
▼drgnite vrat in pran, kitkor tudi stopala. 4 Dr, Rlctiter-Jevem
PAIN-EXPELLER
UCinkuje takoj olajSljivo in prijetno.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra.
35«. in 65c. T lekarnah iu naravnoat oo F. AD. RICHTEK & CO. )«-80 Washington Street, New York, N. Y
SALOON NAPRODAJ.
Prodam iz svoje roke dobrostoječo gostilno ali saloon, kjer obstoja trgovina že stalno 12 let. Vzrok, ker sama ne morem trgovine voditi.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti na:
MRS. URŠULA ZABUKOVEC, 800 Moen Ave., Rockdale, Joliet, 111.
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496. 519 Marble St.	Joliet, Illinois
SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR.
Barvam poalopja, anotraj In mnaj, ter opravljam vaak posel, ki ipafe v barvarskega ofcrta podredje.
Obetam rimM H»lr,
.t.uii. 4.'.IVJ .
18. JUNIJA 1918.
H
Pod svobodnim solncem
Povest dsLvrLitL dedov 1. i| SPISAL F. S. FINŽGAR h ■ i|
ml	'm
eB(SBsas®aaafflsia®Bii®BaiiBaaasiBSfflsi®si!@aaiiai!iit»i
(Dalje.)
Ko je Epafrodit hodil po peristilu in pri šumečem vodometu z nagubače-čenim čelom snoval načrte, prdrti nenadoma ber naznanila k njemu Cirila.
Zasopla in zaplakana se je zgrudila k njegovim nogam. Grk se je preplašil.
"Cirila, kaj se je zgodilo?"
"Gospod, otmi Ireno, otmi gospodarico!"
Ihtela je glasno in dvigala kleče na tleh sklenjene roke k njemu.
"Kaj se je zgodilo, govori naglo!"
Epafroditu se je ielo nabralo v grozne gube, katere so naznanjale usodne slutnje.
"Azbad je vdrl v Irenino Sobo. Vinjen je prišel v ranem jutru. Klečala sem in ga rotila, naj ne moti gospodarice. Kruto .me je udaril in odpehnil vrata."
"A tako," je zarjul, "to je bolezen Irenina! Pobegnila je, da se nasiča ob barbaru! Kje je?"
"Odleglo ji je v jutro," sem lagala — Kristus mi nc zameri "in je šla
molit psalme v cerkev naše ljube Go-___ h
spe.
"Aha, molit psalme! Že vem, kam hodi molit psalme, nečistnica! Pomagam ji pri tej molitvi! Sramota za dvori"
"Nato je odvihral besen kot zlodej. Jaz pa sem zbežala in tekla, da ti naznanim. O Bog, če pride sem— o Bog! Gospodarica je izgubljena! Otini jo, pri Krj'stu, reši jo!" .Epafroditu so se oči poglobile v dupline pod vršečimi obrvmi in ogenj je bliskal v njih.
Dasi duhovit, vajen spletk, ravno-udšen v najbolj zamotanih rečeh, je osupnil trgovec, pred njim se je dvignil prazen pergamen in on ni vedel v trenotku, kako bi zarisal prvo potezo novega načrta.
"Gospodarica je na vrtu, odeta v sužnjo toniko. Poišči jo, ostani pri njej in ji iskušaj to rahlo povedati, da se nep restraši. Jaz pomislim, kaj nam je storiti."
"Otmi jo, gospod! Beži naj —"
"Pojdi!"
Epafrodit je zopet hodil in postajal po mozaiku krog šepetajočega vodometa. Z roko je potezal preko nagubanega čela.
Z desno roko je udarjal krepkeje ob tlak, iskal misli, iskal izhoda.
"Dobro igraš, prokleta, in komaj ti bo Epafrodit kos. Eno zanko snamem z vratu, že me zadrgne v novo. In vendar se moram oteti mrež, moram, pri Paladi, moram! Hči barbarskega medvedarja vendar na nadkrili potomca najduhovitejšega naroda!"
Premišljal je, kaj se ptegne zgoditi.
"Azbad gotovo ispusluje še danes pri despojni, da "sme zajeti s palatine! p:> segel po strupu--
oddelka palatincev in povprašal po Epafroditu.
"Govori, pred teboj stoji!" se mu je predstavil mrklo gospodar.
"Vzvišenost načelnika palatinske vojske — magistra equitum — Azbad vpraša tvoje gospodstvo, ali nitukaj Slovena Oriona — Iztoka?"
"Sporoči, da ga pogrešam sam in takisto vprašujem po njem. Tukaj jezdec s pismom don jega, naj se vrne domov, ker ga je obiskal oče."
Epafrodit je potegni! pergamen A-rabcu izza pasa in ga ponudil stotniku.
"Citaj!"
Ko prebere stotnik, vrne list in pravi:
"Torej je utekel, nehvaležni barbar! Šestero Slovenov je izginilo nocoj z njim vred s straže v carski palači. Tekači so šli za njim. Pa ga ne ujemo— zakaj nedosegljiv je."
Epafroditu se je zazdelo, da se mu je zazibal pod nogami mramorni tlak. Z največjo duševno prožnostjo je zatajil pred stotnikom, kako je učinkovalo nanj to strašno poročilo.
Tehtno je ponovil za stotnikom:
"Torej utekel, nehvaležni barbar!"
"Zahvaljujem tvoje gospodstvo za sporojilo. Vendar dovoli, da ostaneta dva hoplita pri vratih, dva pa gresta k morju v pristan. Tako veleva Azbad, magister peditum, po najvišjem naročilu svetepa despota!"
"Svobodno!"
Centurio je pozdravil vojaški Epa-frodita, odbral štiri hoplite ter jih razpostavil na odločena mesta. Z drugimi vojaki se je vrnil s sporočilom k Azbadu.
.Ko je Epafrodit prišel v peristil, se je sesedel na kamenito klop. Glava mu je klonila nap rsi — pred dušo se je razgrnil silen kaos in v hipu ni vedel ničesar. Ponavljal je samo v krčevitih vzdihih:
"Iztoče, Iztoče, kaj si storil? Irena
—* sirotica! Oj nezvesti---" Če
je dobil trgovec poročilo, da se mu je razbila barka, če so njegovo karavano zalotili roparji, če je v hipodromu zaigral vreče zlata, namračilo se je njegovo čelo, toda njegov duh ni klonil. Še več je tvegal in se z večjo energijo se je lotil dela.
Ta vest pa, da je utekel Iztok, ko je izvabil Ireno, ko je njega pritiraia na rob pogibeli — ta vest je podrla njegovega duha. Dolgo je slonel kot brezdušen na trdem kamenu. Zgrozil bi se bil, ko bi bil zvedel: Iztok je padel od roke zavratnega morivca. Toda občudoval bi ga in mrtvega bi ljubil. Tako pa je otel sebe — in urno ril najboljše srce — ubil Ireno in nje no srečo.
Polaščala se ga je neobčutnost; napisal bi oporoko in obdaril Ireno, Sam
Bolest je prevelika, prešibko tvoje telo.
mojo hišo. Ce se to zgodi, nimam kotička, da bi skril Ireno; Če jo dobe pri meni, je izgubljena, z njo vred jaz.
■Pretresla ga je ta misel. Planil je kvišku.
"Ne; nikdar nočem! Če je ves svet
Strašna zagata! Ali naj gre na jadrnico j izdati satanu, jaz se neti maknem.
Kam pojdeš?"
Na pot, domov v Topir, k stricu. Preprosiva se s Cirilo do doma — siroti — in Bog, ki je poslal angela spremit Tobija, pospremi naju — zapuščeni in nesrečni. Moje upanje je neomajno!"
"Ne smeš, ne moreš. Voz ti dam, najboljši voz in varno spremstvo."
"Prevelika je tvoja dobrota!"
\"Zate, angel, premajhna! Pojditfc peš do adrinopolskih vrat! Zunaj vaju dohiti voz. Najboljšega voznika pošljem in spremstvo. V Solunu imim kupčijskih poslov. Potovala boste do Topira varno in udobno."
"Daj, gospod, daj, povrni ti Bog! Obnemogla bi gospodorica in umrla na poti."
Cirila je pokleknila pred Epafrodita in ga prosila.
Irena je šla tresoč po vsem trelesu med veselo razcvelimi rožami — sama roža brez življenja.
Epafrodit je gledal za njo — gren-kost mu je silila v oči, roki je zaprl in šepetal:
"Blagoslovljena, ti edina, ti sveta
>V	- I
Irena seje, oblečena kakor popotna sužnja, takoj s Cirilo odpravila v mesto proti adrianopolskim vratom. Tako je naročil Epafrodit. Vojaka se nista zmenila za sužnji, ki sta šli skozi vrata.
Eno uro po njunem odhodu je skozi obl oenžz
ista vrat odpeljal voz, ki je bil na videz obložen s platnom in bisom za trgovca v Solunu. Stražnika sta pregledala voz, ki je nesumljiv svobodno oddrdral proti osrednji cesti. Za njim
je odšlo šesttero jezdecev — v varstvo. * ♦ *
Popoldne je minevalo. Nikogar ni biloz dvora, ne Azbada, ne kvestorja. Epafrodit je slonel v majhni sobici na otomini in globoko zamišljeni pre-udarjal kruto usodo. Po dolgem premisleku je začel odpuščati Iztoku. "Morda je bil celo napaden, z mečem si je naredil pot! Sloveni, ki so baje ubežali so mu pomagali, da se je otel. Irena veruje vanj — verje v njegovo zvestobo — sirota! Kako kleta je usoda, da raztrga dvoje src, ki se tako ljubita. — Prokletšvo božje onim, ki so to povzročil____"
Mrak je že legel — še nikogar z dvora. Epafrodit se je umiril. "Rešena je svila, rašen Iztok, rešena Irena — moj dolg je poravnan." Domislil se je Radovana in poslal ponj.
Godec še ni vedel ničesar. Celi dan je poležkoval in se odpočival ter se pridno razgovarjal z vrčem; natezal in ubiral je strune na plunki; ko je izvedel, kaj se je zgodilo, se mu je lice vz-radovalo.
"Vendar nekaj godčeve krvi v njem je veselo pomislil, "Godec se zagleda, zaljubi, zapoje — pa pozabi in gre svojo pot."
Grk mu je odgovarjal, da ne.,iaztime tako krutega srca. On da je drugačne krvi. Njegov narod je vodil vojno deset let zaradi ene same — lepe Helene.
Med pogovorom huškne za\ita po-stva v liospitalij, kiar sta pila Radovan in Epafrodit grško vino.
"Spiridijon!" Trgovec je je spoznal. Evnuh je prestrašeno gledal godca in si ni upal izpregovoriti.
"Ne boj se ga, govori svobodno!" "Gospod, Iztok, magister podditum,
MALI OGLASI.
!R S
ug
SfiSSSSŽiSŽiSSSi m S S ifiSSigiKiifi
ŽENITNA PONUDBA! Vdovec, star 44 let brez otrok si želi dobiti Slovensko v starosti od 25 do 40 let kmetskega rodu. Na denar se ne oziram. Ako katero zamima naj mi piše. Martin Pilich, 330 N. 5th St., Kansas City, Ka ns.	2t—56.
IŠČEM PRILETNO ŽENSKO, SA-sko ali vdovo, ki je doma od šmi-heljske fare pri Novem mestu, stro od 35 do 50 let, za stalno od hišno in gospodinjsko delo. Več se po-izve pismenim ali ustvenim potom. Katero to zanima naj piše na F. S. Baudek, L. Box 204, Port Washington, Wis.	3t—56.
Dolžni o te
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi. vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Americ Best at Bloveni
ŠTI
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Slovenske iospodittje
so prepričane, da dobijo pri meni nif boljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerijt «
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in p-kajeno meso vse druge pedmett ki spadajo v področje mesarske in cerijske obrti.
Pri spahnenju in zdrobijenju
vdrgr.ite tkkoj s Dr. Rlchter-jevem
ifm
IXPELLER
V r: bi i« .v> 1st pri slov«>n»klh drniiiah in priljubljen kot (iumače ercUstvo.
Tedlr.o pravi s varstveno znamko sidra.
303. in G5c. v li-kam&h in naravnost od F. AD. RICH. E8 & CO. -SO Washington Street, New York, N. Y.
DR. E. H. STEWART
ZOBOZDRAVNIK
413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS.
Odbor za leto 1918.
Predsednik........... G«orge Stonich
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbich
Blagajnik.........Anton Nemanich st.
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar.
Chicago Phone 986.
Zanesljivo zobozdravljeuje.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite torej it) poskusite naše meso.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor pla ča takoj ob pristopu $3.00, to je toliko ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore, v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko ir napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
Nizke cene in dobra postrežba it naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Priporočam svoje podjetje vsem jakom, zlasti pa našim gospodinjam
Spoštovanjem
John N. Pasderfc
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, I"
Zašli
Na
IZVANREDNA PONUDA
SLABIM LJUDIMA
Vk
Potrebno Je samo poslati Iznos od 50 ee"
Slabi t nervozni ljudi temeljito i traroife olakšani kroz uporabu NOVO ljeka.	■
Je izvrgtan ljck, koji je olakgaoy tisufiama. Ako ste bolestni ill pobo", vate, ako trpite od živCane slWfT izgubljenja snage, lil ste sjetni i turt">" ili su vam hladne ruke i noge, ni trpite od glavobolje. slabe i neredom'j probave, bolesti želudea. bubrega vodopustnih organa, ružnih sanja. dljlvosti, strašljivosti ill nesposobna, l pokazati se naravnim, kao ostali U"., tada te vam biti pomoženo sa NVI.
jel de Ije
ljekom. Ovaj če vas ljek u kraj
tko"!
Jaklm. zdravim, sretnim i sposobni" (e ilvotne naslade. Za dokaz toga, OB NOVO to uCinitl za vas, mi čemo poslati 15-dnevno ljeCenje, vrijednO BADAVA, nnkon što fiemo primlti ^J u ime i prezime, zajedno sa 50 ceni' . markama Ili srebru za prlpomoč I'"- j rine i odpreme. Molimo, da <lrž»« ; umu, da ovo liije maleni uzornK. ^ podpuno 15-dnevno lječenje, koja^,,. podati podpunu olakSicu u mnogi}"1 gajevlma. Ova ponuda je samo xa - J novlto vrijeme. Stoga nm.i 1 J JS okljevanja, 1 upomenite i: .i i 1 ■ ste Citall, a ml čemo vaui 1'"" ( ljeSenJe odraah.	-V
NOVO COMPANY. .
Dept. 31, Box 4000, Philadelphia, r
Pr
Pl ja
Zi
ni
in odpluje? Kako ubežjjn potem jaz, j Novi načrti! Epafrodit zmagan- Telo . tvoj varovanec je v ječi pod carsko pa če bo sila? Proč pa mora. Ko Teodora mi zmorete, duha ne boste!"	j lačo, odkoder nc •pride nihče na be',
še izve, kaj je opravil kvestor — da jel Hitro se je napotil na vrt k Ireni. dan.. ."
prišal s praznimi rokami, potem bo de-j Pod pinijo je sedela ob žuborečem Radovanu je zdrknila ča^i iz roke in lala z vsem peklom, da nas uniči.Stra- -tudenčku. Cirila ji je spletala šopek se razbila na mozaiku. Zakri al je m šna zagata! Da bi se vrnil vsaj Iztok! iz natrganih rož. Moreče slutnje se me polaščajo čez-dalje bolj."
edel na tla — Epafrodit se je pa
"Jasna dvorjanica, nežna si, kakor stresel v mrzli groznici, stisnil krčevito mlada lilija; ali tvoj duh je ustvarjen' ustnice in skoznje bruhnil kletev na
despojno:
"Zmagali si. zniija, prokleta.. '
Chic. Phone 2768. N. \V. Phone 1113
STENSKI PAPiF
Grk bi bil postal skoro malodušen. za bridkost. Ne ustraši se!" Da>i je bil njegov duh živahen kakor! "Govori, dobrotnik! Trpljenje stiska mladeniča, je vendar staro telo obču-' mojo dušo. Pripravljena sem." tilo breme, katero si je naložil. Skoro "Stotnik je prinesel vest, da je Iztok mu je bilo žal, da je prevzel to nevar- ubežal." no igro, v kateri morada celo izgubi —! "Hvala Kristu, da je otet!" *a!gra vse. Ni se bal smrti, bal se je) "Dete, tvoja ljubezn je edina na sve-sramote in zavesti, <ia utegne končati tu! Uzežal je brez tebe, nehvaležne*! sijajno življenje, polno ugleda in bogastva — sramotno, .nečastno, uničen od krempljev te peklenske hijene
(Konec prve knjige.) * * *
II. KNJIGA.
PRVO POGLAVJE.
Pod Svarunovim gradiščem, na o-
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oll« in firnežev. Izvršujejo se vsa ba-varska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenah.
Alexander HarasX
r\ Chi. Phone 37« U N. W t.
120 Jefferson St.
JOLIET, ILI
Jour&iu.
PIVO v STEKLENICAH. |
C or. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS
i*
Dobiti
je moral najprej Iztoka, da se posvetuje. Naj ima službo kjerkoli — pustiti jo mora, da se zgla-i pri njem. Naj obvesti Slovene in Goto— če bi Azbad nap al hišo, da so pripravljeni. Pa naj se započne pravi boj, anarhija — je vseeno.
Naglo je napisal košček pergamena, da odpošlje v vojašnico do magistra peditum najhitrejšega tekača na konju, ki naj izroči poziv, da se Iztok takoj oglasi na domu. Na slokega konja, ki je bil slovit v hipodromu, se je povzpel takisto sloki Arabec, najboljši jahač.
EEpafrodit mu je naročil, naj ne štedi konja, naj predirja kompos, gre od vojašnice do vojašnice, dokler ne najde Iztoka, katerega naj takoj privede semkaj.
Vratar je prijel za zapah, da otvo-i težka vrata pred vestibulom, konj se je' povzpel kvišku in nestrpno grizel v brzdo. Kar zadoni krepek udarec na vrata.
''Iztok," pomisli Epafrodit.
Vrata se oilpro, zasveti se zlati šlem, Grka prešine veselje. Ali za prvim ilenom se pojavi drugi — tretji. Ni bil Iztok. Tuj stotnik je prišel na čelti
■■■VI . gi
Zapustil te je, pozabil! O, ti nesebična, krogli, vpomlad lazoraili njivi, se JC gg angel spasitelj!"	pripogibalo klasje zorečega ječmena.
"Uničena je moja >reča. toda on je Tuintam se je iz srede njive dvigal, |*j rešen. Slutila sem zlo. Toda angeli gost grm, katerega se ni ljubilo iztre- gj so ga čuvali in oteli. Kristus J;{a j biti ratarju, dobro v edoč.cmu, da dnino j [*] spremljaj na begu."	| pomlad bržkone drugod zastavi plug
Epafrodit je >tal pred Ireno kakor za novo setev.	| gjj
okamcnel. Te ljubezni nirazumel. Vi-1 Z okopov gradišča je v pozimski 1110- g,: del je, kako je Irena prebledela. kako či in snegu zdrsnila plast zemlje; med,® so se ji burno dvigale prsi, slišaPje j .zelenim rušjein so se videle rjave strit-utripe srca, ki je vztrepetalo in tonilo ge. Krog in krog gradišča je dremala v solzah. Toda zale besede in so iz- vroča poletna tihota. Tudi s prpstra

pregovorile njene ustnice o njem, l.a- J nih planjavah prav do širokega moč- . j*'
virja Mursiana se ni glasilo meketanje g) la čed. Pastirji -o zagnali v goste sence [*!
terenm je žrtvovala vso srečo.
"In če ^daj Azbad pride sem poišče tebe, jasni angel?"	! in tenarrili pod košatimi hrasti.
"Ne dobi me, ker grem. Obupala Na travi vrhu okopov je sedel Sva sem, ker ni bilo Iztoka doslej, in mrla sem v strahu, da mi poveš: Ubit je. umorjen. Sedaj sem vesela, da je otet—"
Irena se je dvignila. Trepetala je kot topolov list v vetru. Morala se je
nasloniti na zvesto Cirilo.
"Pojdiva, Cirila, moja edina, proč od grobov, ki krijejo mojo srečo. Otel se je on — zapustil me je, ker je moral — pozabil me nc bo nikoli. Moja vera vanj je brezmejna. Pojdiva, Bog bo z nama I"
Prestavila je tresoče se noge, kolena so ji klecala. "Nc moreš, ne smeš, hčerka moja!
' run.
Vso zimo se ni gen 11 iz stanišča. Z nikomur ni govoril, nikdar veleval, ni poprašal po teletih in jagnjetih — na ovnovi koži je ždel in božal edinico, ko je sedela ob njem in predla i/, lanu tanke niti za platno. Celo pomlad ga ni zdramila. Devet sinov je padlo v boju — pa prebodel je vse rane. Ko pa je izginil zandnji sin, Iztok, ko je v rodu zavladal razpor, se mu je v duši vsesal gnev, osrčje mu je grizla bridkost, in slavni starosta je klonil v gube, molčal cele tedne in s trudnimi vzdihi klical Morano,
(Dalje prih.)
m
Naročite zaboj steklenic novega piva,
E^ki se imenuje:	==
Eagle Brew
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
OBA
South Bluff Street
TKLEFONA 40B
# JOLIET, ILLINOIS
!
i i