Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gnippo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo ....	» 15.000
Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	
Wk
Leto XXXI. - Štev. 24 (1557)
S potouanja Janeza Paula II.
Gorica - četrtek, 14. junija 1979 - Trst
Posamezna številka Lir 200
TO JE ZMAGA: NAŠA VERA
Sv. oče Janez Pavel II. je v nedeljo zaključil svoje roman j e-poto vanje po Poljski. Pot ga je popeljala od Varšave preko Gnjezna, Čestohove, Krakova v Oswiecim (Auschvvitz) in v njegove rojstne Wadovice. Bilo je predvsem romanje na kraje, ki so Poljakom sveti. To so najprej kraji posvečeni Mariji Devici: Jasna gora s črno Marijo, potem Kalvarija Zebrzydovska, Mati božja Ludzemierska v Novem Targu, Marija Milosti v Varšavi. Nato so kraji poljskih svetnikov: sv. Vojteh v Gnjeznu, prvi Poljski škof, in mučenec sv. Stanislav, bi. Maksimilijan Kolbe v Osvviecimu, poleg sv. Hedvike in drugih svetnikov ter blaženih, ki jih je sv. oče počastil na svojem romanju.
Bilo je pa tudi srečanje z rojaki in nekdanjimi verniki, posebno v Krakovu in v Wadowicah. Pa srečanje z mladino. Tej je sv. oče posvetil močno pozornost tako v Varšavi, kakor v Čestohovi in akademikom v Krakovu. Mladina je sv. očetu njegovo ljubezen povrnila in ga po vsej poti spremljala v stotisočih z največjim navdušenjem.
V OSVVIECIMU Vendar se zdi, da je njegovo romanje-potovanje doseglo človeški višek v Osvviecimu, kraju trpkega spomina. V Osvvieci-mu ali Auschvvitzu je bil v četrtek popoldne. Z mašo je začel ob 16. uri. Ves obred se je pa zavlekel do 18.30 in čez. V Italiji so celotni obisk oddajali po televiziji in mnogi so na ta način bili ne samo v duhu, temveč po televizijski oddaji navzoči skupaj z milijonsko množico, ki se je zbrala na tem kraju trpljenja. Ta obisk in papežev govor med to mašo bi morala zresniti vsakogar, ki se čuti človek. To so spoznali tudi poljski komunisti in so to edino svečanost oddajali v celoti po svoji televiziji. Tudi Sovjeti so se je spomnili *■ nekoliko besedami, ker se je tudi sv. °če spomnil Rusov in njihovega doprinosa v boju zoper nacizem. Janez Pavel II. je obiskal vse glavne postojanke v Osvviecimu, kjer je bil že prej tolikokrat kot študent, duhovnik in škof. Sedaj pa je Prišel še kot papež.
GOVOR SV. OČETA Pomenljiv je bil govor, ki ga je imel med mašo. Začel se je takole: »To je sniaga, ki je premagala svet: naša vera. Te besede iz pisma apostola Janeza mi prihajajo v spomin in mi segajo v srce, ko se nahajam na tem kraju, kjer se je dopolnila posebna zmaga vere, vere, ki rodi ljubezen do Boga in do bližnjega, edina, najvišja ljubezen, ki je pripravljena dati življenje za bližnjega.
SPOMIN BL. M. KOLBEJA To zmago vere in ljubezni je na tem kraju doprinesel mož, ki mu je ime Maksimilijan Marija, priimek Kolbe, poklic (tako je bilo napisano v seznamih taborišča) katoliški duhovnik... po milosti božji •n sodbi Cerkve pa svetnik.
Zmago vere in ljubezni je ta mož doprinesel na tem kraju, ki je bil zgrajen v zanikanje vere, vere v Boga in vere v človeka, in v teptanje ne samo ljubezni, nego Vseh znakov človeškega dostojanstva in človečnosti. Kraj, ki je bil zgrajen na sovraštvu in zaničevanju človeka v imenu neke divje teologije. Kraj, ki je bil zgrajen na krutosti. Na ta kraj vodijo vrata, ki stoje še danes in na katerih je zapisano: "Arbeit macht frei”, delo osvobaja. To je grd posmeh, ker se je tu notri godilo ravno nasprotno.
Potem ko se je spomnil p. Kolbeja je sv, oče omenil še nemško redovnico judovskega porekla Edith Stein, ki je tudi fcginila v krematoriju, doma pa je bila iz Poljske zemlje.
OBTOŽBA TOTALITARNIH REŽIMOV Ali se bo še kdo čudil, da je papež, ki je bil rojen in vzgojen na tej zemlji, papež, ki je prišel v Osvviecini, da je ta papež Začel svojo prvo encikliko z besedami Re-
PO DVOJNIH VOLITVAH
demptor hominis", in da jo je v glavnem posvetil človeku, njegovemu dostojanstvu, grožnjam, ki jim je izpostavljen, in končno njegovih neodsvojljlvim pravicam, ki jih tako lahko poteptajo in uničijo nasilni ustroji? Dovolj je, da človeku vsilimo neko ideologijo, neki nazor, po katerem so človeške pravice podvržene zahtevam političnega sistema, tako da dejansko ne obstajajo več.
Prihajam na ta sveti kraj, v katerem se je rodil, lahko rečemo, zavetnik našega težkega stoletja, kakor se je rodil pod Bo-leslavovim mečem sv. Stanislav, zavetnik Poljske.
Prihajam, da pomolim skupaj z vami, ki ste danes prišli sem, in s celo Poljsko in z vso Evropo. Kristus hoče, da jaz, ki sem postal naslednik apostola Petra, pričam pred celim svetom o tem, kar tvori veličino človeka naših dni in njegovo revščino, njegov poraz in njegovo zmago.
Po teh pretresljivih besedah je papež Wojtyla imenoval vse jezike, ki imajo tam spominsko obeležje. (Ni pa imenoval slovenskega. Ali ni tam znamenja s slovenskim napisom?)
V nadaljevanju se je še posebbej spomnil Judov, ki jih je nacizem obsodil na uničenje, ter Poljakov, ki jih je v zadnji vojni umrlo šest milijonov, to je ena petina prebivalstva.
OBSODBA VOJNE
V Osvviecim ni mogoče priti samo na ogled, je nadaljeval sv. oče, treba je s strahom pomisliti, kje se nahajajo meje sovraštva, meje uničevanja človeka, meje okrutnosti. Osvviecim je priča vojne, ki prinaša s seboj sovraštvo, uničevanje, brezsrčnost... Za vojne pa ne nosijo odgovornosti samo tisti, ki so zanje naravnost krivi, temveč tudi vsi tisti, ki ne napravijo, kar jim je mogoče, da bi vojne preprečili. Zato ponavljam besede Pavla VI: pred Organizacijo združenih narodov: Nikoli več vojne! Mir mora voditi usodo narodov in vsega človeštva.
ZA ČLOVEŠKE PRAVICE
Če pa hočemo, da bo ta klic iz Osvvie-cima imel sadove za Evropo in za ves svet, je potrebno, da spoštujemo človeške pravice, kakor so jih potrdili Združeni narodi in Janez XXIII. v encikliki Pa-cem In terris. Potrebno je zagotoviti vsakemu narodu pravico do obstoja, do svobode, do neodvisnosti, do lastne kulture, do poštenega napredka.
Svoj pretresljivi govor je papež zaključil takole: Govori vam naslednik Janeza XXIII". in Pavla VI. Toda govori vam istočasno tudi sin naroda, ki je v teku stoletij utrpel hude stiske zaradi drugih narodov. Vendar tega ne omenjam zato, da bi obsojal, temveč zato, da bi spomnil. Govorim v imenu vseh narodov, ki so njih pravice teptane in pozabljene. Govorim zato, ker me k temu silita resnica in skrb za človeka. Sveti Bog: Kuge, lakote, ognja in vojne, da vojne, reši nas, o Gospod.
ZAKLJUČEK
Za zaključek naj spomnimo, da ni sv. oče v celem govoru nikoli omenil ne Hit-
SLOUENSKI GLAS ZA EVROPO N MANJŠINE
Ni se še polegel odmev zadnjih parlamentarnih volitev 3. in 4. junija, že so z vso silo stopile na plan evropske volitve. Politične sile so imele pravzaprav le borih par dni za evro-propagando, volivci so bili že nekoliko utrujeni in naveličani, vsemu pa je vtisnila svoj pečat še neznosna in za ta čas neobičajna vročina. Kljub vsemu je prišel še 10. junij in z njim volitve za prvi evropski parlament.
SLIKA NOVE EVROPE
Volitve same na sebi so bile gotovo pravi test za vsa dosedanja evropeistična prizadevanja in napore. Posamezne evropske države, ki so pri tem sodelovale, pa so na nedeljskem glasovanju tudi pokazale, kako pravzaprav volivci mislijo o Evropi in koliko jim le-ta pomeni. Morda se po splošnih rezultatih in volilni udeležbi da razumeti, da je pravzaprav velik del zahodnoevropskih držav še daleč od prave evropske zavesti, in to vsaj kar zadeva širše ljudske plasti. To nam potrjujejo predvsem številke, ki v odstotkih kažejo na udeležbo pri evropskih volitvah. Tako imamo najvišji odstotek v Italiji (85,9); sledijo Luksemburg (85), Belgija (81), Nemčija (65), Francija (60,2), Irska (58), Nizozemska (57), Danska (48) in Velika Britanija (32,2). Slednje številke so zares porazne, saj kažejo na izredno in skoraj bi rekli totalno nezanimanje volivcev za probleme evropske skupnosti.
Kakšni so bili uspehi na vseh teh volitvah? Kdo je zmagal? Če se bomo tu omejili samo na nekaj splošnih podatkov, lahko zatrdimo, da so v glavnem odnesle v vseh devetih državah članicah največ glasov prav sredinske sile. V Franciji stranka predsednika Giscarda (francoska
predstavnica minister Simone Weil je sedaj glavni kandidat za predsednika novega evropskega parlamenta), v Veliki Britaniji konservativci gospe Thatcher, v Zvezni republiki Nemčiji združene CDU in CSU (krščanski demokrati oz. social-ci), v Italiji napredek sredinskih laičnih strank, podobno v državah Beneluxa in na Danskem. Kar zadeva levičarske sile, pa je slika vse drugačna. Komunisti imajo določeno vlogo le v Italiji in v Franciji, sicer so povsod neznatna oz. neobstoječa sila. Vsekakor pa ima PCI gotovo na obeh sedanjih volitvah, parlamentarnih in evropskih, svoje negativno leto, v kolikor je občuten padec močno ošibil njegovo propagandno in politično vlogo. Drugače je s socialisti, ki imajo (skupno s socialnimi demokrati) v evropskem merilu pravzaprav prvo mesto, za njimi so krščanski demokratje, ki poleg italijanske DC obsegajo v glavnem francoske, belgijske, nemške, irske in nizozemske pristaše. Tretji najmočnejši blok v novem parlamentu v Strasburgu pa je konservativni, ki zajema poleg britanskih konservativcev še razne zmerne demokratske stranke. Šele na četrtem mestu so komunisti, njim pa sledijo liberalni demokratje.
ODMEV NA POLITIČNE VOLITVE IN SLOVENCI
Tu moramo za hip skočiti nazaj na italijanske politične volitve 3. in 4. junija, ki so bile nedvomno velike važnosti. Vsaj na kratko moramo pogledati, kako so se le te obnesle med slovenskimi volivci. Ne bomo tu naštevali številk, ampak le nekaj pripomb. Levičarske stranke, PCI in PSI, so sicer še vedno obdržale svoje volivce, čeprav zlasti za PSI to v veliki meri
ZAHVALA SLOVENSKIM VOLIVCEM
čutimo dolžnost, da izrečemo svojo javno zahvalo vsem zavednim slovenskim volivcem, ki so tako na parlamentarnih volitvah 3. in 4. junija kot na evropskih volitvah 10. junija oddali svoj glas za našo stranko in našei kandidate. SSk je nastopala sicer pod drugimi znaki, a je vendar jasno in odločno zagovarjala svoj politični program, ki je bil in ostane slovenski ter pod geslom samostojnega političnega nastopanja.
Zato gre naše priznanje vsem slovenskim volivcem, ki so pravilno razumeli našo povezavo s Furlanskim gibanjem na političnih in z Union Valdotaine na evropskih volitvah in so nas tako močno in odgovorno podprli. Zagotavljamo jim, da bomo še naprej vodili borbo za naše manjšinske pravice in tako enkrat le dosegli to, kar nam kot Slovencem pritiče.
Pokrajinsko tajništvo in kandidatje Slovenske skupnosti na Goriškem
lerja ne nacizma ne esesovcev. Osvviecim mu je pač simbol tega, kaj lahko naredijo iz človeka totalitarne ideologije, ki so bile in so še vedno povsod s svojimi taborišči, ječami, prisilnim delom, nasilnim pranjem možganov, mučenjem, izgoni — kratko s poniževanjem človeškega dostojanstva in kratenjem človeških pravic. Zato je papežev govor v Osvviecimu obsodba vseh totalitarnih režimov in ideologij, ker so vsi taki režimi zoper človeka.
iiiMilm PMPil
mmm
mmmmmmmmm ____________________
Svetišče na Jasni gori nad Čestohovo. Močno utrjeno je uspešno odbilo napad švedske
vojske leta 1665
ne velja, saj je prav med Slovenci izgubila veliko glasov. Na Goriškem ni sploh postavila slovenskega kandidata! V nekaterih slovenskih občinah je še občutno število glasov za DC, čeprav ta stranka ni kazala nikakega zanimanja ali obvez do slovenske manjšine. Zakaj torej glasovi? Kolikšno vlogo ima tu skupina »Slovenskih volivcev«, ki je zanje neodgovorno agitirala?!
Slovenska skupnost je skupno s Furlanskim gibanjem v glavnem obdržala svoje glasove, to zlasti na Goriškem, kjer je ponekod rezultat še izboljšala. Nekoliko, a ne občutno manj, velja to za Tržaško, kjer je seveda ibila konkurenca levičarskih strank, zlasti komunistov, mnogo večja. V glavnem pa lahko zatrdimo, da se je naša slovensko-furlanska koalicija kar dobro obnesla. Ni prišlo sicer do zaželenega poslanca, a to ni naša krivda. Poudariti moramo, da je prav FG v videmski oz. pordenonski pokrajini občutno izgubilo svoje glasove. Zakaj, je zopet drugo vprašanje. Gotovo pa je, da so se v Furlaniji vse velike stranke z DC na čelu nelojalno zaganjale v FG, češ da se je povezalo s Slovenci, ki da hočejo premakniti mejo na Tilment itd., itd. Vse to je gotovo odigralo svojo vlogo...
Prepričani pa smo, da bo slovenski samostojen nastop v eni ali drugi obliki možen še za naprej in bomo lahko v
bodoče spet pokazali življenjskost manjšine v zavezništvu z drugimi narodnimi skupnostmi.
SLOVENCI ZA EVROPO
Še sveži in morda še ne popolnoma zaokroženi pa so vtisi po nedeljskih evropskih volitvah. Tu je za nas predvsem pomembno dejstvo, da smo kot Slovenci samostojno — sicer v povezavi z drugimi manjšinami — nastopili za prve volitve v evropski parlament. Nastopili smo skupno z Union Valdotaine in pod okriljem njenega simbola, vzpenjajočega se leva. Volilni rezultati so pokazali, da je po celi Italiji, kjer je nastopala, lista Union Valdotaine (UV) odnesla kar 165.257 glasov. To je nedvomno izredno visoka številka in kaže na določen uspeh liste v vseh petih okrožjih države. In tudi če ni dosegla predpisanega števila glasov za izvolitev svojega poslanca, je vseeno dosegla lastno zmago, saj je prvič povezala vse narodnostne skupnosti in jim tako dala možnost za lepo uveljavitev. Poglejmo sedaj volilne rezultate za listo UV po raznih predelih države.
Severno zahodno okrožje	79.257	glasov
(Piemont, Aosta, Lombardija, Ligurija)
Severno vzhodno okrožje	46.917	glasov
(Furlanija-Jul. Benečija, Ve-neto, Trident. Južni Tirol,
Emilija)
Srednja Italija	12.432	glasov
(Toskana, Lacij, Umbrija,
Marke)
Južna Italija	14.857	glasov
(Kampanija, Bazilikata,
Apulija, Kalabrija)
Otoška Italija	n.874	glasov
(Sicilija, Sardinija)
Dežela Furlanija-Jul. Benečija 17.175	glasov
Volivci v tujini	1.503	glasov
Če pogledamo podrobneje našo deželo, lahko naštejemo v štirih pokrajinah te rezultate za UV:
Primerjava s političnimi volitvami (SSK In FG)
Gorica	2.781	glasov	3.568	glasov
Trst	6.658	glasov	4.653	glasov
Videm	6.536	glasov	27.672	glasov
Pordenon	1.200	glasov	4.594	glasov
Spet izstopa v	naši deželi predvsem zelo
občuten padec furlanskih glasov.
Izgleda, da je del furlanskih volivcev glasoval za socialiste, pa tudi za druge stranke. To je vsekakor velika škoda, ker se tako ruši manjšinska enotnost. Iz zgornje primerjave pa je tudi razvidno, da so se slovenski glasovi v glavnem obdržali, razen delnega manjšega padca.
DRUGOD PO ITALIJI
iNaj še kratko zabeležimo glavne izide v ostalih deželah Italije. Tako je UV odnesla npr. v Dolini Aosta 26.137 glasov (proti 33.250 na političnih volitvah), nato v Piemontu 31.033 glasov, v Lombardiji 16.203 glasov (v samem Milanu 2.665), v Liguriji 5.625 glasov, Emiliji 4.412 glasov (spada v naše okrožje), v Laciju 6.222 glasov (v Rimu, kot v Milanu, so razni slovenski priseljenci), na Siciliji 7.619 glasov, na Sardiniji 3.553 glasov, v Kampaniji 5.244 glasov, v Apuliji 3.907 glasov, v Toskani 3.553 glasov. To so glavne dežele, in videti je, da je tudi tu veliko zanimanja za tak prvi nastop nove manjšinske in avtonomistične liste.
Za zaključek naj samo podčrtamo, da je ta prvi skupni manjšinski nastop za Evropo gotovo odnesel lepo zmago, in to kljub velikanskim objektivnim težavam vseh vrst. Prepričani smo, da bo prihodnji drugi nastop za Evropo poleg sedanje moralne zmage dosegel tudi praktične rezultate z izvolitvijo skupnega predstavnika manjšin. Zato pa moramo tudi vnaprej delovati v smislu čim večje manjšinske enotnosti, ki nam bo jutri gotovo prinesla vedno večje uspehe.
SPECTATOR
Prisrčno slavje v Katoliškem domu
t
M Rešnie Telo za vse Dud
Zemlja je polna predpoletne svetlobe, duša skrivnostnega razsvetljenja pobin-koštnega časa, ko nas sredi vsakdanje zaposlenosti obišče nov, na zunaj vesel, po svojem pomenu pa zelo resen in za človeško duhovno rast pomemben praznik. Vsi verniki ga praznujemo kot dediči darov Jezusove zadnje večerje z apostoli, praznujemo ga kot rojstni dan keliha. Telovo je torej praznik Jezusove velike žrtve, ko nam le-ta daruje svoje meso in kri, to je samega sebe, za odpuščanje grehov, za odrešenje sveta Po prihodu Sv. Duha na Binkošti občutimo Telovo kot praznik, ob katerem se po mnogih skrivnostih in notranje vznemirljivih dogodkih, ki jih kristjanu prinaša velikonočni čas, naenkrat srečni zavemo, da Jezus, naš Odrešenik, biva v podobi svojega Rešnjega telesa stalno med nami in nas vabi k sebi. Vendar ne samo
MILENA MERLAK
takrat, kadar je naša duša obremenjena Z. občutki krivde, greha in smrtnega strahu, ampak vedno, kadar smo potrebni božje ljubezni. Seveda še posebno takrat, kadar sami začutimo željo, da pokažemo božjemu Odrešeniku svojo hvaležnost in ljubezen do Stvarnika nebes in zemlje.
Telovo, ta svetli praznik Jezusove prisotnosti v tabernaklju, ta rojstni dan keliha, ta dan Odrešenikovega prihoda v naše srce v obliki bele hostije, ta praznik telovskih procesij, ki so se vile med pokanjem možnarjev in zvonjenjem po vaških poteh, to Telovo naj tudi v zabetonirane in zaprašene prsi današnjih mest in velemest prinese besedo odrešenja in možnost boljšega življenja v miru in medsebojni ljubezni.
To Telovo je vendar bilo, je in bo ostalo na večne čase praznik svetega Rešnjega telesa za vse ljudi.	Milena	Merlak
POČASTIMO SPET ODRESENIKOVO SKRIVNOST
Pohitimo spet k njemu z njiv in cest, obiščimo ga tudi sredi vrveža in hrupnih cest, pristopimo spet k božjemu oltarju, poklonimo se svojemu nebeškemu vladarju.
Naj naše sklenjene roke častijo Odrešenika, naj ga hvalijo kvišku dvignjene oči, pred tabernakljem se kelih zlato svetlika, skrivnost njegovega Rešnjega telesa v njem živi.
Na Telovo spet počastimo Odrešenikovo skrivnost, ki biva med nami vse dni do konca sveta, trkajmo se na prsi in ga kličimo k sebi kot božje Jagnje, ki odjemlje grehe sveta.
Ljubka Šorli-Bratuž med otroki, ko je še učila na šoli
Zamujeeii
Ce vsaj nekoliko opazujemo borbo Slovencev v Italiji za to, kar imenujemo človeške pravice, se moramo čuditi nekaki trdovratni nepoboljšljivosti naših državnikov, ki najdejo vedno nove pretveze, da se izognejo svojim obveznostim do slovenske manjšine.
Ni mogoče naštevati vsega mogočega pretvarjanja pred jasnimi dolžnostmi do Slovencev, če slišimo celo, da bo večina ogrožena, če manjšina dobi pravice, ki ji pritičejo. Ker smo vsi Slovenci v Italiji pač Slovenci, je smešno, da nekateri trdijo, da npr. beneški Slovenci niso Slovenci, ampak »paleoslavi«.
Tisti, ki tako dokazujejo svoje zgrešene trditve, sami sebe tolčejo po glavi, ker »paleoslavi« so ravno dokaz, da že od davna tu živijo, celo od dobe, ko sploh še ni bilo italijanskega naroda, recimo od leta 600 po Kr. Potem je res, če napravimo velik skok, da so imeli od 1400 do Napoleona popolno avtonomijo in jih ni ne politična ne cerkvena oblast skušala izbrisati ali asimilirati.
Pač pa je tako imenovana nova Italija s svojim makiavelizmom mislila, da se iz njih kratkomalo lahko norčuje. V sto letih jim ni dala niti ene šole, niti enega otroškega vrtca, pač pa je skušala zastrupiti njihovo dušo celo s sovraštvom do sosednjih Slovencev.
NESPAMETNO ZANAŠANJE NA RUSIJO
V teh dneh, ko se dvigajo razni glasovi in se iščejo raznovrstne povezave v upanju, da bi se vendar kaj doseglo, mi je prišlo na misel, kako nespametno je bilo zanašanje med drugo svetovno vojno in po njej na Ruse (Sovjete). Da smo Slovenci kot Slovani bratje z vso ostalo slovansko družino, je res, da bi se pa voditelji te družine kdaj za nas resno zavzeli, žal ni res. Ze v prvi svetovni vojni je rekel takratni ruski zunanji minister Sazonov: »Za Slovence se ne vojskujemo niti pol dneva.« Kaj pa v drugi svetovni vojni? Koliko se je slišalo o ruski pomoči vsem južnoslovanskim narodom in seveda tudi Slovencem, h katerim spadamo tudi vsi, ki živimo v mejah sedanje Italije? Pomoč? Vse zlagano!
Kdor se hoče o tem poučiti, naj vzame v roko knjigo Vladimirja Dedijerja z naslovom Izgubljeni boj J. V. Stalina 1948-53. Na strani 273 levo najde sliko moža, ki na prvi pogled ne napravi nobenega ne dobrega ne slabega vtisa, toda pod sliko je pisano: Sovjetski zunanji minister Višinski. Bivši Stalinov tožilec na procesih proti starim boljševikom v letih 1936-38 se je udeležil tudi Donavske konference. Igral
trenutki
je pomembno vlogo v gonji proti naši državi in partiji po objavi resolucije Inform-biroja.
Od takega moža so nekateri Slovenci pričakovali — kaj? Vse. Kakšna prevara! Da so se preprosti Slovenci dobro razumeli s preprostimi Rusi, je res. Da so pa izobraženi Slovenci zapadli v objem fantastičnih politično romantičnih sanj, je bilo usodno za vse Slovence, zlasti za Korošce in Primorce.
V isti Dedijerjevi knjigi je na strani 234 naslov poglavja »Moskva proda koroške Slovence«. Kdor hoče, naj bere!
EDINSTVENA PRILOŽNOST ZA SLOVENSKO BENEČIJO
Ko je Italija ob prelomu druge svetovne vojne (1943) spet izdala svoje zaveznike — v prvi jih je v začetku, čeprav je bila z njimi združena 33 let! — in so Nemci vdrli v naše kraje, so iz zaničevanje do svojih verolomnih zaveznikov (ne iz ljubezni do Slovencev) dovolili slovensko šo-
lo.	čeprav je bilo gotovo, da Nemci tu ne ostanejo, je bilo pametno te šole sprejeti. Če jih Ljubljančani niso marali, je njihova zadeva — pri nas je bilo pa drugače! Še posebno važno je bilo, da bi se odprle slovenske šole v Beneški Sloveniji, kjer jih ni bilo in je Italija že 80 let zastrupljala slovenske otroke s tujim jezikom.
Pomislite: če bi leta 1943 sprejeli nemško ponudbo in odprli slovenske šole, bi jih Italija ne mogla več zapreti in do danes bi imeli že 36 let slovenske šole, to se pravi, da bi šlo že pet rodov skozi slovensko šolo in nihče bi ne mogel tej mladini več posmehljivo očitati, da niso pravi Slovenci, temveč le neka pradavnina — »paleoslavi«.
Papež Pij XI. je rekel ob neki priložnosti, da je pripravljen pogajati se tudi s hudičem, če gre za rešitev duš. Zakaj bi Slovenci ne bili pripravljeni pogajati se tudi s sovražnikom, če gre za slovensko šolo v Beneški Sloveniji? Odgovorni možje, ali vsaj zelo vplivni, se niso marali pogajati. In zdaj po 36 letih, kaj imamo?
V spominu mi je ostalo, da sem leta 1946 čital v Trinkovem zborniku, ki ga je izdala istega leta Gregorčičeva založba v Trstu, na strani 61 tole: Po padcu fašizma so gorlški prijatelji Nemcev v Vidmu razkladali svoje načrte, kako je treba ugodni položaj na Primorskem izkoristiti zoper Italijane In sodelovati z Nemcem, ki ponuja slovenske šole in slovenski tisk. »Ta nemški krožnik leče vas mika?« sem se čudil. »Ali ne vidite, da se zavezniki nevzdržno bližajo od juga In je v njih družbi Višinski? Kako naj se naš človek maže s tistim Nemcem, ki je čez noč spre-
V nedeljo 10. junija je bila v Katoliškem domu v Gorici izredna slovesnost. Nadškof Peter Cocolin je dvema predstavnicama naše slovenske skupnosti na Goriškem Ljubki Šorli in Zori Piščanc podelil odlikovanje sv. očeta »Pro Ecclesia et Ponti-fice«. Odlikovanje podeljuje Cerkev katoliškim laikom za zasluge, ki so si jih pridobili na področju cerkvenega in verskega udejstvovanja.
Slovesnost so začeli učenci osnovne šole v ul. V. Veneto, kjer je pred leti poučevala ga. Bratuževa; prav ona ima tudi velik del zaslug, da se je ta šola v južnem delu mesta obranila in tudi znatno okrepila. Go. Bratuževo sta v imenu sošolcev pozdravila dva učenca in se ji zahvalila za njeno delo, nakar so otroci pod vodstvom učiteljice Nataše Paulin-;Peterin zapeli tri pesmi, od katerih Veseli ringaraja na besedilo slavljenke. Sledila je zborna recitacija, tudi na besedilo slavljenke, ki so jo šolarji podali pod vodstvom učiteljice Stanislave Rustja.
Sledil je govor škofovega vikarja za slovenske vernike msgr. Oskarja Simčiča, ki se je g. nadškofu zahvalil za priznanje, ki sta ga bili deležni obe slavljenki. Omenil je tudi ustanovitev slovenskega pastoralnega področja in imenovanje škofovega vikarja za slovenske vernike in pri tem poudaril, da je odvisno tudi od slovenskih laikov, če bo delovanje na tem področju uspevalo. Treba je, da tudi oni sodelujejo pri gradnji božjega kraljestva na zemlji in sicer s talenti, ki so vsakomur dani, kot nam v tem dajeta zgled prav obe nagrajeni. Obema se je nato v imenu vse slovenske skupnosti zahvalil ter jima čestital.
BESEDA G. NADŠKOFA
Za msgr. Simčičem je spregovoril g. nadškof. Dejal je:
S prisrčnim veseljem prihajam danes med vas. Še posebej me veseli, da morem osebno izročiti gospe Ljubki Šorli in gospodični Zori Piščanc odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«, s katerim ju je sveti oče odlikoval. Obema iskreno čestitam!
Bolje kot jaz poznate njuno ljubezen do Cerkve in do slovenske skupnosti, ki živi v Gorici, njuno krščansko pričevanje zlasti na vzgojni in kulturni ravni. Moč tega pričevanja izhaja gotovo tudi iz dejstva, da imata obe odlikovanki med svojimi najdražjimi mučenca, ki sta z daritvijo življenja izpričala ljubezen do svojega ljudstva in do vere. (I^jubka Šorli moža Lojzeta Bratuža, Zora Piščanc brata Ladota - op. ur.)
Kakor sem njima hvaležen za zgled krščanskega pričevanja, tako sem hvaležen prav vsem slovenskim vernikom, ki živijo lastno življenje kot odgovor božji ljubezni in so dejavni v ljubezni. S svojo zavzetostjo razodevate Kristusovo Cerkev v današnjem svetu.
V tem pomembnem trenutku bi rad pritegnil vašo pozornost in vaše deleženje na dvojno skrb, ki jo nosim v sebi in zadeva našo Cerkev, ter s tem seveda tudi slovenski del naše Cerkve.
Prvo vprašanje je naglo razkristjanjenje našega ljudstva. Kulturne spremembe, ideološke usmeritve, porabniške privlačnosti polagoma ugašajo v mnogih naših ljudeh vero, oddaljujejo jih od Cerkve in od krščanskega življenja. Zato si želim bodisi od duhovnikov bodisi od laikov skupno z življenjskim pričevanjem tudi zavzeto sodelovanje v pastirski dejavnosti, kajti duhovniki in laiki so odgovorni za rast in
menil dve tretjini Slovenije v trdo nemško deželo in je tudi zdaj, ko se ti dobrika, ne izpusti?« Najmodrejši prijatelj Nemcev se je prebrisano namuznil: »Kdo pa verjame v nemško zmago? Vendar moramo začasno z njimi, da bomo ob nemškem polomu na mestu in nas Italijani ne utajijo.« - »Nepoštena igra! Z Nemcem nikoli!« sem odmigal.
To je odlomek Iz članka »Po ravni poti«, ki ga je spisal zelo izobražen Slovenec In poleg tega še pisatelj, kritik in prevajalec, ki je med drugim prevedel iz italijanščine Machiavellijevo delo »Principe« — v slovenščini »Vladar«.
Kako je mogel očitati slovenskemu poli tiku: »Nepoštena igra...« saj je vendar po Machiavelliju to vse v redu.... Seveda, takrat je še vse prepevalo: »Stalin naš... vsi za vama stopamo.« Ko je po Stalinovi smrti prišel na njegov položaj Hru-ščev, se je o njem izrazil: »Najbolj krvav mož v ruski zgodovini...« in desna roka tega krvavega moža je bil Višinski, od katerega je Pastuškin pričakoval rešitev vseh slovenskih in seveda tudi primorskih in še beneških problemov. Kakšna prevara!
Zamujena priložnost... Ali se še kdaj povrne?	N*	B.
poslanstvo Kristusove Cerkve. Hvalevredna je skrb in ljubezen, ki jo imate tukajšnji Slovenci za svoj jezik, kulturo in ustanove. Ali vas, katoliške Slovence, prosim, da bi dali prvo mesto zavzetosti za vero in za Cerkev nasproti grozečemu brezboštvu in verskemu indiferentizmu. Obnovimo vernost naših družin in vključimo se v oznanjevalno dejavnost.
Druga skrb, ki me vznemirja, je potreba po prenovi in razvoju kateheze, ki naj osvetljuje vsebino krščanske blagovesti; odgovor, ki ga moramo dajati evangeliju, ki naj pomaga kristjanu, da spozna v sebi poklic, h kateremu ga Gospod kliče, zlasti pa morebitni duhovniški ali redovniški poklic. Letošnji škofijski pastoralni načrt predvideva študij prav te problematike.
Poznam vaša prizadevanja in vašo molitev za duhovniške poklice. Poznam tudi težave, s katerimi se srečujete. Zaupaj mo, nismo sami, prepuščeni svojim ubogim zmožnostim. Vstali Kristus nam je zagotovil svojo navzočnost po Svetem Duhu do konca sveta. Zaupajmo tudi v Marijo, ki je postala od prvih binkošti dalje Mati Cerkve, in ji je zato pri srcu usoda nas vseh, ki smo njeni otroci.
Naj današnje srečanje obnovi v nas zvestobo Kristusu in Cerkvi, tisto zvestobo, ki jo današnji odlikovanki tako lepo izkazujeta. V imenu vse škofijske skupnosti jima izražam hvaležnost za zgled krščanskega, življenja.
Zatem je g. nadškof obema odlikovan-kama izročil papeško odličje. V imenu obeh se je nadškofu zahvalila Ljubka Šor-li-Bratuževa:
Gospodu nadškofu se z Zoro Piščanče-vo najlepše zahvaljujeva za podeljeno od-
Kratke vesti
Letala DC 10 še ne smejo leteli. Po nesreči v Chicagu, kjer je ob padcu takega letala našlo smrt 250 oseb, so ameriške ob lasti prepovedale nadaljnje letenje teh avionov, dokler se ne odkrije vzrok nesreče. Na svetu je veliko teh letal po raznih državah, ki sedaj ne smejo leteti. Tudi v Italiji so podvzeli isti ukrep.
Nafte je vedno manj na svetovnih tržiščih. Vsi predvidevajo, da bo sedaj po evropskih volitvah poskočila cena bencinu in še nekaterim drugim naftnim izdelkom. Po številnih državah so uvedli obvezno štednjo z bencinom. V Italiji do tega nismo še prišli najbrž tudi zaradi volitev.
V tovarni Fiat Mirafiori je prišlo do stavke. Med stavko so poškodovali opremo v tovarni. Vodstvo je zaradi tega odpustilo pet delavcev, ki so jih obtožili sabotaže. Ostali delavci so zato napovedali novo stavko. V isti tovarni so teroristi obstrelili delavca Giovannija Farinija. Ne vemo, če so divje stavke najboljše sredstvo zoper terorizem Rdečih brigad, ki ga država preganja in bi jo pri tem morali podpirati vsi državljani, tudi delavci.
Huda suša je nastala v indijski državi Bihar, ki je ob ustju velikih rek Gangesa in Brahmaputre. Ker ni namakalnih kanalov, teče voda mimo izsušenih polj v morje. Tudi Slovenijo je prizadela suša. Posebno hudo je v severovzhodnem delu dežele. Ponekod primanjkuje celo vode za ljudi in živali, da jo morajo dovažati s cisternami. Tudi tam je sicer vode veliko, pa ni npmakalnih kanalov. Isto velja za Vojvodino in Srem. Tudi tam je suša. Novi kanal, ki so ga zgradili pred nekaj leti, ne zadošča za namakanje polja.
likovanje. Sprejemava ga z veseljem in hvaležnostjo. Velja pa ne toliko ivima osebno, kolikor vsem tistim našim ljudem, ki tako nesebično in s tolikšno ljubeznijo delajo za našo kulturo in prosveto, za čim večji razmah v naši Cerkvi in v kulturnih organizacijah, za našo cerkveno in narodno pesem.
Priznanje je lepa stvar, še posebno za nas Slovence v zamejstvu, ki na priznanja nismo navajeni. Vsak pač dela na nekem določenem področju, kamor se je usmeril po svojih močeh in sposobnostih, in to z vso zavzetostjo, z vso odgovornostjo. Nikoli ne čaka na priznanje, še manj na plačilo. Zaveda se, da dela za dobro stvar, za naše ljudstvo, za ohranitev naših narodnih in krščanskih vrednot.
Če bi nas ta zavest ne bila vodila skozi vso našo težko, viharno preteklost, bi bili že davno podlegli. Tako pa živimo in hočemo živeti! Spomin na to preteklost pa v nas ne sme zbledeti. Daje naj nam vedno novega poguma, našemu delu pa vedno novega zagona. Dela je dovolj za vse: treba se je samo ozreti, odločiti se in poprijeti. Vzpodbuda za to naj nam bo tudi današnje odlikovanje.
Zatem je bil na -vrsti recital dijakinj slovenskega učiteljišča v Gorici, ki ga je pripravila prof. Franka Ferletič. Recital je bil zelo dobro podan in je prikazal osebnost obeh nagrajenk ter najbolj značilne in doživete odlomke iz del tako pesnice Ljubke šorlijeve kot pisateljice Zore Piščančeve.
Sledilo je prijateljsko srečanje z g. nadškofom in obema slavljenka ter povabljenimi gosti v mali dvorani Katoliškega doma.	M.	P.
Novi kardinali
Zadnjega junija bo sv. oče imenoval 15 novih kardinalov. Med novimi kardinali je šest Italijanov, dva Poljaka ter po eden iz Irske, Kanade, Francije, Vietnama, Japonske in Mehike. Mnogo je ugibanja, kdo je petnajsti kardinal, ker ga sv. oče trenutno še ni povedal. Njegovo ime bo znano na dan konzistorija.
Najmlajši med novimi kardinali je krakovski nadškof Frančišek Macharski, star 52 let, najstarejši pa japonski kardinal, nadškof v Nagasakiju Joseph Asajiro Sa-towaki, star 75 let.
Porast poklicev v Franciji
Francoska škofovska konferenca se je na svojem zasedanju v oktobru lanskega leta bavila s problemom duhovniških poklicev. O tem so izdali posebno poročilo, ki je optimistično: poklici rastejo, potem ko so dosegli najnižjo stopnjo leta 1977, ko je bilo v celi Franciji le 99 novih ma-šnikov. Sedaj stopi v bogoslovna semenišča okoli 200 kandidatov na leto. Tudi zapozneli poklici rastejo; leta 1974 jih je bilo 21, leta 1977 pa 42. Ustavil se je beg iz duhovniških vrst. Leta 1968 je zapustilo duhovništvo okrog 400 duhovnikov, sedaj je to število dokaj nižje. Kljub temu ostane Francija tretja po številu duhovnikov: v Italiji jih je 61.700, v ZDA 55.000, v Franciji pa 41,160.
Poškodovane cerkve v Črni gori
List srbske patriarhije »Pravoslavje« prinaša poročilo črnogorskega pravoslavnega metropolita Danila o škodi, ki so jo utrpele cerkve ob zadnjem potresu. Po uradnih ugotovitvah je bilo poškodovanih 197 cerkva, pravoslavnih in katoliških. Od teh je 150 pravoslavnih.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Nagrada poštenju še o oastoralnil) svetih...
^	Omenili	smn	že.	da	se	nast.nralni	ali	žnn-
Tudi laik, ki mu je naše življenje pri srcu, se veseli pretekle nedelje. Po koledarju se je pisalo 10. junija in če temu dodamo še letnico, je bilo to 1979. Za nas zamejske Slovence je to zelo pomemben datum.
V naši preteklosti po prvi svetovni moriji smo med drugim prišli pod fašizem. Našemu narodu je pretilo iztrebljenje. Pa le le napočil dan, ko si je pohlepa polni diktator zamislil vojno in jo 10. junija 1940 tudi napovedal. S tem si je tudi zadal smrtni udarec. Morija se je tudi pri nas začela. Zagorela je tudi peč v Trstu, ki je požirala pretežno naše ljudi. Plamen je odnehal in tudi morija se je počasi unesla. Slovenci smo dobili spet pravico, da se lahko imenujemo narod. Priborili smo si to pravico. Davek ni bil majhen.
V našo zamejsko zgodovino so posegle tudi nedeljske volitve v evropski parlament. Edino mi od vseh Slovencev smo bili poklicani, da se volitev udeležimo. Nihče ne dvomi, da so bile volitve demokratične, saj so zajele ljudi od skrajno desnega političnega prepričanja, do skrajnih levičarjev. Od močnih narodnih celot, do malih narodnih skupnosti. Vsi pa v svesti, da je Evropa vendar tretja resnična sila ta svetu. Prvi dve bi želeli to silo zdrobiti, vendar se evropska miselnost širi kot °ljni madež. Ta madež je zajel tudi Italijo m s tem vse obrobne narodne skupnosti. Ta naddriavni sestav je korak naprej, da se izpulimo iz oklepov, ki jih v manjši meri še tvori ljubosumnost nacionalistične Pretiranosti.
Nedeljski povratek prvega slovanskega Papeža v vsej dvatisočletni zgodovini krščanstva iz rodne Poljske in njegov triumfalni pohod po svoji domovini je bil spet vzrok našega veselja in ponosa. V vseh časih smo bili obrobni Slovani potisnjeni v senco. Tudi danes. Po uradih, na sodišču, na cesti, celo z lastne gmajne nas podijo. In vendar smo in ostanemo. Nekoč se bo nehalo. V to verujemo, čakamo, vztrajamo. Opiramo se samo na lastno moč in na pravice, ki jih bomo dosegli. Te so zares od Boga, kot je naše življenje. Vsa naša zgodovina je dokaz vztrajnosti, pridnosti in zaupanja v krščansko Pravičnost.
Hotela se je samo izvolitev papeža Woj-lyle, pa so se pričele odpirati slepcem oči. Bližamo se času, ko se bo človek otresel materialističnega poimovanja življenja, znebil potrošniške miselnosti in dejavnosti m si začrtal pot, vredno da jo človek prehodi. Vsak človek. Učenjak, umetnik in delavec žuljavih rok. Svet mora sloneti na vrlinah, ki jih papež Janez Pavel II. °b vsaki priložnosti ponavlja. Le tako bodo zabrisane meje socialnih plasti, ki jih Ivorita pohlep po denarju in oblasti.
Za našo zamejsko narodno skupnost pa je bila pretekla nedelja tudi dan velikega veselja. Goriški Slovenci (pa ne samo gorički) so bili priča podelitvi odličij, ki jih je papež namenil dvema zaslužnima zamej-skima knjiievnicama. Odličji »Pro Ecclesia et Pontifice« je z nagovorom v slovenščini Podelil goriški nadškof msgr. Peter Co-colin Ljubki Šorli-Bratuževi in Zori Plačančevi. Obe sta nosilki nagrade Vstaje-nje za svoje življenjsko delo. Ljubka Šorli, ki ji je tiran ubil moža in ki je na čudežen način preživela zapor in mučenje i’ zloglasni tržaški mučilnici, je v lirični izpovedi nenehno bogatila našo književnost m to dela še danes. Zora Piščanc si je izbrala pripovedno pot in nadomešča še bratov književni talent, že ker mu je zaslepljenost lastnega človeka z rafalom po krivici pretrgala nit življenja.
Vse to skupaj je nedeljsko slavnost naredilo kulturno doživetje, ki je enkrat-
no, ker se ne more ponavljati in je važno za ves naš rod. Program, ki je sledil, je mladina doživeto predstavila številnemu občinstvu in utrdila v nas prepričanje, da smo upravičeno ponosni na delo naših prednikov in na naše napore, ki jih ni bilo malo. S to zavestjo, ki je predvsem zavest naše mladine nadaljujmo pot, ki nam je nakazana in s krščansko ljubeznijo skušajmo hoditi po njej tako, da bomo na stara leta z zadovoljstvom gledali na stopinje, ki naj ostanejo.
Slavko Tuta
Trsi ure k mm
NAVODILA ROMARJEM
Doslej se je vpisalo 1.250 Tržačanov za skupno škofijsko romanje v Rim od 3. do
6.	septembra. Slovencev nas je 450 in naše vpisovanje je zaključeno. Romarski odbor sporoča vsem slovenskim romarjem sledeče:
1. Ker se je dvignila cena nafte za avtobuse in predvsem cena za skupinska kosila na potovanju prvi in četrti dan, ker smo po zaslugi tržaškega CIT-a dobili sedaj boljše, a »dražje hotele, se zato vsota za stroške dvigne na 90.000 lir. Kdor se zavoljo spremenjene cene ali drugega vzroka do 1. avgusta odpove, dobi nazaj celotno vsoto. Kakor že objavljeno, poravna vsak romar na mestu vpisa svoj račun dokončno do 10. julija. Prosimo vse za veliko točnost in lapo sodelovanje pri tem nemajhnem delu.
2. Vabimo cerkvene pevke in druge naša romar,ice, naj si pripravijo ali izposodijo narodne noše. Tako bomo zaradi narodnih noš pri avdienci bolj upoštevani, ker o pravi moški reprezentančni skupini ne moremo govoriti. Škoda, da se za to prvo skupno tržaško romanje pred sedanjega namestnika sv. Petra ni prijavilo več naših mož in fantov. Sicer pa je še vedno čas, da se vsaj posamezniki poslu-žijo letala, vlaka ali osebnega vozila in bodo tako navzoči vsaj ipri avdienci 5. septembra. V hotelu Bled v Rimu je prostor.
3. Prve dni avgusta dobijo vsi vpisani potrebna navodila. Ker pa vsi verjetno ne berejo Katoliškega glasa, prosimo, da bi se med seboj obveščali. »Na vprašanje, kako bo z vožnjo, kratko sedaj samo to: vsi romarji iz iste župnije se vozijo skupaj v »istem avtobusu in imajo v Rimu stanovanje v istem hotelu. Romarje spremlja devet duhovnikov.
Omenili, smo že, da se pastoralni ali župnijski sveti vprašujejo, kaj naj sploh delajo, o čem naj na sestankih govorijo ali razpravljajo. Gre za realno težavo.
Pastoralna »priloga za junij 1979 nadškofijskega ordinariata v Ljubljani prinaša nekaj statističnih podatkov, razlaga, kako naj se seje vodijo; govori tudi o komisijah in delovnih skupinah pri pastoralnih svetih.
Priloga opozarja na razna področja, za katera naj se svet zanima ali za katera naj celo ustanovi komisije oziroma določi referente. In ta področja so:
1. Liturgija - vsa vprašanja, ki so v zvezi z bogoslužjem, cerkvenimi prazniki, slovesnostmi, cerkvenim letom ipd.
2. Bolniki, invalidi, ostareli in osamljeni ter skrb zanje.
3. Verski tisk, njegovo razširjanje in uporaba.
4. Verouk in vsa področja kateheze v različnih oblikah in na različnih stopnjah.
5. Tečaj za zaročence, priprava na zakon, tečaji in sestanki za zakonce, starše, sploh za vsa vprašanja v zvezi z zakonom dn družino.
6. Verska izobrazba odraslih (tečaji, predavanja, pridige, duhovne obnove, misijoni) in vsega občestva.
7. Duhovni in redovniški poklici, molitev, informacije, pomoč.
8. Misijoni, pospeševanje zanimanja za misijone, molitev, dejavnosti, pomoč.
9. Doseljenci - obvestila, osebni stiki, pomoč pri vključevanju v župnijo; skrb za zdomce, začasno odsotne.
10. Karitativna dejavnost - vse področje telesnih in duhovnih del usmiljenja.
11. Posebne prireditve (romanja, prvo obhajilo, birma, jubileji, posebne slovesnosti).
12. Finančna vprašanja - ne samo skrb za cerkve, kar je stvar ključarjev, tudi če so člani župnijskih pastoralnih svetov, ampak sploh finančna stran verskega delovanja in življenja v župniji.
L. Š.
, -
Telovska procesija v Trstu
Kakor naši rojaki v Gorici, tako se udeležimo skupne telovske procesije tudi slovenski verniki v Trstu. Praznik sv. Rešnje-ga Telesa, v nedeljo 17. junija naj združi po škofijskem zborovanju vse vernike tržaške škofije. Med procesijo glasno molimo, prepevajmo, predvsem pa bodimo skupaj. Vsakoletni praznik sv. R. Telesa je dan javne izpovedi naše vere, naše hvaležnosti evharističnemu Jezusu.
Naše mesto zbiranja, ob 17. uri, je na trgu pred cerkvijo sv. Antona. V procesijo vstopimo za slovenskimi šolskimi sestrami v drugem delu procesije za baldahinom. Tako smo se za to leto dogovorili, drugo leto pa popravimo, izboljšamo, kar bo treba.
Tržačani, ki berete to vabilo, lepo vabljeni, pridite!
Sv. maša v Rižarni
Letošnje spominske maše v Rižarni se je udeležilo lepo število ljudi. Med udeleženci je bilo tudi več takih, katerih domači so bili med žrtvami Rižarne. Maševal je župnik s Kontovela Rudi Bogateč, nekaj priložnostnih misli pa je povedal Stanko Zorko iz Rojana. »Sodelovanje pri sveti daritvi je bilo zares doživeto in občuteno.
Škoda, da bogoslužni »prostor ni opremljen vsaj s preprostimi sedeži! Za občinsko upravo bi to ne bil posebno velik strošek, ugodila bi pa mnogim.
Kolonija SLOKAD v Dragi
javlja, da bo vpisovanje za kolonijo v Dragi pri Bazovici od ponedeljka 18. do sobote 23. junija od 9-12 ter od 17-20 v pro-
storis Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3 v Trstu. V torek 19. junija bo vpisovanje samo v dopoldanskih urah od 9-12. Kdor še ni izpolnil prošnje na šoli, naj se v navedenih dneh javi v ul. Donizetti, ali po telefonu 226117 ob 13. ali 21. uri. V koloniji je še prostora.
Počitniške kolonije za otroke slovenskih šol na Goriškem
Kot smo že sporočili, bodo tudi letos organizirane počitniške kolonije za učence slovenskih osnovnih šol in za dijake slovenske srednje šole.
V hribih (Comeglians) bodo otroci letovali v dveh izmenah: najprej dečki od 6. do 30. julija, nato pa deklice od 30. julija do 23. avgusta. Letovanje pri morju (Šempolaj-Nabrežina) bo samo v eni izmeni, torej dečki in deklice istočasno, in sicer meseca avgusta.
Kdor še ni napravil prošnje za kolonijo, lahko to še vedno stori, in sicer tisti iz občine Gorica v Zdravstvenem uradu, ul. Mazzini (gdč. Doliach), otroci iz drugih občin pa v občinskem uradu svoje občine; istočasno naj se prijavijo tudi v uradu Slovenske Vinceneijeve konference v Gorici na Placuti 18 (pisarna Katoliškega glasa), vsak dan dopoldne, razen sobote, od 9-12, tel. 83177.
Informacije se lahko dobijo tudi pri prof. Krannerju, Gorica, ul. Favetti 24, tel. 86631.
Iščemo osebje (nadzornice, delavke, kuharica, bolničarka) tako za hribe kot za morje. Zainteresirane naj se obrnejo na prof. Krannerja).
Skavtski popoldan
Novo upanje za Kitajsko
Prof De Marchi je duhovnik in uči na univerzi v Tridentu sociologijo. Letos v januarju je bil na Kitajskem. V svojem dnevniku piše: »Naš vodič mi pravi: Ti si duhovnik; povej mi kaj o veri.« V neki tovarni je videl, da prodajajo razpela. Pa je dve kupil. V hotelu so dekleta videle v njegovi listnici podobice Matere božje. Vse je moral razdeliti mednje. »Na letališču je ob odhodu tolmačica prosila: »Razloži mi, kaj je maša.«
Nekaj se na Kitajskem odpira tudi glede vere in verske svobode.
Zbor enotne srednje šole »Ivan Trinko«, ki je nastopil v goriškem Avditoriju na akademiji 27. maja. Zbor vodi prof. Stanko Jericijo
V nedeljo 3. junija je bilo pri Sv. Ivanu zelo živo. Ob 10. uri je veliko število otrok in odraslih neobičajno napolnilo župno cerkev in prisostvovalo sv. maši, ki jo je daroval g. Šorli. Prvo sv. obhajilo: praznik otrok in vse svetoivanske verske skupnosti. Sv. maša je bila prav gotovo doživetje za vse prisotne in še posebno za naj mlajše, ki so bili direktno soudeleženi. Otroški zborček, ki je med službo božjo zapel nekaj pesmi, branje beril in prošenj od strani otrok; vse to je pripomoglo k prazničnemu vzdušju. Toda praznik se še ni zaključil. Prav gotovo je vsakega prvoobha-janca čakalo boljše in bolj obilno kosilo kot sicer. Ob 16. uri pa so se vsi spet zbrali v cerkvi na zahvalni pobožnosti.
Sedaj pa vsi v Marijin dom! Svetoivan-ski skavti in skavtinje so namreč pripravili prireditev, posvečeno prvoobhajancem, ki naj bi bila nekakšno kronanje celoletnega dela na tedenskih sestankih. Priprave na to prireditev so potekale dva meseca.
Na odru se je zvrstilo približno 30 otrok in mladincev, ki so »prireditev praktično sami pripravili. Izvidniki so s pomočjo volčičev in veveric naštudirali igrico Igrajmo se poklice. V igrici je tudi nastopi.! nov skavtski ansambel, ki je zaigral dve pesmi. Ansambel sestavljajo Marko, Danijel, Francesco, Giorgio, Walter, Robert in Adrijan. Prisotni so to mlado skupino (saj imajo vsi člani ansambla komaj po 11 let) sprejeli z navdušenjem. Prav ansambel je s pesmijo Marko skače zaključil prvi -del sporeda. Tudi odmor je bil živ saj so vodnice poskrbele za bogat sre-čolov.
Zvonec zvoni trikrat. Luči ugasnejo. Tišina. Zastor se odpre. Na odru se pojavijo
volčiči in veverice, najmlajši v skavtski organizaciji. Nastopili so s prizorčkom, ki je na šaljiv način prikazal »potek njihovega sestanka.
Zastor se še enkrat zapre in nato spet odpre. Na odru so sedaj Kobre. Ne, ne bojte se! To je namreč ime skupine vodnic, ki so nastopile s skečem o Lepi Vidi. France Prešeren je napisal balado o Lepi Vidi in seveda so jo razni evropski narodi prevedli v svoj jezik. Tako so npr. prevedli v italijanščino:
La bella Vida e per mare stala, e per mare stala in plenice prala... ali v angleščino:
A beautiful Vida at the sea je stala At the sea je stala in plenice prala... Zanimivi prevodi, kajne? Skeča je konec. Ljudje v dvorani so se od srca nasmejali. Sedaj pa je na vrsti majhno presenečenje. Nastop drugega ansambla. Tokrat ga sestavljajo sama dekleta: Astrid, Sara, Ivana, Pavla, Mojca in Anastazija. Bližamo se zaključku prireditve. Vsi skavti in skavtinje se zberejo na odru in sedejo na tla v polkrog. Rdeča luč nadomešča taborni ogenj. Taborni ogenj! Simbol zaključka; zaključek dneva na taboru — zaključek prireditve. Še nekaj pesmi v slovo in nasvidenje do prihodnjega leta.
Lahko bi rekli, da je prireditev, ki je bila namenjena prvoobhajancem, kar dobro uspela. Prav zato se čutimo dolžni, da se zahvalimo vsem, ki so pripomogli k uspehu tega skavtskega popoldneva. Posebna zahvala naj gre vsem staršem otrok in g. Šorliju ter trgovinam Bak, Koršič in Grazia, ki so poskrbeli za darila pri srečolovu. - mak 1
uiiHiiMiiimMiiiMiiimiiimimiiiHiniiinmiHiiMniNiiiniiiMHiiiiiiNiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiniiinmiiimmtiiMiHiiiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiim
I iM
Telo sv. Bernardke je ostalo nestrohnjeno h* čaka vstajenja v samostanski cerkvi redovnic Marijinega obiskanja v Neversu
Ob stoletnici smrti Bernardke Soubirous
SLUŽBA MOLITVE
15. julija 1860 se je Bernardka preselila k redovnicam v »Lurdu, da bi imela več miru pred radovedneži. A ga niti tu ni
»našla. Zato je leta 1866 odpotovala v Ne-vers, daleč proč od Lurda. Stopila je v noviciat. V samostanu so z njo trdo ravnali, ker so se bali, da bi se prevzela zaradi videnj. Bernardka ni nikoli skrivala svoje sproščene narave irt predstojnice so ji po tedanjem načinu vzgoje to štele v slabo. »Predstojnice so vedno govorile o njej, da ni za nobeno rabo. Pri slovesnih obljubah ji je škof dejal: »Nalagam vam službo molitve!«
Službo molitve in ljubečo skrb za bolnike je Bernardka vršila kot bolničarka od 30. oktobra 1867 do junija 1873. To delo je opravljala zelo rada, saj je imela vedno pripravljeno pravo besedo za vse, ki so najbolj trpeli. »Dajmo, draga, dajmo, saj je za dobrega Boga,« jim je dajala poguma. »Zdaj smo mi na vrsti, da trpimo zanj. On je dovolj trpel za nas!« Brez oklevanja se je lotila del, ki so se drugim upirala. »Bolničarka, ki svojo nalogo dovršeno obvlada,« ji je dal spričevalo hišni zdravnik redovnic v Neversu.
NA BOLNIŠKI POSTELJI
Bernardka je bila vedno rahlega zdravja. V vlažnem stanovanju, ki je bilo nek daj ječa, si je nabrala naduho. Tudi ob prihodu v »Nevers je bilo njeno zdravje krhko, prav zato so pohiteli z redovnim' zaobljubami, ker so se bali, da bo umrla. Ker ji zdravje ni dopuščalo, so ji odvzeli službo glavne bolničarke. Dobro leto je pomagala v bolniški sobi in v zakristiji.
Zadnja štiri leta pa je bila njena glavna služba trpeti kot bolnica. Junija 1876 so jo vabili v Lurd k posvetitvi bazilike. »Paje ostanem tukaj v bolniški postelji,« je rekla škofu. Sestram je rekla, da bi šla v Lurd, če bi mogla potovati tja z balonom, da bi prišla v votlino neopažena. »Sveto Devico bom videla v nebesih, tam bo vse lepše!«
Zadnje mesece svojega življenja je strašno trpela. Malo pred smrtjo je rekla: »Zmleta sem kot zrno žita.« S prošnjo: »Sveta Marija, Mati božja, prosi zame ubo-
go grešnico!« je umrla. Tisti, ki so jo videli na mrtvaškem odru, so rekli, da je bila zelo lepa. Njeno truplo je ostalo nestrohnjeno in počiva v stekleni krsti v kapeli v Neversu. Leta 1925 je bila razglašena za blaženo in leta 1933 za svetnico.
TEMELJ BERNARDKINE SVETOSTI
Ljudje zelo radi sodimo povsem drugače kot Bog. Voditeljica novink, ki je Bernardko uvajala v redovno življenje in ji njen naravni in odkriti značaj ni bil kaj všeč, se je skoraj »pohujševala« nad Marijo, da je izbrala neprimerno zaupnico. »Ne morem razumeti,« je dejala, »kako da se je sveta Devica prikazala Bernardki, ko pa je vendarle toliko krepostnih in nežnih duš!« Raje bi videla, da bi si Marija izbrala kakšno »krepostno in omikano redovnico« namesto te »zabite in neizobražene kmetice.« Malo primerna sodba za voditeljico redovnih novink.
Bernardki sami ni prišlo niti na misel, da bi se ponašala s to izredno častjo, da
je smela že na zemlji g»ledati Mater božjo. Eni od redovnic, ki jo je v samostanu gledala z zavistjo, je ob neki priložnosti dejala, da jo je sveta Devica uporabila, da po njej svetu »posreduje naročilo o molitvi in pokori, kakor se poslužujemo metle. Ko je ne rabimo več, jo postavimo v kot. Takemu zdravemu življenjskemu zadržanju, ki človeku pomaga pravilno oceniti njegovo mesto v poslanstvu v skupnosti, pravimo ponižnost in ta lastnost je temelj svetosti. In prav ponižnosti je imela Bernardka veliko. Z zvestim izpolnjevanjem božje volje si je zaslužila čast svetništva.
Iz Kristusove žrtve na križu prihaja življenje za vse ljudi. Podoben nauk nam daje Lurd. Smemo reči, da tudi osebno trpljenje in prizadevanje za sveto življenje svete Bernardke napravlja Lurd za milostni kraj. Sama se je Lurdu odpovedala, da ne bi ovirala delovanja božje milosti. Ljudje naj iščejo Boga, ne pa nje.
Po »Ognjišču« priredil S. Z.
Praznik špargljev v Standrežu
Sobota 16. junija
— ob 20. uri otvoritev. Sledi plesna zabava.
Nedelja 17. junija
— ob 15. uri slikarski ex tempore
— ob 19.30 kulturni program: dramski odsek prosvetnega društva Štandrež uprizori šaloigro
»POŠTENA DEKLICA«
Koncert pevskih zborov. Nastopijo: moški zbor Rupa-Peč, dekliški »Danica« z Vrha, mladinski mešani iz Štmavra in mladinski iz Štandreža.
— sledi prosta zabava
Četrtek 21. junija
— ob 21. uri predvajanje diapozitivov o turneji štandre-ških igralcev po Severni Ameriki
Praznik se bo nadaljeval v soboto 30. junija in nedeljo 1. julija.
Na voljo so odlični šparglji in druga domača jedila in pijača.
Nova knjiga Egidija Uršaja
Procesija sv. R. Telesa v Gorici
Začela se bo s sv. mašo v stolnici ob 18.30. Ob 19. uri se bo procesija razvila po ulicah Marconi, Crispi, Corso, Oberdan, Travnik. Tam bo nadškofov govor in blagoslov. Med mašo bo pel slovenski zbor pri darovanju in med obhajilom; zbor bo imel svoje mesto pri oltarju Srca Jezusovega na levi strani cerkve.
Za procesijo naj se naši ljudje zberejo v ulici Crispi ob bencinski črpalki. Kdor je bil že prej pri prazniški maši, naj pride kar na prostor zbiranja. Mi bomo procesijo otvorili po tem vrstnem redu: križ, Marijina zastava, otroci, skavti in skavtinje, moški, pevski zbor, žene in dekleta; za nami pridejo italijanski verniki. Ko pridemo na Travnik, se razvrstimo ob vodnjaku. Med procesijo bo petje in molitev. Uvrstimo se v procesijo vsi, ne stojmo ob strani! Tudi javno izpričajmo svojo vero v Jezusovo navzočnost v sv. Evharistiji.
Slikarski ex tempore v Štandrežu
V okviru Praznika špargljev se bo vršil v štandrežu slikarski ex tempore s sledečim pravilnikom:
1. Vršil se bo v Štandrežu v nedeljo 17. junija. Začetek žigosanja pol ob 15. uri na dvorišču prosvetnega doma »Anton Gregorčič«. Risalne pole je treba oddati do 18. ure istega dne.
2. Tehnika in tema sta prosti. Vsak naj prinese s seboj risalne potrebščine (barvice, svinčnik...). Risalne pole udeleženci prejmejo na prireditvenem prostoru.
3. Ex tempore se lahko udeležijo: otroci, ki obiskujejo vrtec; osnovnošolski otroci; dijaki nižjih srednjih šol.
4. Udeleženci bodo razdeljeni v štiri skupine: otroški vrtec; prvi in drugi razred osnovne šole; tretji, četrti in peti razred osnovne šole; nižja srednja.
5. Posebna tričlanska komisija bo ocenila vse risbe in sestavila prednostne lestvice.
6. Prve tri uvrščene risbe iz vsake skupine bodo nagrajene.
7. Prve uvrščene iz vsake skupine prejmejo pokal, druge in tretje pa druge nagrade.
8. Nagrajevanje bo v četrtek 21. junija ob 20. uri na prireditvenem prostoru.
Košarkarski turnir v Gorici
Preteklo soboto se je začel v Gorici mednarodni turnir v košarki. Med seboj tekmujejo štiri moštva: Jugoslavija, Fran-
Na Goriškem imamo tri slovenske občine: števerjan, Sovodnje in Doberdob. Poglejmo, kako so volili v poslansko zbornico v teh treh občinah. V poštev bomo vzeli samo tiste stranke, ki zanje naši volivci navadno volijo, ter izpustimo ostale, ki so zanje glasovali povečini vojaki in italijanski priseljenci.
Občim Števerjan: DC 88, PCI 198, PSI 22, PSDI 13, MF-SSk 206.
Občina Sovodnje: DC 138, PCI 492, PSI 124, PSDI 51, MF-SSk 264.
Občina Doberdob: DC 76, PCI 525, PSI 41, PSDI 11, MF-SSk 224.
Iz teh izidov izhajajo tale dejstva: v števarjanu je za italijanske stranke volilo 521 volivcev, za SSk 206; v Sovodnjah 805, za SSk 264; v Doberdobu 653, za SSk 224. Ni kaj reči. Na voliščih nismo ravno narodno zavedni, še najmanj v sovodenjski občini.
DC ima najzvestejše volivce v Števerja-nu, nekoliko manj v Sovodnjah, najmanj v Doberdobu.
PCI prednjači v Doberdobu, kjer ima absolutno večino, v Sovodnjah ima relativno večino, v Števerjanu le malo zaostaja za SSk. Le majhen premik glasov in PCI
cija, Poljska in Izrael. Ob nastopu v soboto je Jugoslavija premagala Poljsko, Izrael pa Francijo. Navdušenje med gledalci je bilo veliko. Zadnje tekme so bile v ponedeljek.
Novi jez na Soči
V Solkanu so dela za novi jez na Soči, že v polnem teku. Jez bi moral biti dograjen do poletja 1983. Predvideni stroški: 1 milijarda Ndin.
Za jezom bo Soča narasla do Plavi in bo tako nastalo umetno jezero. Računajo, da bodo jezero uporabili v športne namene in za gojitev postrvi, vodo pa za novo elektrarno.
Vpisovanje v otroške vrtce
Po vseh goriških vaseh in v mestu se bo začelo vpisovanje v otroške vrtce, tako državne kot občinske, in sicer od 19. do 26. junija. Starši vpišejo otroke na sedežu vrtcev. V Gorici imamo tri otroške vrtce: v ul. V. Veneto za južni del mesta, v ul. Ponte del Torrione za otroke okrog Stražic, v ul. Forte del Bosco za ostale otroke. Opozarjamo, da se za otroke, ki obiskujejo vrtec v ul. Ponte del Torrione, že gradi novi otroški vrtec blizu osnovne šole v ul. Čampi.
Slovenski novomašnik iz Argentine
V nedeljo 24. junija bo sv. oče Janez Pavel II. posvetil v baziliki sv. Petra večje število novih mašnikov iz raznih dežel. Med njimi bo tudi slovenski diakon iz Buenos Airesa Marjan Vidmar. 'Novi ma-šnik je nečak pok. g. Jožeta Vidmarja in pa Marije Vidmar iz Gorice. Njegovi starši so se po zadnji vojni izselili v Argentino. Tam je Marjan zraste! in prišel do duhovniškega poklica. Zadnja leta je študiral na raznih univerzah po Evropi. Sedaj je v Rimu v papeškem zavodu za bogoslovce in mlade duhovnike iz Južne Amerike. Kadar je v Gorici bival pri teti Mariji Vidmar, je stalno hodil k slovenski maši v stolnico.
Cerkveno srečanje o liturgični umetnosti v Furlaniji
V videmski stolnici bo od 22. do 24. junija srečanje, katerega namen je pregledati sedanje stanje cerkvenih umetnin, ki so bile poškodovane ob zadnjem potresu. Govorili bodo razni izvedenci cerkvene in liturgične umetnosti ter tudi strokovnjaki za upravna in tehnična vprašanja. Vabljeni vsi, ki se za taka vprašanja zanimajo.
postane gospodar občine tudi v števerjanu.
Socialisti (PSI in PSDI) niso močni v nobeni slovenski občini, še največ jih je ostalo v Sovodnjah, kjer imajo župana. Skupno so zbrali 175 glasov.
SSk, ki je šla na volitve skupaj s Furlanskim gibanjem, je dobila relativno večino v števerjanu, v Sovodnjah in Doberdobu je druga najmočnejša politična skupina: pride za PCI in je pred socialisti.
če pa pogledamo, kako so se naši volivci opredelili z ozirom na demokratični pluralizem, imajo v Števerjanu demokra tične stranke absolutno večino: 329 glasov, PCI kot zagovornik diktature proletariata pa 198 glasov. V sovodenjski občim je stanje naslednje: 577 glasov demokratične stranke, 492 PCI. Torej rahlo zmagujejo demokratične stranke.
V doberdobsiki občini pa so omenjene demokratične stranke zbrale komaj 352 glasov, PCI pa 525. Kraševci so torej v večini za diktaturo.
če pa seštejemo glasove v vseh treh ob cinah, so demokratične stranke dobile 1.258 glasov, PCI pa 1.215. Slovenci smo torej zelo udarjeni na diktaturo, se pravi, želimo, da nam kdo komandira. Tudi to je znamenje naše demokratične nezrelosti.
V založbi tržaške revije Mladika je pravkar izšla v italijanščini napisana nova knjiga časnikarja in gospodarskega strokovnjaka Egidija Vršaja »Mednarodno gospodarsko sodelovanje Vzhod-Zahod in Sever-Jug«.
Po prvih dveh knjigah, posvečenih naj-piej gospodarsikemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo ter potem sodelovanju mejnih držav alpskega trikota ima tretje Vršajevo delo zdaj mednarodni, bolje svetovni zamah. Vsam trem delom pa je skupen isti start: Trst kot idealno opazova-lišče za gospodarske stike med Vzhodom in Zahodom, zdaj še tudi med Severom in Jugom, tj. med industrijskim in tako imenovanim Tretjim svetom.
Knjiga je razdeljena v tri dele. Prvi je posvečen obema velikima gospodarskima blokoma oziroma sistemoma na naši celini, Evropski gospodarski skupnosti in Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Avtor pristopa k opisu in primerjavam obeh sistemov iz načel Helsinške listine, zato ima to poglavje poleg temeljite in-formativnosti tudi vidno etično noto.
Drugi del Vršajeve knjige govori o italijanski zunanji trgovini. V uvodu je sintetičen prikaz tokov italijanskega gospodarstva od povojne obnove pa vse do Pan-dolfijevega načrta. Sledi podroben opis trgovinskih stikov med Italijo in posameznimi državami vzhodne Evrope, Kitajske in Vietnama. Povsod so popisani dvostranski trgovinski sporazumi z izčrpnimi tabelami, ki so pravi priročni/k za trgovske operaterje.
Tretji del knjige pa obravnava države Tretjega sveta, pri čemer dobi bralec v uvodu širok vpogled v zamotane silnice svetovne gospodarske ureditve in finančne problematike. Na podobni zasnovi kot v drugem delu si potem sledijo opisi gospodarskih odnosov med Italijo in državami Tretjega sveta, obogateni z najnovejšimi listinami iz ustrezne italijanske zakonodaje, vse do zakona o sodelovanju s Tretjim svetom, izdanega februarja letos.
Velika pozornost je v tem delu knjige posvečena Jugoslaviji, iz dveh razumljivih razlogov: ker ima ta država posebno vlogo med državami Vzhoda in Juga, in ker je soseda in važen gospodarski partner Iialije. Zato je v tem delu tudi vse o Osimu in o odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo.
Tako se Vršajeva knjiga po logičnem loku vrne k izhodnemu opazovališču, Trstu in Furlaniji-Julijski krajini, v stičišče štirih zemljepisno-gospodarskih smeri, navedenih v naslovu.
Med odlike zajetne knjige (430 strani) moramo najprej prišteti pravo skladovnico podatkov, ki gredo od zgovornosti številk do razlag o sistemih in ustanovah, ki urejajo sodobni svet. V jeziku ekonomske vede so pred bralcem razgrnjena vsa bistvena gibala moderne mednarodne skupnosti. V tem oziru je Vršajevo delo ne le temeljit strokovni priročnik, marveč tudi ena tistih knjig, ki sodijo v splošno kulturo in zato v knjižnico vsakega izobraženca.
Delo je nadalje zelo ažurno, saj sega prav do današnjih dni: evropske volitve, italijanski nujnostni gospodarski ukrepi, evropski monetarni sistem, Kitajska po normaliziranju odnosov z ZDA, osimska industrijska cona in še kaj.
In končno ne moremo prezreti že nakazane etične note. Zlasti v uvodih posameznih delov, pa tudi med tekstom samim, je vrsta citatov iz papeških okrožnic, mednarodnih listin in razmišljanj uglednih politikov. Skupni imenovalec teli navedkov je želja in potreba po pravičneje urejenem svetu, kjer naj bi gospodarstvo kot osnova za dostojen človekov fizični obstoj
prisluhnilo ne samo logiki interesov, marveč tudi klicu po pravičnosti in vsemu, kar iz nje logično izhaja.
Edvard Kocbek v italijanščini
Te dni je pri CSEO (Centro Studi Eu-ropa Orientale) v Bologni izšel v prevodu Antonia Setole II. del Kocbekove Tovarišije z naslovom »Compagnia«, kot je bil naslovljen prevod I. dela Tovarišije, ki ga je za založbo Jaca Book iz Milana pripravil Alojz Rebula leta 1974. CSEO je ponatisnil tudi ta prvi del, tako da je sedaj italijanskim bralcem na voljo v celoti (cena je 8.000 lir) to edinstveno in res izredno Kocbekovo delo. Naj omenimo, da je prevod prvega dela doživel topel sprejem.
Prevajalec Antonio Setola je prevedel tudi izbor Kocbekovih poezij z naslovom »Edvard Kocbek - Poesie«; tudi ta knjiga je izšla pri CSEO. Izbor, ki ga je uredil pesnik sam, obsega 40 poezij in zajemajo vse Kocbekove pesniške zbirke. Pesmi so natisnjene tudi v slovenščini. Spremno besedo in kratek prikaz Kocbekovega literarnega ustvarjanja je napisal Angelo Leone. Prevod Kocbekovih poezij je izšel kot prva knjiga zbirke >*La via delFambra - col-lana di poeti dell'Est«, ki so jo zasnovali v okviru CSEO. Cena je 2.800 lir.
Bralci pišejo
Odkrita beseda
Tako odkrito, vendar stvarno in umirjeno, že dolgo ni kdo prikazal razmer na področju dušnega pastirstva med slovensko skupnostjo na Primorskem, oz. na italijanski strani meje, kot je to storil dekan Marjan Komjanc ob sklepu svojih izvajanj o goriški Cerkvi v Katoliškem glasu v zadnjih mesecih. Stvari, ki so se doslej omenjale samo bežno, verjetno zato, da bi se slovenski ljudje nad takimi razmerami tte pohujšali. Nepotrebna obzirnost, ki ni omenjenemu stanju v ničemer odpomogla, ampak naredila na mnoge kvečjemu še slabši vtis.
Jasno je, da je rešitev samo v nas samih, da spremenimo neustrezne razmere in da ne čakamo rešitev od zgoraj. Zato so toliko bolj pomenljive sklepne besede dekana Komjanca: »Ne smemo čakati na pomoč od matičnega naroda in od svoje matične Cerkve. Prizadevati bi se morali vsi, da se evangelij končno uresniči tudi za našo slovensko manjšino v Italiji.«
Eden vidnih zunanjih znakov drugačnega duha med krščanskim občestvom na Goriškem so lahko tudi dvojezični napisi na goriški škofiji, imenovanje slovenskega škofovega vikarja ipd. Ob nedavni gonji proti »dvojezičnosti«, ki naj bi pomenila nič manj kot nasilje nad italijansko večino v deželi, imajo ti dvojezični napisi še večji, skorajda simbolični pomen, saj kažejo na samostojnost Cerkve, ki ni žrtev trenutnega političnega vzdušja, katerega ustvarjajo politične skupine. Manjkajo pa slovenski napisi v tistih cerkvah v' Gorici, kjer se vršijo redne slovenske maše. Kdaj bodo odgovorni župniki v mestu dojeli, kako zelo je to potrebno?
—is
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
OBVESTI!. A
Udeleženci romanja v Assisi , Cascio in Loreto naj od četrtka 21. junija dalje dvignejo romarske knjižice, kjer so se vpisali.
Udeleženci romanja na Poljsko naj do 20. junija poravnajo stroške za potovanje.
Društvo slov. izobražencev v Trstu končuje svojo letošnjo sezono. Ob tej priložnosti vabi na srečanje s slovenskim rojakom iz Argentine, Francetom Jermanom, gostincem iz Bariloč in priznanim športnim delavcem. Sestanek bo izjemno v petek 15. junija v prostorih Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3 ob 20.30.
Nabirka za Alojzijevišče naj bo eno izmed nedelj v juniju, ker je po binkoštnih kvatrna nedelja. Dušne pastirje prosimo, da jo oznanijo, velikodušnim darovalcem pa Bog povrni.
Procesija sv. R. Telesa v Bazovici bo v nedeljo 17. junija ob 10. uri, na Pesku ob 16. uri.
Goriško županstvo obvešča, da so razpisana mesta za vrtnarice v slovenskih otroških vrtcih in v otroških jaslih (viale Vir-gilio). Prošnje je treba vložiti do 12. ure 15. junija 1979 na goriško občino. Isto županstvo obvešča tudi, da je razpisan zakup bara v goriškem Avditoriju. Prošnje oz. ponudbe je treba poslati na županstvo do 23. junija 1979.
Rakovniška knjižica »Peter s Poljske« je izšla v drugi izdaji in je sedaj na voljo tudi v Katoliški knjigarni v Gorici in pri Fortunatu v Trstu. Knjižica na 90 straneh prinaša življenje in delo sedanjega papeža Janeza Pavla II. Cena 500 lir. Lepo priporočamo tudi kot skromno darilce prvoob-hajancem in birmancem.
t Radio Trst A
Za radio nismo prejeli sporeda.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: A. P. v spomin pok. Kristine Kocjančič-Gustin 12.000; M. T. 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: T. Batič, USA 170.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Štefanije Bagon darujeta Cvetka in Dragica Radetič iz Sesljana za cerkev v Jamljah 15.000 lir.
Za kapelo blaž. Leopolda - Domjo: Ana Oblak, Trst 20.000; Mazzarino, Trst 15.000; Andreina Listuzzi, Trst 2.000; Pavat Marija, Trst 2.000; Cecchi Marija, Trst 2.000; N. N., Trst 2.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Mlač Sonja ob obletnici mamine smrti 14.000; Dolenc Marija, namesto cvetja na grob sorodnici Mariji Malalan 5.000; Hrovatin Angelca v počastitev spomina ge. Maričke Sosič 10.000; Simič Bernarda 10.000; Šker-lavaj Terezija namesto cvetja na grob pok. Rikota Malalan 10.000; Sosič Rudolf ob krstu vnukinje Katarine 10.000; družina Sosič ob krstu vnukinje Katarine 10.000; razni 6.000 lir.
Za openski cerkveni pevski zbor: Šker-lavaj Terezija namesto cvetja na grob pok. Marije Malalan vd. Sosič 10.000 lir.
Dar za obnovitev cerkve na Banah: Dancu Justina namesto cvetja na grob pok. Ferdinanda Ban 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: ob drugi obletnici smrti Antona Mamolo daruje žena Albina 20.000 lir.
Za Skupnost Družina na Opčinah: miloščina pri sv. maši v Rižarni 27.000 lir.
Za telovadnico: S. B. 2000; C. I. 100.000; D. K. 2000; š. M. 100.000; B. L. 20.000; V. T. 10.000; N. N. 25.000; Žigon 50.000; K. M-500.000; N. N. 10.000; N. N. 20.000; K. A. 100.000; M. L. 50.000; N. N. 100.000 lir.
Za SSk: Tožica Devetak 25.000 lir.
Cerkev na Poljskem
V zadnji vojni je izgubilo življenje šest milijonov Poljakov. S potoki mučeniške krvi Poljakov se je pomešala tudi kri C škofov, 2j197 duhovnikov, 144 bogoslovcev. 272 redovnikov in 202 redovnic.
Med verniki na Poljskem deluje zdaj 14.249 škofijskih in 3.862 redovnih duhovnikov. Redovnikov, ki ne delujejo v dušnem pastirstvu je 6.483, redovnic pa 25.247. Poljski škofje so sklenili, da bodo v duhu koncilskega odloka o misijonskem deU Cerkve odstopili za misijone vsaj en odsto tek svojih duhovnikov, vendar je ta »norma« že presežena. Samo v letu 1973 je M-Poljske odšlo v misijone 82 duhovnikov, redovnikov in redovnic. Vseh poljskih misijonarjev po svetu je zdaj 826: 597 duhovnikov in redovnikov, 45 misijonskih bratov, 178 redovnic in 6 laičnih misijonarje'1'
SKPD MIRKO FILEJ - GORICA
vabi na
JAVNI NASTOP GOJENCEV
GLASBENE ŠOLE M. FILEJ V GORICI ŽUPNIJSKE GLASBENE ŠOLE V DOBERDOBU GLASBENE ŠOLE PD »ŠTANDREŽ«
Sodelovali bodo gostje drugih glasbenih šol KATOLIŠKI DOM V GORICI, v soboto 16. junija 1979 ob 20.45
V atriju bo na ogled razstava risb za naslovno stran Pastirčka 1979-80 Vstop prost
Kako so volili za parlament v slovenskih občinah