Kooperacija v kmetijstvu
Razprava, maieriaM ifl lesokicije zvezne ljvidske akupsčine o stanju kmetijstva in zadtužništva in o perspektivah njiho-vega razvoja so dovolj jasno potrdila že prej obdelano po-stavio o enotnosti procesa pospeševanja napredka kmetijsiva in socialistične preobrazbe vasi. S te osnovne postavke je treba razumevati tudi socialistiČno koaperaoijo v kmetijstvu. Da bi današnjo zaostalo drobno la«tniško strukturo kmetijstva pre-vedli na sodobno družbeno prcrizvoriiijo, je potrebeTi čas, doigo-trajno in sistematično delo in diružbene investicije za krepitev družbene materialne osnove — krepitev in razvoj sodobnih proizvajalnih sredstev v okvir« kmetijske zadtruge — njenih raznovrstnih obratov ia dejavnosti. Drobna kmečka posest ni sposobna, da si nakupi potrebna sodofona STedstva za viroko produktivnost v kmetijstTu. Za uiporabo agrotehnike, za upo-rabo vsega tistega, kar zahteva, so torej potrebna družbena intervencija in družbena sredstra.
Izhajajoč iz sedanjih posestvenih odnosov, v ražmerah omejene kmečke posesti se nismo usmerili k pospeševanju kmetijstva z razvijanjem kmečkih gospodarstev, ke>r je vsa prehojena pot skozi vef. desetletij potTdila nemožnost takega naipredovanja km&tijstva, kar pa je še važneje, tak*. pot Taz-voja niti ne bi nstrezala naŠeaiu skvrp-nemu družbeno ekonom-skenni razvoju.
Prav tako nismo šli po poti ka.kršne koii spremembe v 6trukturi kmetijstva s prisilnitn administTativBim spreTninja-njem odnosov na vasi/Tudi ta pot je pokazala v naših raz-merah zniževanje kmetjjske proizvodnje in izgnbljanje in*e-resa kmetijskih proizvajalcev. Izbrana je bUa pot, pi kateri raj se — ne da bi administrativno posegali v sedanje posestne odnose — z družbenimi sodobnimi sredstvi modernizira kme-tijska proizvodnja in spremenijo odnosi v proiz-rodnji.
Sodobna proizvajalna sredstva in ekonomsko povezovanje individualnih proizvajalcev v družbeno proiz-votino enoto — kmetijsko zadrugo in njene obrate, opremljene s sodobnimi sredstvi morajo vplivati na spremembe v odnosih in vso proiz-vodnjo postopno napraviti za družbeno. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je. to najpravilnejša pot socialistične preobraz-be kmetijstva. da najhitreje vodi k povečanju proizvodnje in spremembi odnosov na vasi v naših razmerah. Številni primeri v zadnjih dveh, treh letih pri nas so to potrdili. Svobodno lahko rečemo. da je v vsakem nasem okraju kakšna zadruga, ki je v tem pogledu napredovala bolj kakor druge in ki lahko slnii za dokaz, da lahko tndi dmge dosežejo isto.
Za uspešno izvajanje teh zamisli je vs«kakor ed©n izmed prvih pogojev, da se kmetijske zadruge razvijejo v močne gospodarske organizacije. opremljene s sodobnimi proizvajal-nimi sredstvi. S temi sredstvi bodo usmerjale, planirale in organizirale proizvodnjo na individualnih posestvih in povzro-čale. da se bodo ta posestva čedalje bolj čvrsto vezala na za-druge, da bo delo z družbenimi proizvajalnimi sredstvi postalo kmetTi ekonomsko pomembnejše in privlačnejše, čeprav bo ostal' na svoji zemlfi.
Pospeševanje napredka proizvodnje in preobrazba vasi ne moreta biti kampanjsko delo. Soeialistična kooperacija mora irajno prihajati do izraza v vseh manifestacijah našega eko-nomakega življenja. Sistem zagotovitve kadrov za delo v 7&-rlrugah s sodobnimi proiz.vajalnimi sredstvi i,n razvijanje po-inoŽTiih služb in servisov, ki bodo pomagali poslovanju in razvoju zadrug — poslovne zveze, vodne s-kupnosti, industrij-ske in trgovinske organizacije. znanstvena služba, tehnične kmetijske službe, sistem in metoda kreditiranja — morata biti usmerjena proti temn osnovnernu problemu.
Samo če razumemo ta proces kot trajno nalogo in v tem smislu. da jo »prejmejo kadri tako v zadrugah kakor tndi v zadružnih forumih ter drugih organih in v gospodarskih ter družbenopolitičnih organizacijah, uspehi v uresničevaaju take politike v kmetijstvu ne bodo izostali.                 A. K.