v s Brezplačno glasilo krajanov Četrtne Skupnosti Šentvid SPREMNA BESEDA UREDNICE Pred nami je tretja številka glasila Šentvid nad Ljubljano. Ta je nekoliko bolj praznično obarvana, saj se zaključuje leto 2010. V tokratni številki vam predstavljamo novo izvoljene svetnike ČS Šentvid. V pismu predstavitve se nam predstavlja novi predsednik g. Volavšek. Načrte dela v novem mandatu nam v tretji številki glasila Šentvid nad Ljubljano predstavlja tudi župan g. Jankovič. Seveda objavljamo tudi že znane in vse bolj priljubljene rubrike. Čedalje več vas je, ki se nam oglašate s predlogi, pohvalami pa tudi grajami. Vseh smo zelo veseli. Vsem, ki so vas ujeli naši tiskarski škratje, pa se iskreno opravičujemo. Morda je potrebno povdariti, da smo glasilo začeli izdajati ljubiteljsko - iz ljubezni do domačega kraja, iz želje, da bi se naš kraj razvijal in rastel na bolje. In Šentvid (v mislih imam Četrtno skupnost Šentvid) te možnosti nedvomno ima. Sicer pa, času primerno vsi po bolj ali manj razmišljamo o lekcijah, ki nam jih je življenje prineslo v iztekajočem se letu. Misli nam že bežijo v novo leto. Včasih se zdi, da nas bosta stres vsakdana in hiter tempo kar požrla. Misli hitijo, ljudje prihajajo in odhajajo, otroci odraščajo prehitro, vsak trenutek nekam zamujamo, vse nori. Kot obupani iščemo trenutek miru, trenutek samo zase. In vedno znova upamo, morda bo v novem letu bolje... Resnici na ljubo vemo, da svoj svet lahko spremenimo le, če spremenimo sami sebe. Edini smo, ki lahko umirimo svoje misli in uredimo prioritete. Sliši se lahko, pa ni. Morda pa vendarle bo Novo leto 2011 prineslo še tisti kanček sreče, modrosti, da bomo lahko zaživeli bolje. Morda... Vsem bralcem glasila Šentvid nad Ljubljano želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO. Kolikor zmorete zdravja, sreče in ljubezni vam želim. In želim vam veliko lepega branja našega glasila Šentvid nad Ljubljano. Helena Jerman, odgovorna urednica KAZALO Poročilo o izidu rednih volitev svetnikov v ČS Šentvid...............................3 ČS Šentvid - Damjan Volavšek...................................................................3 Župan g. Zoran Jankovič v novem mandatu..............................................4 Ali se advent začne in konča pri adventnem venčku.................................5 Družinsko svetovanje................................................................................5 Življenska pot Blaža Potočnika...................................................................6 Na smučanje v Gunclje..............................................................................7 Božični čas v Šentvidu nad Ljubljano.........................................................8 ŠODR teater...............................................................................................9 Dnevni center aktivnosti za starejše v MOL............................................10 Čas obdarovanja......................................................................................11 Obnovili smo znanje prve pomoči...........................................................13 OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava.............................................14 Odprti vrtec.............................................................................................15 Igralne urice.............................................................................................15 Izdajatelj: ZAVOD Pika Tratnikova 44 1000 Ljubljana glasilo@zavodpika.net Direktorica: Mojca Vadnjal, mojca@zavodpika.net Odgovorna urednica: Helena Jerman, helena@zavodpika.net Uredništvo: Mojca Vadnjal Igor Povše Jože Sever Andreja Bečan Trženje Zavod IDEJA mojca@zavodpika.net Oblikovanje Natalija Vrbnjak Tisk: Razvedrilo d.o.o. POROČILO O IZIDU REDNIH VOLITEV SVETNIKOV V SVET ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID Na volitvah dne 10. 10. 2010 je imelo pravico voliti 15 svetnikov Sveta Četrtne skupnosti Šentvid, ki se voli na podlagi splošne volilne pravice 10.938 volivcev, pri čemer so bili vsi vpisani v volilni imenik. Na podlagi splošne volilne pravice je glasovalo skupaj 5.135 volivcev ali 46,95 % volivcev, ki so imeli pravico voliti. Za izvolitev 15 svetnikov Sveta Četrtne skupnosti Šentvid, ki se jih izvoli na podlagi splošne volilne pravice je bilo oddanih 5.135 glasovnic. Neveljavnih je bilo 125 glasovnic, ker so bile prazne ali volja volivca ni bila jasno izražena. Veljavnih glasovnic je bilo 5.010. (povzeto po poročilo Mestne volilne komisije) Svet četrtne skupnosti Šentvid ima 15 članov v naslednji sestavi: 1. Marjeta BILBAN 2. Matjaž BRIŠKI 3. Blaž GREGORIN 4. Boštjan JUVANČIČ 5. Janez KREGAR 6. Mirta LUČIČ 7. Janez MARN 8. Marija MERKUN 9. Bogomir POLAJNAR 10. Verica RUTAR 11. Jože SEVER 12. Zvonimir URBANČIČ 13. Mateja VERTAČNIK 14. Jure VIDMAR 15. Damijan VOLAVŠEK Svet Četrtne skupnosti Šentvid se je konstituiral na svoji prvi seji 18. novembra 2010. Za predsednika sveta je bil izvoljen Damijan VOLAVŠEK ČS Šentvid Damijan Volavšek Lista Zorana Jankoviča - LZJ Po izobrazbi sem diplomirani ekonomist z opravljenim specialističnim študijem, poklicno pa se ukvarjam s poslovno informatiko in svetovanjem. S predsedovanjem Svetu Četrtne skupnosti Šentvid svoje družbeno delovanje šele začenjam. Opažam namreč, da se različne generacije v tem delu Ljubljane med seboj sploh ne poznamo. Rad bi pomagal, da se v duhu županovega mota tega mandata, da bo Ljubljana ob najlepšem postala tudi najbolj prijazno mesto na svetu, ta mestna odtujenost spremeni v prijateljske medsosedske odnose. Za začetek bom dal tudi pobudo, da sodelovanje okrepimo s četrtnimi skupnostmi v soseščini: z Dravljami, Šiško in Šmarno goro. Verjamem, da bomo samo po tej poti tudi v našem delu mesta, v katerem se marsikaj dogaja in kjer se v prihodnje obeta velika nova soseska Stanežiče, uspeli doseči višji bivalni standard in s tem enakomeren razvoj Ljubljane. Pogrešamo še kar nekaj konkretnih infrastrukturnih objektov, katerih gradnjo bomo s skupnimi prizadevanji zagotovo dosegli hitreje. O tem bomo seveda sklepali na sejah Sveta in potem o naših sklepih in dosežkih sproti poročali, kot informatik pa bom najprej poskrbel, da bodo krajani četrtne skupnosti o našem delu in dogajanju dobro obveščeni tako prek spletne strani kot z drugimi komunikacijskimi načini. PROJEKTI ŽUPANSTVA IN MESTNE UPRAVE V NOVEM MANDATU Spoštovani krajani Šentvida in okolice, dragi someščani! V novem štiriletnem mandatu smo si zadali, da Ljubljana postane v Evropi in svetu prepoznavno mesto z visoko kakovostjo življenja. Ljubljana naj ostane mesto, kjer se počutimo varne, kjer z roko v roki ustvarjamo vse boljše pogoje za življenje in kjer ne le spodbujamo, pač pa tudi živimo medkulturni dialog. Nadaljevali bomo s prenovo komunalne infrastrukture. V Šentvidu bo obnovljena stara Prušnikova ulica, urejeno bo parkirišče P+R; v vsako hišo na območju Mesta Ljubljana bomo napeljali vodovod in kanalizacijo ter povsod, kjer je to potrebno, postavili lokalne čistilne naprave. Med ključnimi »zelenimi« projekti predvidevamo celovito in energetsko varčno prenovo stanovanjskih sosesk in zasnovo tako imenovanih »trajnostnih sosesk«. Intenzivno bomo prenavljali otroška igrišča in parke - pomemben del mestnih pljuč. Zanje bodo skrbeli tako imenovani okoljski redarji. V Četrtni skupnosti Šentvid - v Stanežičah, se bo pripra. „ potrebno za začetek gradnje stanovanjsko-poslovne soseske s 3.000 novimi stanovanji in v prihodnjih letih lahko na tem območju pričakujemo prav toliko novih delovnih mest. Pred tem moramo urediti infrastrukturo in nemško cesto, kjer se gradnja krožišča že zaključuje. Posvetili se bomo obnovi in gradnji novih vrtcev - vrtec Šentvid bo dobil prizidek s šestimi oddelki. Obnavljali in posodabljali bomo osnovne šole, ki jih bomo skupajs šolskimi igrišči odprli za prostočasne dejavnosti. Uredili bomo Športno rekreativni center Sava ter kopališči Ilirija in Kolezija. S sprejemom novega prostorskega akta Mestne občine so podani pogoji za izgradnjo nujno potrebnih domov za starejše in oskrbovanih stanovanj. V načrtu ali pred zagonom je še več drugih pomembnih projektov. Med večje zasebne oziroma javno-zasebne sodijo: Potniški center Ljubljana, Operna in koncertna hiša Kolizej, Šumi in Severna vrata. Mesto bo po svojih močeh spodbujalo in podpiralo tudi uresničitev nekaterih državnih projektov: izgradnjo univerzitetnega naselja na Vojkovi cesti, izgradnjo umetniških akademij, ureditev negovalne bolnišnice, izgradnjo sodne palače na Masarykovi, začetek gradnje centra državne uprave Bežigrajski dvor, NUK II in posodobitev železniške povezave Ljubljana - Kranj - Jesenice z navezavo na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Tudi v tem mandatu pa bom ohranil vsakomesečni dan odprtih vrat, ko prisluhnem pobudam, predlogom in problemom prebivalk in prebivalcev Ljubljane. Ko je le mogoče, vam pomagam pri njihovem odpravljanju, vaše pobude in predloge pa skušam v čim večji meri upoštevati pri svojem delu. Prepričan sem, da bomo s sodelovanjem, strpnostjo in spoštovanjem drug drugega vsak dan bolj ponosni na to, da živimo, v najlepšem mestu na svetu. Zoran Jankovič, župan ALI SE ADVENT ZAČNE IN KONCA LE PRI ADVENTNEM VENCKU ? Na prvo adventno nedeljo, 28. novembra sem na začetku sv. maše najprej blagoslovil župnijski venec in potem povabil otroka iz cerkve, da je prižgal prvo svečo na adventnem vencu. Vsi otroci so vedeli, da lahko prižge le eno svečo, ker smo vstopili šele v prvi adventni teden. Od tu naprej pa je znanje že bolj šibko, zato se mi zdi primerno, da osvežimo vedenje o adventnem času. Adventni čas se torej začne na prvo adventno nedeljo, konča pa po četrti adventni nedelji na sv. večer, 24. decembra. Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni. Z adventnim časom v katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst, Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino. Latinska beseda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Marije, njegov drugi prihod pa pričakujemo na sodni dan. Kristjani verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v srca ljudi po delovanju Svetega Duha oziroma v skrivnostno Božjo navzočnost v srcu vsakega človeka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere. Adventni čas ima dvojni značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju. Na začetku adventnega časa vam želim, da bi se znali ustaviti ob bližnjemu in mu prisluhniti. Ali ni to največje darilo, ki ga lahko podarimo bližnjemu v tem adventnem času ? Bolj ko bomo poslušali, bolj bomo razumeli, bolj ko bomo razumeli, rajši se bomo imeli. Zato vam želim več poslušanja, razumevanja in sprejemanja drugačnih. Franci Alič, župnik Šentvid nad Ljubljano, na prvo adventno nedeljo, 28. november 2010 DRUŽINSKO SVETOVANJE Družinski center »Oaza« vas vabi na brezplačen pogovor ali posvet, vsako sredo od 17.00 do 19.00 ure v prosti samoupravo, Kosijeva 1 v Guncljah. Dobrodošli ste starši, zakonci, mladostniki, da nas obiščete, skupaj s partnerjem, sami ali otrokom, kadar imate velik, prijetno vzdušje ter svetovalka ali svetovalec za zakonska in družinska vprašanja. Prosimo vas, da svoj obisk predhodno najavite na številko 031 691 119 ali elektronski pošti info@izriis. Za več informacij obiščite spletno stran www.izriis.si/druzinsko-svetovanje.html Program sofinancira Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. MINISTRSTVO ZA DELO. DRUŽINO IN SOCÍALNE ZADEVE ZGODOVINA ŠENTVIDA ŽIVLJENJSKA POT BLAŽA POTOČNIKA 1799 do 1872 Rojen leta 1799 v vasi Struževo pod Šmarno goro. V družini so bili štirje otroci. Oče Jakob je bil strugar, mati Barbara pa dokaj izobražena, saj je sina Blaža sama učila brat in pisati. Od leta 1809 in do leta 1811 je hodil v kranjsko normalko in obiskoval prvi razred francoske gimnazije Nadalje je od leta 1811 do 1818 je obiskoval gimnazijo, kjer je vse razrede izdeloval z odliko. V tistih časih je Napoleon zasedel dele slovenskih in hrvaških pokrajin in jih združil pod imenom Ilirske pokrajine. Francozi so prinesli moderne ideje, zlasti o svobodi narodov. Do precejšnje veljave je prišla tudi slovenščina. Blažu Potočniku je že v tistih letih vzklila močna narodna zavest. Valentin Vodnik je bil prva leta Potočnikov učitelj. Pozneje je bilnjegov učitelj tudi Franc Metelko. Iz te šole je izšlo veliko slovenskih kulturnih delavcev . Ko je končal latinske šole, je jeseni leta 1818 je vstopil v ljubljansko bogoslužje. Potočnik je bil nadarjen za učenje jezikov. Poleg mnogih slovanskih jezikov je znal tudi nemško, francosko, grško, latinsko, sirsko kaldejsko in hebrejsko. Po štirih leti je bil posvečen v duhovnika. Novo mašo je pel v Šentpeterski cerkvi 22. Septembra 1822, kjer je nazadnje živela njegova družina . Služboval je na več krajih po Sloveniji. Leta 1833 mu je bila dodeljena župnija Šentvid. Njegova sestra Katarina je skupaj z materjo živela pri bratu Blažu v Šentvid. V Šentvidu je deloval polnih 39 let. Bil je pravi oče svojim faranom. Poln dobrote, rad je pomagal, ljudi je vzbujaj, jih učil in svaril - a vedno vse začinil z značilno svojim humorjem. Bil je gostoljuben. Podpiral je učenje in vzgajal dijake in bogoslovce v dobre in zavedne Slovence. Potočnik je bil v po letu 1830 tudi Prešernov sodelavec, družil se je tudi iz ostalim največjimi slovenskimi pesniki in tudi sam pisal, predvsem domoljubne pesmi. Svoje pesmi je objavljal v Kranjski čebelici. Mnoge njegove pesmi so se pele po lakih prijetnih napevih in postale narodne pesmi. To so pesmi: Pridi Gorenjc, Ko dan se zaznava, Visoko vrh planin stojim, Kdor ima srce, Sveti Martin, Planinarin še mnogo drugih. Ko je leta 1838 umrla njegova mati je za sestro, ki je zelo žalovala in vseskozi hodila na mamin grob, zložil pesem Hči na grobu matere in še mnoge druge. Veliko Potočnikovo delo je tudi na področju cerkvene glasbe in nabožnih spisov . Župnik Blaž Potočnik si je zelo prizadeval in je eden najbolj zaslužnih za ustanovitev redne ljudske šole v Šentvidu. Že leta 1838 je poskrbel za šolsko sobo. Kar v domači hiši - v kaplaniji je začel z rednim poukom. Predvsem je otroke učil brati, pisati in računati. Ker sta bili v tistem času obrt in trgovina že močno razviti, je bilo otrok v šoli čedalje več. Prostori v kaplaniji so postali premajhni. Drugih primernih prostorov za poučevanje ni bilo, zato je dal sezidati novo šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno 1866 in je služilo vse do leta 1912. Nova šola, kasneje tudi razširjena se od leta 1956 imenuje po F.R. Stanetu. Potočnik je bil strokovnjak za slovnična vprašanja. Kot pisec ter prevajalec učbenikov, je v slovenski jezik je leta 1846 prevedel računico. Računico so uporabljali v vseh slovenskih šolah, saj je bil v šolah na novo uvedeni pouk slovenščine. Zato je Potočnik pripravil tudi slovensko slovnico v nemškem jeziku, ki je izšla leta 1849 pod naslovom »Gramatik der Slowenischen Sprache«. V letu 1848 je bil tudi sodelavec pri »Novicah«. Leta 1850 je bil tudi urednik »ljubljanskega časnika«, kjer je objavljal vrsto, leposlovnih, domoljubnih in gospodarskih prispevkov. Blaž Potočnik je bil zelo učen, razgledan, predvsem pa zaveden Slovenec. Že v začetku svojega službovanja je spoznal, še bolj pa po letu 1825 v Ljubljani, da tedanja politična oblast, ki je trdno držala roko nad Cerkvijo, spodjeda, ne le versko, ampak tudi narodno zavest . Ko se je 17. maja 1869 zgodil »Vižmarski tabor« je župnik Blaž Potočnik poskrbel, da je bil Šentvid z Vižmarji vred slavnostno - praznično okrašen: veliko mlajev, vencev in zastav - sprejem je bil izveden zelo slovesno . Na govorniškem odru, je bil kot zavedni Slovenec, tudi župnik Blaž Potočnik, ki je postavljal zahteve več narodnih pravic in drugih svoboščin . Potočnik je bil tudi odbornik Ljubljanskega slovenskega društva . Glavni amen tega društva je bil povzdigniti slovensko slovstvo. V ta namen je ačelo izdajati Slovensko grlico v kateri je Potočnik objavil tudi številne svoje pesmi. o letu 1860 so bile avstrijskim narodom vrnjene ustavne svoboščine, e tudi v Sloveniji zavladalo živahno narodno življenje. Pojavljale so se čitalnice. Blaž Potočnik je bil že od ustanovitve član Ljubljanske narodne čitalnice. Na prigovarjanja dr. Janeza Bleiwaisa je leta 1866 ustanovil Narodno čitalnico v Šentvidu. Njen namen je bil prebujanje narodne zavesti. Bil je predsednik Narodne čitalnice v Šentvidu, ki jo je tudi vodil vse do svoje smrti. Blaž Potočnik je bil tudi izumitelj. Njegov najboljznan izum je Potočnikov mlekarski voziček, ki je olajšal delo kmetom. Bil je tudi uglaševalec orgel, humorist in tudi ljudski zdravnik. Napisal je navodila kako naj se ljudje varujejo kolere in v ta namen izdal knjižico KOLERA. ZGODOVINA ŠENTVIDA Bil je zvezdoslovec. Ko je urejal Pratiko, je vsako leto spisal novoletno voščilo v verzih. Lotil se je tudi astronomskih in zvezdoslovnih člankov ter prispevkov o vremenu. Svojim faranom ni bil le duhovni oče, ampak tudi svetovalec. Rad je | kmetom. Učil jih je dobrega gospodarjenja. Po Potočnikovi Šentvidu se razvila podobarska in kamnoseška obrt . Po hudi težki bolezni je umrl leta 1872. V zahvalo za njegovo veliko i pogreba udeležilo mnogo ljudi. Pokopan je v Šentvidu. Iz vsega I župnijo Šentvid v času njenega službovanja in tudi za širšo Slovenijo,je ž Potočnik eden najbolj zaslužnih faranov za razvojin edek Šentvida. V spomin na njega je še danes živa njegova Blaž Potočnikova čitalnica . Za vse smo mu zelo hvaležni . Sever Jože : vir Šentviški zbornik — ^ I_ ŠPORT V ŠENTVIDU t r\ Na smučanje v Gunclje Konec decembra 2010 bo minilo 40 let, ko je skupina entuziastov takratnega smučarskega kluba Olimpije postavila vlečnico na poseki gunceljskega hriba. Kljub zavidljivi starosti naprava še vedno zadovoljivo obratuje in tudi letošnjo zimo so zaenkrat dobri obeti, saj je zapadlo v prvih dneh decembra pol metra mokrega snega. Sneg je že ustrezno prepariran s pomočjo stroja, ki je zelo pomembna pridobitev. Le odjuge s toplim dežjem bi lahko tako poslabšale razmere, da smučanje ne bi bilo mogoče. Severna lega smučišča je temperaturno ugodna, travna podlaga pa je pripravljena tako, da omogoča smučanje ob minimalni snežni odeji. Delno je že obnovljena razsvetljava tako da lahko izkoristimo tudi večerni čas za smuko. Parkirnih prostorov je dovolj ob nakupovalnem centru Merkur. Dostop je opisan na spletni strani smučišča ski.element.si. Dobrih 5 minut do vlečnice pa je ravno dovolj za primerno ogrete noge. V zgornjem delu smučišča je tudi otroška vlečnica na lažjem terenu medtem ko je osrednji del zahtevnejši in primeren za dobre smučarje. Smučanje je brezplačno, smo pa veseli kakšnega prispevka, ki zmanjša stroške. Možno je tudi smučanje izven obratovalnega časa po dogovoru (za plačilo). Obratovalni dnevi so med tednom torek, četrtek, petek ter med vikendom od 14 - 18 ure. Spletna stran smučišča: ski.element.si BOŽIČNI CAS V ŠENTVIDU NAD LJUBLJANO December, najbolj mrzli in najbolj temni mesec v letu, je poln svetlih praznikov in prijaznih domačih šeg. V naši deželi je nekdaj vsaka vas imela svojglas, zato je bogastvo našega ljudskega izročila tako neizmerno. Tudi mi, Šenvidčani, imamo vrsto šeg, ki zaznamujejo naš kraj. Predvsem pa imamo srečo, da smo takrat, ko je bil naš kraj še vas - Šentvid nad Ljubljano - imeli sokrajanko, ljudsko pisateljico Manco Komanovo, ki je opisala šege krajev pod Šmarno goro. Božič je poleg velike noči najstarejši in največji praznik v letu. Njegove korenine segajo v davno pogansko davnino, ko je v decembrskih dneh umiralo staro Sonce, stari Svarog in se je rojevalo mlado Sonce, mladi Svarožič, mladi bogec, mladi - božič, da bi odrešil Naravo zimskega mraza. Mnoge prvine davnih prazničnih obredij so v naše božično praznovanje vključene še danes. Še danes so žito, voda in les glavni elementi vseh naših praznikov, tudi božiča. V vseh naših krajih je bila peka božičnega kruha ter žegnanje domačije z žegnano vodo in lesnim kadilom osrednji obred božičnih praznikov, vendar v vsaki vasi so bile posebnosti v teh šegah. Ponekod so gospodinje pekle en hlebec kruha za vse tri božiče - sveti večer, silvestrov večer in večer pred sv.Tremi kralji - drugod so pekli več hlebcev. Ta sveti božični kruh ima v različnih krajih različne oblike in različna imena. Pri nas, v Šentvidu, so gospodinje spekle za božič hlebec belega kruha, ki je stal na božični mizi nedotaknjen ves božični čas. Ta kruh se je imenoval poprtnik, ker je stal pod prtom na božični mizi, ki je v prazničnem času bila nekak domači oltar. Ko so na zadnji božični večer, na večer pred sv.Tremi kralji poprtnik razrezali, je dobil vsak član družine po en kos, ostanek pa so razrezali za živino. Božičnega drevesa naša vas ni poznala skoraj do začetka druge svetovne vojne - to je bila le »mestna novotarija«. Naša je pripravljala le prelepe jaslice in krasila »Bohkov kot«. Ob vseh treh božičih je družina žegnala hišo. V Šentvidu je gospodinja s pušpanovo vejico škropila žegnano vodo po hiši, gospodar pa je kadilo in žerjavico potrosil s smrekovo smolo in ob glasni molitvi je družina obhodila hišo, hlev, skedenj in domače dvorišče. Med čakanjem na polnočnico so tudi v Šentvidu, tako kot po vseh krajih naše dežele molili, igrali družabne igre in vlivali raztopljen svinec v mrzlo vodo in ob tem prerokovali o dogodkih v prihodnjem letu. Svinec v obliki sveče je pomenil krst. Ko so se vrnili od polnočnice, Šentvidčani nekdaj niso legli v svoje postelje, ampak so spali po klopeh ali podnjimi - saj tudi Sveta družina v božični noči ni našla udobnega ležišča. Štefanovo - 26.december, je bil za šentviške otroke nekdaj zanimiv praznik, saj so jim starši tega dne pred cerkvijo kupovali lesene konjičke. Otroci so te figurice nosili okrog oltarja, nato pa so jih položili v koš, ki ga je ministrant nesel pred cerkev in iste figurice so šle v ponovno prodajo. Gospodarji pa so na štefanovo trosili po poljih žegnano štefanovo sol, ki je pripomogla k dobri letini. Tudi tepežni dan, 28. december -pametva, je bil vesel otroški praznik. S palicami so otroci hodili po vasi, tepežkali odrasle in medtem veselo čebljali pesmi tepežnice. Šentviški otroci takole: Pametva, pametva, dans je naš dan, daj nam kaj, daj nam kaj, če si kristjan. Košček potice, krajcar al dva, Oče v nebesih naj žegen ti da. To otroško željo so izražale vse božične šege, vse so prosile zdravja, srečo in dobro letino. Dosti žita, dosti vina - zdrava bodi vam družina! Andreja Bečan in Dušica Kunaver ŠODR teater Sodoben, urban, skoraj garažni teater. Nastal je konec leta 2007, na temeljih, ki so se imenovali Šentviški oder. Nastanjen na prušnikovi 98. Ljudski dom. ŠODR teater je večinoma sestavljen od in iz študentov. In tistih, ki bi to lahko bili, pa niso. In iz tistih, ki to lahko ne bi bili več, pa so. Igralski kader sestavljajo neprofesionalni igralci, ki pa imajo za seboj veliko odrskih kilometrov in decibelov - nekaj jih je izkušnje nabiralo že v nekdanjem Šentviškem odru (Vaja zbora, Limonada, Zid-Šola-Zid, Mama je umrla dvakrat, Odkritosrčna lažnivka idr.), vsi pa imajo za seboj sodelovanja v različnih gledališčnih, filmskih, glasbenih in drugih projektih, stalno pa se tudi teoretično in praktično izobražujejo. Že od ustanovitve ŠODR tesno sodeluje s priznanimi in širši javnosti znanimi ustvarjalci - režiserji, glasbeniki, scenografi, kostumografi, pisci. Tako je v zadnjih letih pod vodstvom režiserjev Nadje Strajner Zadnik (režiserka in igralka MGL), Marjanom Breznikom (režiser SNG Opera), Dejanom Spasičem (filmski in gledališki igralec, režiser, avtor, dramaturg) v lastni produkciji izvedel osem gledaliških predstav in projektov. Za svoje delo smo že bili večkrat nagrajeni: prejeli smo nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo sezone, nagrado za najboljšo glavno moško vlogo sezone, nagrado za najboljšo predstavo sezone. Javni sklad Republike Slovenije je konec leta 2009 odlikoval ŠODR teater z bronasto plaketo JSKD za preboj in dosežke na področju mladinske kulture. Na sezono premierno uprizorimo najmanj en projekt na sezono, novim idejam pa ni videti konca. Ustvarjamo kvalitetno. Iz radovednosti, upora in mladostne inercije. In ker znamo veliko povedati - tistemu, ki hoče slišati. Borba proti neumnosti, nesramnosti in čemernosti se nam ne zdi boj z mlini na veter. Imagine. Komerciala, za razliko od drugih zadev, ni za nas. Predstave ustvarjamo s profesionalnimi režiserji, a vedno skozi druženje, kritično premlevanje in improvizacije. Brejnstorm z neustavljivo medsebojno kemijo. Za nas je gledališče vesolje, v katerem sodobni človek išče vrednote, odgovore in dober žur. Kdor v njem ustvarja je glasen, pa čeprav šepeta. Šepetamo pa, oprostite vsi vi spoštovani sosedje, bolj malo. V svojih projektih se na glas, včasih kar malo zahrbtno, sprašujemo: je reality show dobra izbira za preživljanje prostega časa? Kako močno so študentje na Aškerčevi kričali enainsedemdesetega? Koliko jajc rabiš za en svet? Alternativa ali mejnstrim? Metelkova ali Top? Che ali papež? Dedek Mraz ali Božiček? Elka ali Zmago? Mogoče Zmelko? Sploh obstaja pravilni odgovor? Važno ga je argumentirati. Mi to počnemo na odru. Na svoj način. V zadnjem času smo uprizorili nekaj odmevnih predstav: retrospektivo Pisali so na čela sten (ŠODR teater), dramo absurda Hodnik (Matjaž Zupančič, režija: Dejan Spasič), absurd Prihodnost je v jajcih (Eugene lonesco, režija: Dejan Spasič). Poleg gledaliških uprizoritev ŠODR teater sodeluje tudi pri več kulturnoumetniških projektih. Prisotni in prepoznavni smo domala po vsej Sloveniji, saj smo konstantno vabljeni na uveljavljene festivale kot npr. Ana Desetnica, Čufarjevi dnevi, Mlade rime, Dnevi ŠKUC, igramo za mnoge institucije in ustanove, kot npr. Slovenska vojska, študentski in dijaški domovi, osnovne in srednje šole, s predstavami za izven pa gostujemo po vseh mogočih gledališčih - od Doma španskih borcev do AC Metelkove, od Ptuja do Kopra. ŠODR teater trenutno šteje 16 članic in članov, ko pa boste brali prispevek, ki je pred vami, bo šodra še enkrat toliko. V sezoni 2010/ 11, v koprodukciji z ljubljanskim Šentjakobskim gledališčem in režiji ene najuspešnejših mladih profesionalnih režiserk v Sloveniji, Tijane Zinajič, namreč pripravljamo velik, produkcijsko, organizacijsko in umetniško zahteven, a, že vnaprej lahko rečemo, brez dvoma uspešen projekt -odrsko adaptacijo filmske uspešnice To so gadi. Film gotovo poznate. Gre za 96-minutni celovečerni film, ki je bil posnet in premierno predvajan leta 1977. Scenarij in režija sta delo Jožeta Bevca, film pa se je več kot dvajset let ponašal z rekordnim številom gledalcev, saj ga je samo v rednem predvajanju slovenskih kinematografov, videlo 112.394 gledalcev. Nihče pa ga še ni postavil v temo gledališč. Pok. ŠODR teater z veseljem vabi na merice urbane, samosvoje in udarne umetnosti. Matevž Brecelj (Šodr teater) Več: www.sodr-teater.com ali facebook profil ŠODR teater. DNEVNI CENTRI AKTIVNOSTI ZA STAREJSE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA Dnevni centri aktivnosti za starejše so eden izmed odgovorov na potrebo in željo starejših, da čimdlje ostanejo v svojem domačem okolju in med ljudmi, ki so jim blizu, pri tem pa ohranijo svojo samostojnost. Vzpostavitev mreže dnevnih centrov za starejše v Ljubljani je plod dobrega sodelovanja lokalne skupnosti z različnimi izvajalci socialno varstvenih storitev. V Mestni zvezi upokojencev Ljubljana so opozorili na tiste starejše, ki so samostojno in brez pomoči lahko skrbeli zase, so pa bili na nek način prepuščeni sami sebi, mnogi s težkimi občutki osamljenosti in zapostavljenosti. Želja društva upokojencev kot tudi Mestne občine Ljubljana je bila, starejšim ponuditi prostor, v katerem bi se lahko družili in vključevali v raznovrstne prostočasne aktivnosti. Oni so imeli idejo, Mestna občina Ljubljana je zagotovila prostor in večji del sredstev in tako je v Ljubljani leta 2005 začel delovati prvi center aktivnosti za starejše. Danes jih v Ljubljani deluje že 7, nekateri delujejo v okviru domov za starejše, večina pa v okviru nevladnih organizacij. Dnevni centri aktivnosti so se izkazali za zelo potrebne in pomembne, saj dopolnjujejo družinsko oskrbo in razbremenjujejo svojce ter omogočajo starejši osebi še naprej možnost bivanja v lastnem domu s popestri zagotavlja aktivnejše vključevanje v socialno okolje in vzdrževanje psihofiz uporabnikom in uporabnicam nudijo telovadbo, jogo, ples, tečaje računalništv, in drugo. Dnevni centri aktivnosti za starejše, ki jih sofinancira Mestna občina Ljubljana: Dnevni centri aktivnosti za starejše Mestne zveze upokojencev Ljubljana 1. Dnevni center aktivnosti za starejše v Mostah, na Povšetovi 20, Ljubljana T: 01 430 51 52, F: 01 430 51 53 Odprt v ponedeljek - četrtek 8.00 - 18.00 in petek 8.00 - 16.00 2. Dnevni center aktivnosti za starejše za Bežigradom, na Puhovi 6, Ljubljana T: 01 534 40 26 Odprt v ponedeljek - petek 7.30 - 18.00 3. Dnevni center aktivnosti za starejše v centru, na Gosposvetski cesti 4, Ljubljan T: 01 232 24 21, F: 01 232 24 22 Odprt v ponedeljek - petek 7.30 - 18.00 akdana. Ponujajo vrsto storitev, s katerimi se starejšim Dndicije. Poleg možnosti vsakdanje socialne vključenosti, rjenja z glino, učenje tujih jezikov, petje .si, www.mzu.si,www.mestnazvezaupokojencev.si): 4. Dnevni center aktivnosti za starejše osebe z okvarami sluha Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Cesta v Prod 8, 1000 Ljubljana T: 01 528 44 93, F: 01 528 44 93, E: dgn.ljubljana@siol.net Odprt v ponedeljek, torek, četrtek in petek 8.00 - 14.00 in v sredo 8.00 - 20.00 5. Dnevni center aktivnosti za starejše Doma starejših občanov Ljubljana Šiška (Dnevni center - dnevno varstvo), Kunaverjeva 15, 1000 Ljubljana T: 01 513 16 40, 040 455-622 Odprt v ponedeljek - petek 7.00 - 17.00 6. Dnevni center aktivnosti za starejše Papilot Zavod za vzpodbujanje in azvijanje kvalitete življenja Ljubljana, Peruzzijeva ulica 103, 1000 Ljubljana T: 01 542 15 82, F: 01 542 15 87, E: info@papilot.si Odprt v ponedeljek - petek 7.00 - 19.00 7. Dnevni center aktivnosti za starejše Doma za starejše občane Fužine, Nove Fužine 40, 1000 Ljubljana T: 01 587 46 00, 051 441 791, E: amg@dso-fuzine.si, www.dso-fuzine.si. Odprt v ponedeljek - petek; čas odvisen od dejavnosti. Storitve dnevnih centrov aktivnosti so za uporabnike brezplačne, vključeni v aktivnosti običajno prispevajo zgolj simbolični znesek. mag. Tanja S. Pleš Mestna občina Ljubljana Oddelek za zdravje in socialno varstvo ČAS OBDAROVANJA, mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS »Groza me je decembra! Nikoli nisem bila dobra pri izbiri daril! In vse naj bi bile nekemalenkosti, za vsakega nekaj! Otroci želijo točno določene stvari, obleke, igrače...spet ne bonič dovolj dobro!« Ob takih in podobnih izrazih stiske staršev ob prihajajočih praznikih se tudi name prenese nemir in strah, ki ga občuti toliko posameznikov. Kaj lahko damo svojim najbližjim, tistim, ki jih želimo obdarovati? Najbolj vesela sem, ko najdem dobro darilo. Darilo, ki bo otroku v veselje dlje časa. Darilo, ki ga lahko po kakšnem mesecu 'skrijem' ter otroku pokažem čez čas, on pa ga bo ponovno vesel in navdušen nad igro. Takšno darilo naj bo v skladu z otrokovo osebnostjo, s karakterjem, potrebami in tudi vskladu z našimi finančnimi zmožnostmi. Kako odkrijete kaj bo vašemu otroku prineslo največ veselja? Vprašajte se: 1. Za kaj vas otrok najpogosteje prosi? 2. Kaj mu daje občutek, da je ljubljen? 3. Kaj ga najbolj prizadene? 4. Česa si v odnosu z vami najbolj želi? ZAVOD IZRIIS Informacijski raziskovalni inštitut za izobraževanje in svetovanje Zanimivo je, da včasih z darilom lažje izrazimo naklonjenost, kot da bi z otrokom preživeli nekaj časa, se z njim igrali, zabavali, ga spoznavali in bili pri tem iskreni ter ranljivi. Vendar ali je to vedno tako narobe? Pravzaprav ne. Morda bo vašemu otroku včasih pomenilo darilo več kot skupen čas. Vsak otrok, tudi že zelo majhen, zna pokazati, kaj njemu največ pomeni in kaj mu prinaša dolgotrajno zadovoljstvo ter veselje. Tudi darila so lahko način, da se z nekom povežemo in da navezanost obogatimo. Prisluhnimo otroku. Morda je nam pomembno nekaj povsem drugega kot njemu. Kako lahko čas pričakovanja in darovanja starševsko 'koristno' uporabimo? Namig za vzgojo pri darovanju:- Z otrokom skupaj napišite ali narišite pismo za Miklavža, Božička, Dedka Mraza itd.. Pomagajte mu pri oblikovanju želja. Na primer: s čim bi se najraje igral - naj izbere tri stvari. Razloži naj vam zakaj bi si želel to ali ono. Kaj mu je bolj pomembno, to kar si želi sam ali kar imajo prijatelji. Naj pri tem gradi tudi svojo osebnost in samozavest. Ne silite ga, pomagajte mu le razmišljati o alternativah. (Če imajo vsi Wingsice ali Transformerje in si to želi, tako nimate veliko možnosti . Najbolje, da se naučite vodilno pesem na pamet in jo skupaj pojete.) - Napišite ali narišite pismo za darila, ki naj bi pod jelko ali v nogavici pričakalo dedka, babico, sestro, brata. S tem pomagate otroku, da razmišlja o drugih, kaj si želijo, kakšni so. Pomagate mu pri samozavedanju ter socialni inteligenci. - Pogovarjajte se o tem, kaj bi lahko naredili za praznike, kar bi prineslo veselje drugim ljudem. Mogoče koga že dolgo niste obiskali, mogoče nekdo potrebuje vaš nasmeh, pozornost. Otrok se lahko sam spomni revnih otrok, brezdomca, potepinskega kužka... V otroku tako gradite razumevanje in sočutje. Naj svojo namero o pomoči tudi udejanji, kolikor je to mogoče. - Ob praznikih imate odlično priložnost, da z otrokom utrjujete in skupaj doživljate družinske obrede. Otroci v tem neznansko uživajo, če so le dovolj preprosti, njim prilagojeni in pojasnjeni - predvsem pa brez nervoze! Pečenje posebnih piškotov, priprava doma, okraševanje. Če so otroci majhni, ni pomembno, da je vse pravilno in popolno. Pomembno je, da s celo družino gradite občutek povezanosti, domačnosti in varnosti. - Izmislite si preprosto družinsko darilo, ki ga prejme vsak obiskovalec ali ga otrok nese na obisk, v vrtec, v šolo. Lahko je 'le' oreh, pomaranča in piškot, zaviti v celofan papir in poviti z rdečim trakom. - Z otrokom pišite voščilnice. Ne bo se vam potrebno truditi z besedilom, otroci so odlični generatorji idej. Potrebujete le nekaj barvic za slikice in odtise prstov in rok za podpis. Vi samo še napišete naslove. Vsak otrok ima svoj način kako izkaže in kako najraje sprejema naklonjenost. Se še spominjate knjige Pet jezikov ljubezni? V razpredelnici je povzetek. Pri izbiri načina obdarovanja se lahko ravnate tudi po sledečem: Če je jezik ljubezni vašega otroka:. .mu veliko pomeni BESEDE POTRDITVE iskrena pohvala, občudovanje, prijazne besede, prošnje. POSVEČEN ČAS skupno preživljanje časa, aktivno posvečanje pozornosti, čustvena in prostorska bližina, dober pogovor, skupne dejavnosti/delo ... SPREJEMANJE DARIL darila, tudi skromne pozornosti, občutek, da je nekdo mislil, tudi osebna prisotnost kot darilo USLUGE skrb, pomoč, namesto njih naredite njihove 'opravke'. DOTIK fizična bližina, dejanski dotik, stisk roke, objem, nežnost .in pri tem čuti, da ga imate radi! Ali otrokom kupujemo preveč? Nek očka se mi pritoži: »Imamo to srečo, da praznujemo rojstni dan enega otroka konec novembra, zabava za družino in botre, zabava za prijateljčke in zabava za otroke naših prijateljev, potem Miklavža, dva 'službena' Dedka Mraza, Božič pri enih in drugih starih starših, praznovanje v vrtcu, rojstni dan drugega otroka, zabava spet za vse po vrsti in novo leto!« Zveni poznano? Lansko leto smo tudi pri nas zagrešili podoben 'zločin'. Namesto, da bi bila otroka zadovoljna, srečna in hvaležna sta na koncu praznikov povsem podivjana od dogajanja, daril in sladkorja! Čudovit praznični čas, otroci pa potem še cel januar prihajajo k sebi, mi se držimo za žepe in za glavo. Lahko pa je tudi drugače...res? Letos bo prav gotovo drugače ! Kako lahko otrokom prinesemo veselje poleg tega pa se tudi izognemo pretiranemu zapravljanju? Olajšamo življenje sebi in širši družini. Ne dajajte preveč daril za praznike. Otroci bodo imeli zato boljši odnos do obdarovanja! Strokovno menenje pravi, da preveliko število daril ali obsipavanje z darili pripelje do več težav: - Pomanjkanje hvaležnosti: otroci se naučijo na določen 'nivo' ali število daril ter postanejo zahtevni in nehvaležni za to kar so prejeli. - Tekmovalnost: Ko poskušamo dati otroku najboljše ali največje darilo mu s tem sporočamo, da se ljubezen meri po velikosti in obilnosti daril. ^^) - Prevelika stimulironost: Raziskave poročajo, da se majhni otroci učijo bolje, če lahko sprejmejo in učijo eno stvar na enkrat igrač pravzaprav preprečuje, da bi se osredotočili in učili. Kako se lahko izogne daril za praznike? te dajanju preveč Nekaj idej 'mojih' staršev: - Imejte načrt: Naši strokovnjaki in starši pravijo, da je pomembno imeti dober načrt pri izbiri daril. - Postaviti omejitve: Odločite se kakšno število daril lahko prejmejo vaši otroci. Določenega števila ni, saj je vsak otrok d| Odločite pa se, kaj je prav za vašo družino. - Napišite seznam: preverite ga večkrat in se ga tudi držite! - Žrebajte imena. V večjih družinah postane naporno in drago, če vsak kupuje za vse ostale člane. Vsak izžreba ime ene, družine in samo njega obdaruje. Tako vsak dobi »le« eno darilo. Verjetno bodo posledično darila imela večji pomen in vrednost. Pa vesele praznike vsem ter veliko sreče pri iskanju ravnovesja med 'preveč' in 'premalo', med zahtevami svojih naslednikov, zdravo pametjo in zmožnostjo denarnice! Četrtna skupnost Šentvid je v sodelovanju s Srednjo zdravstveno šolo za krajane organizirala Tečaj prve pomoči na katerem smo obnovili svoje znanje. Tečaj je izvajala Julijana Bekš, profesorica strokovnih predmetov na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani in inštruktorica z licenco za izvajanje tečaja prve pomoči. Na srečanjih smo obnovili najbolj pomembne stvari in se seznanili z novostmi. Inštruktorica je veliko poudarka dala, da smo osvežili znanje kako pravilno pristopimo k poškodovancu in kaj je pomembno pri klicu nujne medicinske pomoči. Prve ure smo namenili temi Neposredne nevarnosti za življenje in prva pomoč. Tu smo osvežili znanje s področja: - nezavest- prepoznavanje stanja in ukrepi - zastoj vitalnih funkcij - temeljni postopki oživljanja - huda krvavitev- načini zaustavljanja krvavitve - šok- prepoznavanje stanja in ukrepi - zastrupitev- najpogostejše zastrupitve in ukrepi prve pomoči Pri temeljnih postopkih oživljanja smo kar nekaj časa posvetili masaži srca in umetnemu dihanju, naučili pa smo se tudi uporabe avtomatskega defibrilatorja (AED). I Na nadaljnjih srečanjih, smo se pogovarjali o prepoznavanju stanja in ukrepih prve pomoči pri: srčni in možganski kapi, hiper- in hipoglikemiji (sladkorna bolezen), alergični reakciji, vročinskih krčih, epileptičnem napadu. Naučili smo se oskrbeti rane, prepoznati zlom, zvin izpah in nuditi prvo pomoč. Spregovorili smo tudi o prvi pomoči pri otrocih, saj so v tem obdobju poškodbe kar pogoste. Srečanja so potekala v prijetnem vzdušju in odločili smo se, da bomo še ponovili druženja na katerih bomo pridobili in osvežili znanja, ki nam povrnejo samozavest, da upamo pristopiti in nuditi pomoč ljudem v stiski. OS ALOJZIJA ŠUŠTARJA v Zavodu sv. Stanislava Začetki šole pravzaprav segajo v čas pred več kot sto leti, ko je škof Jeglič v Šentvidu zgradil ta ogromni Zavod sv. Stanislava, v tistem času največjo zgradbo na Balkanu, katere poslanstvo naj bi bilo tako vzgoja značaja kot izobrazba razuma. Pred vojno je v Zavodu delovala nižja in višja gimnazija. Od leta 1993, ko je stavba spet oživela z gimnazijsko mladino, pa je pri vodstvu Zavoda in gimnazije ves čas po tihem tlela želja po »nižji gimnaziji«, saj je pri izobraževanju, predvsem pa na vzgojnem področju, pri petnajstletnikih, ki se vpisujejo v gimnazijo, lahko že veliko zamujenega. Ogromno pobud in zanimanja je bilo tudi s strani staršev. In prav to je spodbudilo škofa dr. Antona Jamnika, da je sprožil začetek tega projekta. Šolo smo poimenovali po nekdanjem ljubljanskem nadškofu, ki je zadnja leta svojega življenja preživel prav tukaj v Šentvidu. Septembra 2008, ko smo šolo odprli, je prag prestopilo 50 prvošolcev in po 25 drugo in tretješolcev. Vsako leto vpišemo dva nova razreda. Tako je danes na šoli 150 otrok v šestih oddelkih. Ko bo šola polna, bo imela po dva oddelka v vsakem razredu in okoli 500 otrok. Posebni poudarki šole so na duhovnosti, glasbi, plesu, športu in praktičnem delu. Duhovnosti se ne da naučiti. To je način življenja. Način, ki ga živimo vsi na šoli. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Če bomo v šoli in v domačem okolju dajali otrokom enak zgled, če bomo po istih vrednotah živeli starši in učitelji, potem bodo te vrednote imele vrednost tudi za otroke. Glasba je v zavodu prisotna na vsakem koraku. In za svojo sm vzeli tudi v osnovni šoli. V prvem triletju je vsak razred zborček za Vsi otroci imajo tudi plesne vaje. Učijo se sodobnih plesov, pleše pri folklori in v baletni šoli. Veliko skrb posvečamo športu. Dandanes se le redki otroci doma popoldne vozijo s kolesom, brcajo žogo in se igrajo kavboje in indijance. Večina jih sedi pred računalnikom ali televizijo. Zato v šoli otroke spodbujamo k telesni aktivnosti in imamo vsak dan v času interesnih dejavnosti na izbiro enega od športov: od športne abecede, hokeja, nogometa, rokometa do košarke in gimnastike. Otroci imajo najrajši nogomet na travi pred gimnazijo znotr tekaške steze. In še nekaj besed o praktičnem pouku in delu. Pouk izvajamo kot kombinacijo pouka v razredu in učenja v učilnici v naravi. Tradicionalni pouk namreč poteka v zaprtem prostoru in v pretežni meri dvodimenzionalno. Resničnost je prenesena v zvezke in knjige, na dvodimenzionalne table, ekrane in projekcijska platna. Tak pouk ima svojpomen, sajpospešuje abstraktno mišljenje, spodbuja domišljijo in razvija sposobnosti predstavljanja. Tridimenzionalni pouk, to je pouk v realnem svetu, v odprtem prostoru, pa omogoča hitrejše razumevanje in presojanje o uporabnosti in koristnosti predmetov okoli nas. Otroke navajamo tudi na praktično delo in ročne spretnosti. Podedovali smo vrtiček in ga obdelujejo člani vrtnarskega krožka. Zelo obiskana sta krožka šivanja in oblikovanja gline. Občasno imamo slaščičarske delavnice s peko piškotov. V vsakem razredu so metle in smetišnice, da se urimo v pospravljanju. Prepričani smo, da so v vsakega otroka položeni talenti in učitleji imamo nalogo, da pomagamo otrokom odkriti te darove, jih razvijati in plemenititi. Tako si bodo pridobili zdravo samozavest, ki jo našnji mladini pogosto primanjkuje. In nimajo vsi talenta za ematiko in angleščino, niti za glasbo, nekateri se izkažejo prav pri raktičnem delu. aj optimistično zremo na prostor za Zavodom, kjer naj bi zrasla snovna šola. Upamo, da se bomo čez leto ali dve selili, saj bo začel Zavod pokati po šivih. Marina Rugelj, ravnateljica ZANIMIVOSTI V ŠENTVIDU ODPRTI VRTEC V VRTCU ŠENTVID Odprti vrtec je namenjen staršem, ki so na porodniškem dopustu. S svojimi otroci prihajajo na druženje, ki je enkrat na 14 dni, ob torkih. Srečanja potekajo mirno, v prostorih telovadnice. Na blazinah, ki so prej primerno počiščene, se: - igramo z različnimi rekviziti: mehke žogice, mehki in trdi obroči, mehki keglji v obliki živali, - ogledujemo slikanice- leporelle, - sede se gugamo na kanvasu, - pojemo otroške. pesmice, - igramo na male ritmične instrumente in - poslušajo igrano glasbo s flavte (igra jo vzgojiteljica). Občasno povabimo v našo sredino tudi strokovne delavce vrtca: g. ravnateljico, vodjo prehrane in higiene ter svetovalno delavko. Tako zagotovimo staršem možnost boljšega vpogleda na življenje v vrtcu. Z različnimi izkušnjami in informacijami, ki jih starši na srečanjih pridobijo, pa svoje otroke lažje in z večjim zaupanjem kasneje vključijo v vrtec. Dodatne informacije in kontakt: Vrtec Šentvid Ulica pregnancev 6 1210 Ljubljana Šentvid Tel.: 01/ 513 03 50 Spletna stran: http://www.vrtecsentvid.si/ E-naslov: vrtec.sentvid@guest.arnes Vodja projekta: Mojca Možina, vzgojiteljica, tel.: 031/ 320 931 IGRALNE URICE Mojca Možina, vodja Odprtega vrtca Prijavnica za ODPRTI VRTEC za starše z dojenčki v Vrtcu Šentvid Ime in priimek starša: Naslov: Telefonska številka: _ E-naslov: Ime dojenčka: Datum rojstva: _ Podpis:_ IGRALNE URICE ali krajši program Vrtca Šentvid so namenjene vsem otrokom, ki niso vključeni v vrtec. Program je načrtovan tako, da je vsako srečanje prijeten, poseben dogodek za otroke stare od 3-6 let. Program igralnih uric vključuje gibalne, umetniške, jezikovne in druge dejavnosti: igranje v različnih igralnih kotičkih, gibalne, rajalne, prstne, fantazijske, simbolne in druge igre, petje pesmic, igranje na male instrumente..., slikanje, risanje, oblikovanje, /iv * f poslušanje pravljic. Igralne urice bodo v Vrtcu Šentvid, Enoti Vid, vsako sredo, od 16.30 do 18.00 ure.Srečanja bodo za otroke od 3. do 6. leta bodo vsak četrtek, od 16.30 do 18.00 ure, v oddelki, Medvedki, 4. atrij v Sapramiški, na Ul. pregnancev 6 v Šentvidu. Igralne urice vodi NinaVrhovnik. Cena enega srečanja je 4,5 €. Dodatne informacije in kontakt po tel.: 01/513 03 50 in na spletni strani: www.vrtecsentvid.com PRIJAVNICA NA IGRALNE URICE Ime in priimek otroka:_ Datum rojstva:_ Naslov: Telefonska številka staršev Datum: Podpis:_ NAGRADNA IGRA ZAKLJUČENA V tokratni številki glasila Šentvid nad Ljubljano zaključujemo z nagradno igro Najlepši vrt - balkon Šentvida. Prvo mesto pripada g. Petru iz Guncelj. Drugo mesto sta osvojili Branka in Tina iz Šentvida, tretje mesto pa pripada ga. Idi Bečan. Nagrajencem čestitamo. Obljubljene bone za uveljavljanje popustov pri nakupih v Centru Kalia nagrajenci prejmete po pošti. Ne misli na to, kar se ti je zgodilo, Ne glej nazaj - je bilo in minilo. Ne glej več nazaj, ne glej več nazaj, Živeti je treba tukaj in zdaj! Ozri se okrog pa se malo nasmej, Veš, svet ni obstal, svet se suče naprej! (S. Makarovič: Mi kosovirji) Želimo vam, da bi v prihajajočem letu pozabili vse, kar se je v tem slabega zgodilo, da bi se veliko smejali in da bi živeli tukaj in zdaj - srečno! V imenu izdajatelja in uredništva glasila Mojca Vadnjal in Helena Jerman