MARC 10 C Marija, spokor. 17 P Patrih + 18 S Ciril Jem«. 19 N 4. Postna-Jožel 20 P Feliks in tov.ij 21 T Benedikt ' 22 S Nikolaj, zvel. + 23 ft Irenej 24 P Gabrijel * 25 S Oznan. M. D. 26 N Tiha nedelja 27 P Rupert, xkof 28 T Janez, puši. C? 29 S Jona + 30 č Angela Fol. 31 P BI. Modest 4 LOVENEC mn BtOYENSKI LIST 55 AMERIK! Wttlo: trn v$ro in turod — M pravico in Htnlč* — t>d boji 8fl GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of font Slovenian Organisations} NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAk AMERIŠKIH.. STEV. (NO.) 61. CHICAGO, ILL,, ČETRTEK, 30. MARCA — THURSDAY, MARCH 30, 1939 LETNIK (VOL). XLV1II. Prebivalstvo Madrida z divjim veseljem pozdravljalo generala Franka, ko je s svojo vojsko vkorakal v mesto. — Podaja se je izvršila brez vsakega boja. — Fronta razpada tudi drugod in tako je 32 mesečna vojna končana. Madrid, Španija. — Armada generala Franka, načelnika nacionalistične vlade v Španiji, je ta torek vkorakala v špansko prestolico, Madrid, in jo zasedla. Okupacija mesta se je izvršila brez vsakega boja in prelivanja krvi, kajti dosedanja republikanska vlada z mestnim vodstvom je izročila mesto brez odpora. V znak podaje je odredil notranji minister Bestoiro .razobesiti z dveh najvišjih poslopij v mestu bole zastave, na kar je nacionalistična vojska, na čelu ji general Franco.sam, v redu prikorakala. Mestno prebivalstvo je z naravnost divjim veseljem pozdravilo prihod nac-ijonalistov, kajti pomenil je, da je stra- VAŽEN IZREK SODIŠČA Prejšnji izreki sodišča niso več merodajni. —o— Washington, D. C. — Vrhovno sodišče je z večino 6 proti 2 glasovom zadnji ponedeljek -izreklo odločitev, da •'.'ederalna in državne vlade lahko medsebojno obdavčujejo plače svojih uslužbencev. Važna pri tem ni toliko ta odločitev sama, marveč bolj to, da so sodniki istočasno izrazili popolno omalovaževanje in preziranje za razne "prece-dente", namreč za to, kako je vrh. sodišče v prejšnjih časih odločevalo. Tako je bil ta da- , . . . . , , ^ek pred 120 leti proglašen hotne vojne, ki je trajala nad 0i je Koželjeva izgovorila užitek, ki sta ji ga morala dajati mlada zakonca. Spočetka je bilo razmerje med mladirrfa zakoncema in Ivoželjevo znosno, kasneje pa so se pojavljala nesoglasja in Jažbinšek je začel Koželjevo mrziti. Izgovorjene dajatve so bile vsako leto enake, letine pa zadnja leta prav slabe,zlasti še v tem delu Suhe krajine, kjer ima svet povsem kraški značaj. V petek je bilo župnijskemu uradu javljeno. da je pre-užitkarica Koželjeva Marija vil še nekaj drugega. In res — ob kakih devetih zvečer je začelo poslopje goreti. Domači so še o pravem času opazili požar ter se rešili na piano. Hiša pa je kljub temu. da so prihiteli od Sv. Miklavža gasilci z motorno brizgalno, pogorela do tail. Zgrajena je bi-:a šele leta 1937. iz debelih kostanjevih brun ter krita z opeko. Sosedi >30 le s težavo rešili dve kravi in svinje. Vse drugo (oprema, orodje, krma) je zgorelo. Zemljič je potem, ko je zanetil požar, izginil. Dolrineva-jo, da se je iz strahu pred kaznijo kje sam sodil. Škode ie za lastnika vinograda kakih 10.000 din, viničar pa je ostal skoraj brez vsega. -o- Pobegnila od doma Iz Št. Ruperta na Dolenjskem poročajo, da je pobegni-. __.......... ......__________la od doma 27 letna Marija nenadno preminila. Ker je na- Kotarjeva, rojena Krneč. Po- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. NAJMLAJŠI VRHOVNI SODNIK stal sum, da z nenadno smrtjo Koželjeve ni vse v redu, je I bila odrejena sodna obdukcija. Razvid sodnegk raztelese-nja je pokazal, da je 60 letna ženica morala nasilno umreti. Na podlagi te ugotovitve so j orožniki napovedali Jazbin-šku aretacijo. Mož se je spočetka branil, Ida, ni zakrivil •smrti Koželjeve. Zgodila da se je zgolj nesreča., Žena da :;e padla po stopnišču in se ubila. * **'$:*» Šele kasneje je Jažbinšek krivdo priznal. Žena je šla v senik po otavo za živino. Ko ,e splezala', po zelo dolgi lestvi do vrha, je Jažbinšek lest-vo spodmaknil, da je ženica padla in si pri padcu razbila lobanjo. Truplo pokojnice je bilo tudi polno modrih podplutb. Ti znaki so kazali na to, da je žena dobila tudi več udarcev s trdim predmetoir — čevlji. Aretiranega Jazbin-ška so orožniki začasno od kako uradno otvoril bodoči redni potniški zračni promet preko Atlantika. begnila je od svojega moža in pustila doma šest mesecev starega otroka. Kaj je mlado ženo dovedlo do tega, da je odšla od hiše, ni znano. -o- Smrtna kosa Na gradu Turjaku,je umria Gizela, pl. Adamovi č, soproga bivšega lastnika gradu Vel-nje Karla pl. Adamoviča in stara mati Hervarda grofa Auersperga s Turjaka, stara 75 let. — V Šoštanju je umrla Marija Cerovšek, posestnica in go&tilničarka. — V Dolenjem Logatcu je Umrla Ivana Tr-šar, rojena Kremenšek z Bro-da. ^ -o- Visoko odlikovanje Dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine je izročil Dr. Guštinu Alojziju, bivšemu ravnatelju ljubljanske policije in banovinskemu inšpektorju uu 7 P°k°ju. Odlikovanje sv. Sa-vedli v zapore okrajnega so- ive stopinje, dišča v Trebnju, od koder bo' -0-- Wm. O. Douglas, bivši načelnik vladne borzne komisije, ki je bil nedavno imenovan vrhovnim sodnikom Zed. držav na mesto, ki ga je izpraznil vrh. sodnik Brandeis. Douglas je star šele 40 let in je tako postal najmlajši sodnik, kar jih je še sedelo v vrh. sodišču. Slika ga kaže z njegovima dvema otrokoma, šestletnim Williamom in devetletno Mildred, na domu v Washingtonu. spravljen v zapore novomeškega okrožnega sodišča. -o--- Hišo mu je zažgal Ljutomer, marca 1939. — V viničarsko hišo tukajšnjega trgovca Zitka, kjer živi 60 letni viničar Zemljič, se je priženil viničar Rudolf Lipovec. Nekaj časa je bil mir. kmalu je pa začel Zemljič svojega zeta sovražiti. Pred kratkim je nastal med1 njima prepir in Zemljič, ki poprej nekoliko več popil, se je oborožil proti zetu s sekiro in zamahnil* po njem. Na sreče se je Lipovec umaknil, toda sekira ga je kljub temu zadela in mu odsekala nos, da je moral iskati pombči v bolnici. V nedeljo 5. marca se je Zemljič zopet spri s domačimi, k! so ga nazadnje izrinili iz hiše in jo za njim zaklenili. Zemljič je nekaj časa razsajal o Za ljubljansko univerzo Kakor se poroča iz Ljubljane, je prosvetni minister v Beogradu dobil pooblastiloma lahko najme iz Državne hip. banke 130 milijonov dinarjev posojila za potrebe, ki so določene v raznih predpisanih odločbah mjnisterskega sveta, iz katerih so določeni krediti potrebe beogradske, za-grebše in ljubljanske univerze. Ljubljanske univerza bo ocl tega dobila 81 milijonov dinarjev. Gorelo je Na Novi gori pri Slovenski Bistrici je izbruhnil požar, na uši posestnika Jožefa Schmid-a. Ko so se domači ponoči /zbudili, so opazili, da jim dreha gori nad glavo. Ogenj e uničil ostrešje in gornji del liše ter povzročil škode za o- _______ _ tolu 25.000 dinarjev, Povzro- koli hiše grozeč, da bo napra-ojčil je požar slab dimnik. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 30. marca 1939 (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUgflS Atnerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Am&riki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-feljbov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING GO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za c«lo leto -......— Za pO! teta--------- Za tem teta-------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo teto_______$6-00 Za Bol kita____3.00 Za fert leta_____—--1.75 Posamezna Stetfllka____—--- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ---------------- Fw half a year------ For three months _________ ___$5.00 __2.50 _____ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _________________$6-00 For half year________________3-00 For three months ____________________ 1-75 Single copy ---------------------------— 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo »oaj dan m pol pred dnevom, ko feide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _■ Entered as second class matter November 1Q, 1925, at the post office at Chitago, Illinois, under the Aat of March 3, 1879. _ J.M. Trunk: hovnikom. Poročilo iz Teruela ve povedati, da so rdeči vojaki baš pred pobegom preko meje v Francijo umorili teruelskega škofa Anselme Polanco. V skupini 41 mrličev, ki so bili vsi preluknjani od krogelj je bil škof, štirje ka- noniki in nekaj rala, ki je njimi Kolektivizem (Konec) V Rusiji pišejo, in menda zopet ne bo le laž, o novih mestih, industrijah, stanovanjih, zavodih .. . Kako je in bo, pokaže bodočnost. Pri nas govorimo zdaj le bolj v malem obsegu o nekem kolektivizmu, ako se izpraznijo "slums" in se preskrbijo stanovanja. Na Slovenskem kriči po takih stanovanjih uradništvo. To še ni pravi kolektivizem, le nek začetek, ker stanovanja bi bila osebna last. Recimo, da pride do večjega obsega takih osebnih stanovanj tu in tam. Eden lastnik je žejna duša, drugi ne. Ne bo dolgo, in žejna duša bo brez stanovanja, in drugi utegne imeti. In tako v mnogih slučajih. Pravim in trdim, da je tu le kolektivizem na mestu, ako je pač mogoč, kar še nikakor ni dokazano. V Leningradu so hiše menda v strašnem stanju. Le pri kolektivizmu pa žejna duša ne more zapiti hiše. Nek kolektivizem je že zdaj tudi nekako vsaka župnija. Dasi je škof pravni lastnik, osebno ne more razpolagati nad lastnino, in župnik je le užitkar, lastniki so vsi župljani. Vzdrževanje je prostovoljno. Bogami, je težkoč. V starem kraju je vzdrževanje postavno urejeno, pa je zopet vse polno težkoč, kadar je treba za župni-šče nove strehe; še od vere odstopijo. Tudi šole so kolektivi; tu so davki za stroške, in zopet ni brez homatij. Vse dokazuje, da je praktičen kolektivizem drugačen od teoretičnega. Ampak uspehi. Rusija. Kar sape jim zmanjkuje, ko naštevajo uspehe. Brezposelnosti ni, starost vsakemu zasigurana, poskrbljeno za slučaj bolezni, zagotovljene počitnice, kulturne naprave sijajne, kanali se zidajo, mesta nastajajo, ceste, železnice delajo, kruh se prideluje, obleka izdeluje. Gotovo in ne bo vse le hvalisanje. Tudi totalitarne države imajo kolektive, fašizem v Italiji, nazi-zem v Nemčiji.. vse dela, toraj tudi služi, in delajo se naprave, kakršnih bi bilo pod kako demokracijo nemogoče izvršiti, kakor prizna tudi socialist, ki je le za demokracijo. Vse res in resnično, toraj so kolektivi vrlo dobri, vsi moramo biti za kolektive. Le počasi, ker smo pač zopet pri praksi. Vsa ta brezdvomna velika in dobra dela so bila v praksi mogoča le, ker je Rusija in vsaka totalitarna država vzela posamezniku svobodo in stoji za njim z revolverjem, ako se morda ne ukloni. In pri vsem tem je tudi pri teh nasilnih kolektivih šele začetek, in je najmanj dvomljivo, če se bode tako stanje moglo vzdržati. Vsak naj bi imel svoje stanovanje, kolektive so jih postavile, s stanovanjem ne more svobodno razpolagati, "hiše ne zapiti", kakor je zdaj pri osebnih stanovanjih. Dobro in lepo, če gre le za stanovanje. Ampak, kako bo s popravami, vzdrževanjem? So družine, ki v par mesecih stanovanje uničijo, druge, ki pazijo. Ali naj vsi zopet pomagajo — uničevalcem?? Lepo na papirju, hudo raskavo v praksi. Socialist prizna uspehe kolektivizma, ko država vsakega prisili za delo, ampak opravičeno piše tudi o "Državni sužnosti", in to je grda roba za moderne čase, in pri vseh uspehih totalitarnih kolektivov kliče iz grobov mane (duše) tistih junakov, ki so prej umirali za svobodo. Prav kakor kak Jeremija tarna: "O, ljudje, o, ljudje, ki vam je bila pesem svobode posameznika vrhunec triumfa člove Škega razuma, Človeškega srca in človeške misli, kje ste danes? Kam ste izginili? Mi ne verjamemo, da vas ni več — nikakor ne verjamemo tega. Toda zakaj molčite? Zakaj ne izpregovorite?" V tarnanju se mu pridružujem, ampak zoper tega socialističnega jajtnrovcg, imam hude očitke radi — svobode posameznika, ker je sam že pred totalitarizmom to svobodo uničil s svojim — brezboštvom. Ce ni Boga, ni človeške svobode. ŽIVEL ANDREJ TOMEC! Cleveland, O. Kadar se oglasi naš stalni dopisovalec Andrej Tomec,1 ima bralec vselej dober užitek ko bere njegov dopis. Iskre našega gorskega fajmo-štra in pa dopisi, kot je bil od Andreja Tomca, kateri po dnevu z lučjo išče, "kam so se neki poskrili komunisti", so užitni članki, ki zaležejo za dober kratek čas. Mr. Tomec. imate popolnoma prav, ko povprašujete, kam so se neki preselili tisti vako slavno opevani "slavni" prekucuhi komunisti, ki so računali, da bodo v podiranju cerkva, ropanju samostanov in moren ju bogoslužnih ljudi celemu svetu priborili raj na zemlji. Da, zares so kričali in na vsa usta hvalili rusko prekuci-jo, da so mnogi na to njih vpitje kar drveli v Rusijo, a io se potem s kislimi obrazi in razočarani potuhnjeno "mufali" iz nje, ker v Rusiji bi morali trdo delati in potem stati v vrsti, da bi dobili skor-Jico kruha in plave hlače. — In o Španiji, ali niso prav tako gromeli, ko se je pričelo klanje katoličanov, požiganje samostanov in ubijanje duhovnikov? Seveda so! Kako hitro so potem organizirali "kolekto", da bi se ta roba čim delj ohranila in vzdrževala. Najbolje je, da se taka njihova navdušenja lepo shranijo za toliko čalsa, da zvemo o njih pravo resnico,, kajti, do dna sem vselej prepričan, da kadar zaženo tak in podoben hrup, je to le "raca". Samo malo počakajmo in videli bomo, da so stvari povsem drugačne, kakor so pa o njih poročali radikalni listi, katerim gre le za to, da postane vse rdeče in to raje danes kot jutri. Navado že imam,da lahko sklepam, kje je resnica. Če vzamem nasprotno stran o temu, kar trdijo naši bratci, bom vselej pogodil resnico. — Kaj vse že niso pisali o našem velikem in zaslužnem možu Dr. Antonu Korošcu. Mi pa ve'm'o kaj in kdo je bil in bo ostal. — Za napadati "judi, ki niso njihovega kova in ki ne trobijo v njihov rog, so naravnost mojstri in sram jih ni in. za resnico jim tudi ni. Dovolj jim je, da le vdari-io. Resnica pred njimi ne drži in ne velja. — Kakšne očitke So že nametali velikemu zagovorniku delavskih družin in ljudstvu toliko priljubljenega radio govornika Fat h r a Coughlina, kakor da je kak cestni pometač ali še manj in ga še vedno naprej prikazujejo. Ameriški narod ga pa ve-— Mr. Tomec, le še jih pokrtačite, saj so s svojim kričanjem pošteno zaslužili. Anton Grdina ——0- OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Angleški in francoski laboriti, ki imajo zdaj tako široko srce za rdeče "lojaliste" in prosijo generala Franco milosti za iste, niso preje v nobenem slučaju apelirali na španske komuniste, naj prizanašajo katoličanom in du e redne društvene mesečne prispevke. Zlasti ste prošene, za sedaj, ko je naznanjena devetdnevnica v čast Žalostni Materi Božji, da prihajate k tej devetdnevnici. Ta pobož-nost se bo opravljala skozi celo leto, kot je vpeljana na mnogih župnijah po Ameriki. Prosim, udeležujte se te po-božnosti vse, tudi tiste, ki ste morda društvo pustile. Ne preslišite klica; ki vas vabi nazaj k Mariji s prebodenim ircem. Pridite, saj ste vse Marijine hčere, da bomo skupaj korakale po poti pokore in po njenih stopinjah proti nebeškemu Jeruzalemu. Nadalje naj omenim, da se že cela fara pripravlja za novo mašo, katero bo daroval Rev. Mihael Čepon v nedeljo 16. aprila. Tudi članice društva; Krščanskih žena in mater ter druge ženske,so že zavihale rokave, da bodo pomagale za slavnostni banket. Kakor se sliši, takega banketa še ni bilo v naselbini, kakor bo ravno omenjeni. Niti ne mislimo ne, da bi banket zares ne uspel, saj so farani resnično dobri ljudje, ki bodo vse poskrbeli. — Članice društva prosim, da se udeležijo seje v nedeljo 2. aprila po litanijah. Bomo imele nekaj izredno važnega na programu, le vse pridite. — Pozdrav. Mary MarinčičL preds. -o- ČLANICAM DR. SV. ANE ST. 134, KSKJ. Indianapolis, Ind. Prosim cenjene članice, da gotovo opravite svojo velikonočno spoved v četrtek in petek, to je 30. in 31. marca. Ta dva dneva bo namreč tukaj slovenski duhovnik, kakor ;e bilo zadnjo nedeljo oznanjeno. V nedeljo pri prvi sv. maši pojdemo skupno k sv. obhajilu. Zbirale se bomo zav-daj v cerkvi. — Prosim, ne pozabite vprašati spovednika za spovedni listek od dr. št. 34, ker spovedni listek mora vsaka imeti, da se z njim ska-že, da je opravila svojo dolžnost. — Uporabite torej priliko in opravite svojo dolžnost. — Vesele1 velikonočne praznike vsem skupaj. Jennie Gerbeck. preds. -o- Waukegan N. Chicago, III. Naznanjam vsem članicam zgoraj omenjenega društva, da bomo imele skupno sv. obhajilo na, praznik Marije Se dem Žalosti, to je v petek 31. marca. Ob enem bomo imele tudi sprejem novih članie v društvo, če se bodo oglasile. Do sedaj sta se oglasili še samo dve. Katera misli pristopiti, naj se zglasi v župnišču, ker ni časa, da bi hodile okoli izpraševati, zato naj se vsaka sama priglasi. Nadalje je bilo na zadnji seji sklenjeno, da vse tiste članice, katere ste že bile sprejete in ste društvo iz katerega koli vzroka pustile, ali se mu odtegnile, da pridete nazaj, ker ste, če pridete nazaj, pravomočne članice, ne da bi vam bilo tre ba še enkrat pristopiti, ali da bi bile še enkrat sprejete. Kar dolgujete vam bo odpuščeno, samo za naprej bote plačeva- ODGOVOR JANEZU Bridgeville, Pa. Kokla te naj oblizne, Janez. Predlagaš, da naj pridem nazaj v list. Ne vem kod motoviliš, da ne veš, da sem jaz že zdavnej v listu in zdaj lahko tudi veš, da zmrznila še tudi nisem, toda enkrat pa bom. — Tisti denar katerega si namenil za smrtno objavo, pa le prihrani, ga boš lahko za ženitvene ponudbe potrošil. Če iaz razvozlam zakon, bo moj Jur za devet fantov. Lahko kar devet ponudb naročiš. Če jo pa on popred mahne v drugo deželo, pa zopet lahko tako napraviš. — Praviš, predlagaš. Mhm! Če to kaj pomaga, tudi jaz predlagam, da prideta Cibrova Spela in študent Matika zopet v list. Kdo ve, kod je Špela vlačila ploh. pretekli predpust. Da bi se bila omožila, je kaj malo verjetno. No, gaj enkrat je bila sama nekoliko namignila, da bi samska ostala. — Prav imaš Špela. Ti vsaij ne bo treba hlač šivati in pajntov pobirati za njim. Matika se pa morda zato skriva, ker so boji, da bi bil k vojakom' potrjen. No, Matika, kaldar boš "tauglich" pa k meni po pu-šelc pridi,bom nabrala komilc in žajblja pa ti bom pušelc nardila. Pa kaj malega kole dvat bi prišla s Špelo tam pred pustom. Jaz bi že dala eno vevnico ajde in bi ti potem Špela žgance skuhala. "Čelišnik" imam pa tudi prazen, da bi se Špela lahko gori vsedla in z žlico na citre zat-igrala, Matika bi pa šel z deklo plesat. > No, naj grem spet k Janezu, ki pravi, naj mu kakšno okroglo povem. Dobro Janez, tukaj le je ena. Če si jo pa že poprej slišal, ti jo ni treba brati. Dogodila se je v Ušjim Koncu. Ženska je v kuhinji krompir lupila, mož se je pa bril. Ona je bila močno pre-hlajena in je močno kihnila (in še nekaj drugega je bilo), da se je mož ustrašil in naglo potegnil z britvijo preko nosu ter si ga! odrezal. Od strahu, da si je nos odrezal je spustil britev iz rok in padla mu je na nogo ter mu odsekala palec. Mož je že večkrat slišal, da če odrezani kos hitro pritisneš nazaj, se hitro zaceli in sprime. V razburjenosti je hitro pograbil za odrezani palec in si ga pritisnil na odrezano mesto na nosu, ki se je začudo hitro prijel, odrezani kos nosa je pa pritisnil na palec na nogi, ki se je tudi spri-jel. No, sedaj mora razmišlje-ni mož na nogi nos brisat, na nosu pa noht režat. Prav nič kaj prijeten posel, kaj ne da ne?! — Taka je ta storija,sedaj Janez,' pa še par ugank, pa jih uganita ti in tvoj "Ba-cli" iz Kanade in kateri jih poprej ugane, ^bo dobil tistih lešnikcfv, ki bodo prihodnjo pomlad cveteli. — Z Mr. Res-nikom iz Clevelanda imava še tudi nek obračun od lanskega leta, ker mi ni na skrivno sporočil kako daleč je v nebesa in bi bila jaz potem jazbeca "gvinala" in še njega na koline povabila,tako jih pa še sama nisem imela. Ko sem jaz dala uganko, kaj je po sredi v Ljubljani, so mi vsi drugi odpisali, daj cesta. Nekdo tam v Chicagi mi je pa zabrusil, da je po sredi četrtek. Kaj sem potem hotela; cel žakelj lešnikov sem mu morala poslati. — Naj še omenim, da je zadnje uganke lanskega leta najbolj uganila Mrs. A. Be-rus iz Ohio. — Letošnje uganke so pa te le: 1). Kakšne so številke na ljubljanskem! komisu? — 2). Kakšen je razloček med ame-rikanko babo in amerikansko hišo? — 3). Kje ni nikdar suša? — No, sedaj pa le po njih. Morda jih pa kateri iz domače države ugane. Če je John Voglar še pri življenju, jih bo prav gotovo uganil. Kdo jih bo, bom že povedala v prihodnjem dopisu. — Rešitve pošljite na naslov Mrs. Steve Usnick Morgan, Pa. Ibsen in nexvesta žena. — Ibsen se je nekega dne raz-ourjal nad neko ženo. ki je u-šla s svojim ljubimcem. "Kaj pa Vaša Nora " se je čudil prijatelj, 'saj je ta tudi ušla!' Tu se Ibsen ponosno vzravna in pravi: "Res, toda sama'!" * * * Mlada zakonca. — "Poglejte tistile mladi par," reče žena svojemu možu. "Zelo morata biti zaljubljena. Vselej, kadar se vidita, jo on poljubi. Zakaj ti ne storiš prav tako?" "Kaj pa misliš!" odvrne mož. "Saj jo komaj na videz poznam! Tudi on. — "Gospod šef, aH mi daste danes popoldne prosto? Rad bi šel na pogreb svoje tašče". "Hm, ali mislite, da jaz ne bi rad šel?" odvrne zamišljeno šef. * * * Nemogoče— "Zmerom pripovedujete, da ne pijete. Zadnjič sem vas pa opazoval, ko ste v kavami pili črno kavo z rumom". "Nemogoče! Takrat sem pa moral biti pošteno pijan!" # * * Še več. — 'Svetovala bi vam tistile klobuk. Belo pero na n.iem vas dela za pet let mlaj-šo\ "Res? Potem pa prišijte nanj še tri peresa". * * Smola. — Gost: "Nekaj neumnega se mi je primerilo. Nekemu gospodu sem pripovedoval, da mora biti naš gostitelj strašen skopuh, in izne-•aada sem odkril, da sem govoril s samim gostiteljem. Ali ni to smešno? Kar veseli me da se mi je to primerilo". Dama: "Kaj, z mojim možem ste govorili?" * * * Dobra vzgoja. — "Pa vendar nisi v tramvaju vrgel pomarančnih olupkov na tla, Pepček?" "Ne, odvrne sinček'*" "Gospodu, ki je sedel zraven mene, sem jih vtaknil v žep." — Pijanec sto-se pogovarja z Samogovor. i- na cesti in mesecem. "Pojdi no! Ti si komaj vsak mesec enkrat okrogel, jaz pa vsak dan". NAJ SE OGLASI Podpisana Stankovič Marija roj. Bajjuk, bi rada prišla v pismeni stik s svojim bratom Bajuk Markotom,ki prebiva v Chicagi in njegovo hčerko Albino Bajuk omoženo Federof 1074 Union Ave. Chicago Heights, Illinois. Brat se ni več oglasil po končani svetovni vojski. Rojen je bil na Rado-vici št. 18. BelikrajinC Slovenija. Stankovič Marija Krašnjivrh 23. p. Metlika Slovenija, Jugoslavija. "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" tr Srečno so prišli do vrat, ki so vodila v skriven predor, ne da bi jih kdo prej opazil. Herkuf, nekdanji atharij-ski duhovnik, jih je vodil po temnem hodniku in po nedolgem času, so srečno prišli ven. "Kako prijetno je dihati sveži zrak," je pripomnila Helena, Brian in I^avac sta molčal*. Bili so res ven u zatohlega podzemskega hodnika in dobro jim je del sveži zrak. Lavac in Brian sta pa premišljevala, kako nevarno bo od tukaj se rešiti. — Celo noč so potem rešeni ujetniki hodili med strašrtimi navpičnimi skalami in kmalu ko je vzšlo sonce, Jakliče Helena prestrašene: Neke glasove slišim, nekdo prihaja za nami." Tudi drugi so na te besede prisluhnili in ugotovili: "Atharijanci prihajajo!" "Obrnimo se v stran in skrijmo se," svetuje Herkuf. — Komaj nekaj minut za tem, je že bilo šest oboroženih vojakov za njimi, ki so šli jio dobro vidnih sledovih. "Tukaj blizo morajo biti," reče vodnik; "kar za menoj!" Ne dolgo za tem, so atharijski vojalki že zagledali pred seboj ubežnike, ki so se stiskali skupaj. Nekateri sp poskusili, zbežati, Helen, Brian in Lavac so ostali mirni, saj so predobro vedeli, da tukaj ne morejo utečji., Atharija,qcem. Četrtek, 30. marca 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC i iiliinnrfii"r- - - i i iiimiii _J_ Stran 3 IZSELJENSKI ZBORNIK Ure ločitve niso težke samo za sina, ki odhaja v tujino, temveč so stokrat težje za ljubeče miaterino srce. To ve in Čuti mati sama. ' Kako težka je bila vaša ločitev iz domovine, dragi izseljenci! Kar spomnite se nazaj. Toda, ali je tudi vaša mati domovina čutila stokrat težjo bol vaše ločitve kakor ste jo vi? "O mati domovina, zakaj si ttas tako brez srca zap ust i-'a '■" je pretresljivo, pa pralno zapisal v Amerikanske-Slovenca Rev. Cerne. Toda, kar je bilo nekdaj, danes ni več! Vaša mati domovina se pod Avstrijo za, svoje izseljence ni 'ttogla in ni smela brigati. Kjih ločitev je ni smela boleti- Bila je v sužnasti krute Mačehe. Ta mačeha je želela, da s»io odšli, in je samo to še želela, da bi nas domov nikdar več bilo. Nemškega, t.j. nam Slovencem sovražnega srca je °ila. Mislila je samo na to, '(ako nam bo čimpreje ukradla to lepo slovensko zemljo in to ponemčila. Naša nova država Jugoslavija prva leta; svojega obstoja 'Udi ni mogla veliko za Vas boriti. Imela je toliko skrbi, sitnosti in težav sama s seboj, c'a se je rešila in ohranila, da r'i mogla mjsliti na nič drugega. Zadnja leta je pa tu doma vse drugače kakor v državi 'ako v Sloveniji. Vsi, ki ste Zadnja leta obiskali svojo domovino, boste to priznali in ^e to z veseljem na sebi občutili. Kako smo se potrudili, smo vam že pri prvem va-Sem koraku na svojo sveto slovensko zerriljo pokazali 'iubezen matere domovine do vas da ste prjšli domov k ma-ietf, na materino srce, med *voje brate, ki so vaši, ki vas Nubijo. In ta ljubezen domovine do vas ni bila več .tista grda in Murna sebična "ljubezen", ^akoršno smo gledali dolga le-Ja iz tujine in jo čutili tako ^idko, ki nas je poznala sa-^o z besedo "dajte! dajte! f|ajte!" kj nam je ponujala saino svojo dolarjev željno '°ko, ne pa srca. Danes vas domovina ljubi, ker se je v °eli meri zavedla,da vam je in ^ora biti samo nesebična, ^rbna mati. Danes domovina da ste njeni. Kjer je le ka-slovensko ' srce na svetu, «e v tem s^cu tudi košček Slo-yenijfc. košček Jugoslavije. ^Jer stoje slovenske noge,tam slovenska zemlja, vi, iste ;Wenija, Jugoslavija na tu-naša deseta banovina t.j. ,'istveni sestavni del naše dr-;ave in našega naroda'. Kjer le kak Slovenec, tam je slo-Venska kri, tam smo tudi mi. še več! Danes se naš narod u doma zavgda, kakor še ni-^ar preje strašnega dejstva: 4 ima celo polovico sebe iz-sebe na tujem! Skoraj 'OO.OOO slovenske izseljenske rvi ,fe raztresene širom sveta raznih delih in državah. j}krog 800.000 so jih pa s ,l>Utimi in krivičnimi mejami lleUsmiljeno odrezali v tujo '^žnost. Izgubi polovico svojca telesa — ali je Tvoje te-še zmožno življenja? Mraz "1as stresa, strah pred narodno .^rtjo, ko na to vprašanje sa-pomislimo! Naše izseljenko vprašanje zato danes ni ^ to kar je bilo. temveč je , attes vprašanje našega naftnega biti ali ne biti. Ali . svojo kri zunaj države >n. m zunaj ožje domovine rešili, smo pa šli. , Skrb za slovenstvo v tujini zato skrb za naš narodni °Wt0j. •^aši veliki sosedje in narodi »o nas prepričali tega in nas vedli k zavesti svoje last-nevarnosti. Če 75 milijon-narodi g tako mrzlično . mmm « r»jo mislijo na rešitev vsa- ke ^ svojega posameznika na — " \ tujem, in imajo do tega pravico, ki si je ne puste vzeti, kaj naj rečemo mi. Slovenci, tako m'aijhen narodič, ki pa ima ne samo nekaj odstotkov sebe na tujem, temveč celo polovico! Kdo more in sme zameriti nam to našo skrb ?! Vidite, tako danes pojmuje vaša domovina vas vse, kjerkoli ste na svetu izven objema vaše dobre, uboge, matere — Slovenije. Naše petdesetletno zanemarjanje slovenskega izse-ljenstva, kako se bridko maščuješ nad nami! Kako vse drugače bi bilo lahko danes med nami tu doma z ozirom na vas, in med vami z ozirom na nak Toda, kar je bilo, je za vekomaj preč! Domovina vse .to danes bridko čuti, tako bridko, kakor še nikdar preje, pa tudi obžaluje in hiti z mrzlično pridnostjo popraviti, kar se še da popraviti. In da je doma res tako,draga ameriška Slovenija, imaš dokaze za to v "Izseljenskem zborniku". Družba sv. Rafaela je izdala za 1. 1938. mesto prejšnjega koledarja — "Izseljenski Zbornik" Vam ponuja in Vas prosi, da ga naročite in prečitalte. Stane 50c. V prvem delu te knjige je v skromnih besedah, v skrajšani obliki povedano, kaj in kako dela naš narod tu doma sedaj za rešitev svoje krvi na tujefm, ki ste vi. Berite sami! Vemo in čutimo, da je tudi v vas še mogočna volja, ohraniti se, mogočna volja do samo-bitnega narodnega življenja. Mi bi vam pa radi to voljo še okrepili in vas pridobili, da se ohranite. Ne, bratje in sestre, ne umreti! Živeti, živeti! Delati, pomagati, rešiti tudi vaše dobro staro mater tu doma! Vaš narod je v nevarnost! O, vsi, ki imate še iskrico ljubezni do svoje stare, zapuščene matere domovine čitajte zbornik, navdušite se in sezimo si v roke! Drugi del "izseljenskega zbornika" ima nairien pokazati narodu tu doma in narodu na tujem, kako mogočna je Slovenija na tujem, kje vse je po svetu slovenska kri razlita. Kako lepa, pestra slika nam je podana! Podatki v tem drugem delu, v adresarju slovenskih naselbin, fara, društev in jednot, res niso popolni. Stali so nas ogromno truda in stroškov,da smo jih zbrali. Vse nepopolnosti ste krivi vi, slovenski izseljenci, ki nam na naše lepe prošnje niste odgovarjali. Toda mogočen mozaik — slika slovenske velike podjetne duše so, velikega slovenskega organizatoričnega genija, ki je vreden občudovanja. Tako majhen, pa je toliko ustvaril, da smo lahko ponosni 'm'i tu doma, še bolj vi na tujem. Posebno ste lahko ponosni vi, a-meriški Slovenci! Vaše župnije, vaše šole, vaši narodni domovi, vaše Jednote in zveze, vaša društva, vaše tiskarne, vse, vse je samo mogočna pesem slovenske duše, na katero smo ponosni! V tem duhu in s tem namenom Vas prosimo, da sprejmete letošnji naš "Izseljenski Zbornik", ki je v prvi vrsti namenjen, vara in za vas. Se- MASKE ZA OTROKE ■ - j - ; __m___uf V Angliji so izdelali nove maske, namenjene za otroke pod dve leti stare, ki bi prišle v uporabo v slučaju vojne. k zite po njem! Poslali smo ga sledečim rojakom in rojakinjam, kjer ga lahko d o bite. Uredništvo ''Ameriškega Slovenca", Chicago, 111.; Uredništvo "Ave Maria", Lemont, 111.; Gospa Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis.;; Leo Zakrajšek, 302 East 72nd Street, New York,; Rev. Ciril ton Grdina, 1053 East 62nd Street Cleveland, Ohio; Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter st. Chicago, 111.; Mrs. Albina Novak, urednica "Zarje". 1135 E. 71 St. Cleveland, Ohio. Kdor bi ga tam ne mogel, ali ne hotel naročiti, naj piše, pa mu ga bomo poslali iz domovine. Zupan, OSB. 217 East Messa Ave., Pueblo, Colo.; Mr. An- Družba sv. Rafaela Ljubljana RAZNOTEROSTI Z OČMI GA JE UBIL V neki kavarni v kanadskem mestu Ed'mantan je sedela večja družba in se pogovarjala o lov« na srnjake. Med temi sta bila tudi Harsch in Arband. Začela sta se prič-kati, kdo zna bolje loviti srnjake. Vsak je hotel veljati za boljšega. Ilarsch je svojemu nasprotniku rekel, da ga tak nedeljski lovec, ki še zajca v hlevu. ne more ujeti, že ne bo učil lovske umetnosti. Ta porazna ugotovitev je Ar-banda zelo zbodla in močno se mu je za malo zdelo. Pozval je Harscha na dvoboj. Dvobojevala pa naj bi se ne s streljanjem drug na drugega, ali s sabljami, ali pa celo tako kot Kranjci z litrom po glavi. Ne. Pozval ga je na dvoboj s pogledom. Predlagal je, naj bi se gledala iz oči v oči toliko časa, da bi eden povesil oči in priznal s tem, da je premagan. Rečeno, storjeno. V kavarni je postalo tako tiho, da bi lahko slišal teči miš. Tako sta se gledala nekaj minut. Naenkrat je Ilarsch padel s stola. Hitro so skočili in ga pobrali, toda bil je — mrtev. Pogled nasprotnika ga je zadel kakor strela. -o- NOVI UKREPI PROTI ŽIDOM Nemška vlada je izdala zopet odredbo, ki določa, da morajo vsi nemški Židje najkasneje do 7. marca izročiti lavnim zastavi j anicam vse svoje predmete iz zlata, srebra in platine ter. vse dragu- lje in bisere. V za-meno bodo prejeli odškodnino, katere višino bo določilo gospodarsko ministrstvo, ni pa še znano, ali bo ta odškodnina izplačana v denarju ali državnih obveznicah; Nekateri listi smatrajo te nove nemške protiži-dovske ukrepe za dokaz, da so v zadnjem času pogajanja mednarodnega begunskega odbora, ki naj bi med drugim uredila tudi problem židovske izselitve iz Nemčije, spet obtičala na mrtvi točki. ČUDEŽNI SADEŽ Čudežni sad imenujejo botaniki doslej neznano, majhno rdečo jagodo, ki uspeva v tropski Afriki. Ta rastlina ima sposobnost, da vse osladi, kar je kislega. Celo najbolj kisla citrona se spremeni v sladko, če pomešamo nje sok s sokom tiste rdeče jagode. Odkritju te rastline pripisujejo precejšen gospodarski pomen. Poskusili jo bodo gojiti sistematiično ter bodo še nadalje proučevali njene učinke. Vsekako bi bila takšna vrsta "naravnega saharina" velikega pomena za človeštvo. Stvar nam pa tudi kaže, da je celo v 20. stoletju še vedno dovolj neznanih rastlin,ki bodo nekoč imele v veliko vlogo. -o- TELEFON KOT MERILO Ako se človeka polasti kako razburjenje, ima tudi,velif ko večjo željo, da bi o tistem, kar ga razburja, čim bolj obveščen. Tako v takem času Jfc 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4« 4» 4» 4» 414» 4» 4» 4» 4» 414» 414» 4» 4» 4» 4» .4» 4* 4" 414* 4141 4l4,"4,4? 4? 4» ^ * 4* * + + * 4* * 4 4* 4* 4* V PAR DNEH začne v našemr listu novi roman "Podkrnoški gospod" Dejanja tega romana se gode na slovenski zemlji na Koroškem v davnih dneh, ko je bilo slovenstvo še močnejše in številnejše. Godi se v času, ko so Turki pustošili slovenske kraje. Roman je vse skozi napet in vrlo zanimiv, saj je v njem slika drame slovenske duše in močne materinske ljubezni slovenske žene. Vsem čitateljem priporočamo, da na ta roman opozore svoje prijatelje in znance, da bodo tudi oni čitali ta lepi in zanimivi roman od začetka. Nagovorite jih obenem, da si -naroče list "Amer. Slovenec". * * * i * t t t jjudje stikajo za novicami in ukrenejo vse, da bi izvedeli kaj bolj "točnegV; kdor nikdar ne gre v gostilno, bo v časih splošnega razburjenja šel, da kaj izve; drugi delajo prav tako in kmalu se zbere veliko nevednih, ki skupaj že stuhtajo kaj takega, da potem vedo — t. j. da zadostijo želji po' novicah. V deželah, kjer gre telefon že skoraj v sleherno hišo, je merilo takih časov telefon. Ob nemirnih časih število telefonskih pogovorov zelo hitro poskoči, kar je po statistiki ugotovljeno. Kako je sicer hladne Angleže razburila pretekla jesen, je najbolj razvidno iz a-stronomsko visokega števila telefonskih pogovorov. V one'm septembrskem tednu, ko je bila napetost zaradi Srednje Evrope na višku, je angleška kontrola naštela 27 mili j. zasebnih telefonskih pogovorov. Več — 29 milij. — jih je bilo samo v tednu božičnih praznikov, ko si ljudje voščijo vsevprek in se vabijo na razne "večere". "DVA VODITELJA, DVA NARODA" Italijanski minister Farinac-ci je predaval pred dnevi v Bologni pred velikim številom poslušalcev in pred zastopniki oblasti o temi: "Dva voditelja, dva naroda, dve usodi". V svojem predavanju je poudaril med drugim, da se je italijansko-nemško prijateljstvo dejansko začelo že v prvem letu fašizma. V dokaz te svoje trditve je navedel med drugim italijansko zadržanje za časa ruhrske zasedbe, umik zahteve po nemških reparacijah in nemško zadržanje med abesinsko vojno. V nasprotju z Nemčijo pa se je Francija' nasproti Italiji že med italijanskim "risorgimen-tom" postavljala na stališče, označeno z besedami: "Nikdar!" (Jamais!) Os Rim — Berlin je zato po Farinaccije-vem mnenju več kot navadna zveza; ona predstavlja "sto-pitev dveh revolucionarnih pokretov, blok 120 milijonov ljudi, ki so pripravljeni tvegati vse". NEKAJ O STEKLU Nikoli ni bilo steklo tako moderno, kot je v sedanjih dneh. Že je v rafoi kot zidak, da sčasoma nadomesti opeko, in odkar morejo steklo izdelovati v tenkih, bolj kot pajče-vina tenkih nitkah, so tudi že v nevarnosti dragi svileni bla-govi, da jih bo steklo izpodrinilo. Kar nič izrednega in . posebnega ni več, da so delavnice narejene iz stekla, pri čemer ni iz stekla samo strop in pod, marveč so tudi stene steklene. Mizice, čajne vozičke, pladnje ima^mo že precej časa iz stekla, a samo ameriška redkost je, da so iz steklenih niti stkane obleke in zastori. A dotični krogi, ki se bavijo s steklarstvom, prav resno trdijo, da pride čas, ko bomo imeli preproge, pohištvo in blagove — iz stekla. SPOMINI. Piše Mary Blai SLAMNIKI Ker sem začela v tovarni klobuke vrteti, sem pa pero odložila. Vsaj včasih bi se dalo oboje narediti, toda — sedaj — ne vem kaj da je, da človeka nekako zmaguje? Naš vsak navadni pristavek k temu je: staramo se in to bo najbrž res. Pred leti smo slamnikarice tako hitele na delo in iz dela in še doma po delu bi gore premaknile. A sedaj, recimo po 25 letih slamnikarstva, pa navadno na potu iz dela domov "jamramo": joj! kako sem zmatrana. "Penzijon" bi se nemara kar najbolj prilegel, a kaj — ko pa marsikatera izmed nas komaj.čaka da se zimska sezona slamnikov začne. Zapisala sem, da vrtim klobuke; seveda, če se ta stvar letošnjega slamnikarstva lahko klobuk imenuje. Ni ga tukaj nič, tam nič. Ena stvarca, narejena za kako dolly-co, v resnici pa je klobuk, ki bo čepel kaki. "miss" vrhu glave. Modo kap, 'crowns' imenujemo: "stove pipe" in modo dimnikov in so te kape podobne Happy Hooliganovem klobuku. Toda — ne mislite da imamo njegova klobuka samo v Ameriki. Dobila sem te dni pismo iz Borovnice od gdč. M. Ramovševe, kjer mi med drugim omenja: oni dan bi si bila rada v Ljubljani kupila nov klobuk, pa veš, saj nisem mogla ničesar dobiti kar bi lahko nosila in bi mi bilo po volji. Imamo tako čudno modo letos, samo nekaj malega čepi vrhu glave.-- Pa — za enkrat dovolj o slamnikih. PRI SPOVEDI TAJIL Mnogo Borovničanov se bode gotovO še spominjalo, sedaj že pokojnega Nžutovega očeta, do-brovoljnega moža, ki ga je vsa Borovnica rada imela. Bilo je pred mnogimi leti, ko so še moj oček "regirali" v Borovnici kot "najboljši" klavc. Klali so torej pri Nžutovih, in ko so prišli zvečer domov, so nam tole povedali : bilo je poleg mojega očeta še nekaj drugih ljudi pri Nžutovih. Sredi dopoldne so prišli Nžutov oče domov, in na vprašanje mojega očeta, kje so bili, so povedali, da v Ljubljani. Ej, veste, so nadaljevali Nžutov oče, Bog jim daj dobro, šov sem biv v Ljubljano da bom tam šov k spovedi. Sem biv pršov na vrsta, sva se tam z gspudom bla pogovarjala, pa sem biv jest nekej omenu, gspud pa za beseda poprjev, sem pa kumej vta ju.--Seveda, tisti, ki Nžutovega očeta poznate, se bode najbrž z menoj strinjali, cla so to, kot marsikatero drugo iz rokava potegnili, a povedali so jo tako kot sem zapisala in ta mi je prišla na misel zadnje čase, ko prebiram pisma iz Amerike od rojakov, pisma iz domovine in dopise v Am. Slovencu. Namreč : Začela sem nekaj pisati, či-tatelji so za besedo poprijeli in me spravili v zares nepričakovan položaj. Kje sem si jaz mi- m Za Velikonoč Be vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka. VČERAJ SO BILE NAŠE CENE: Za $ 2.45............ 100 Din Za $ 4.75............ 200 Din Za $ 7.00............ 300 Din Za $11.00............ 500 Din Za $21.50............1000 Din Za $42.50............2000 Din Za $ 6.30............ 100 lir Za $ 12.00............ 200 lir Za $ 29.00............ 500 lir Za $ 57.00............1000 lir Za $112.50............2000 lir Za $167.00............3000 lir Za višja izplačila dovoljujemo poseben popust. Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati: Za $5.00......$5.75; za $10.00......$10.85; za $15.00.. in za $25.......$26.25 V&e pošiljatve naslovite na: ...$16.00 JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. slila, da bi mogla z mojim skromnim opisovanjem mojega, tudi skromnega potovanja tako ustreči mojim rojakom to in ono stran morja. Utisi, ki sem jih dobila ob mojem potovanju v domovino in tudi po povratku iz domovine v Ameriki, iz mnogih pismo v, ki sem jih prejela od rojakov širom Amerike, so se mi vzrcalili v dušo kakor jutranje obzorje lepega pomladnega dne, ko človeku, opazujo-čemu to jutranjo lepoto, prikipi iz dna duše hvalnica Stvaritelju te lepote. Moj prosti čas navadno porabim za čitanje kake knjige. Ogromno chicaško mestno čitalnico sem preobrnila že od vrha do tal, toda ni je knjige tam zame, katero bi mogla primerjati s knjigo utisov, ki se mi ustvarjajo v duši od dneva naprej, ko sem se podala v domovino. — Spomini na mlada leta so se zdaj mi poživili in obnovili tem močneje, ljubezen do domovine se je, če mogoče, še povečala, pisma rojakov so mi pa podala živo sliko, da v srcu nosimo vsi to spominsko knjigo naše mladosti, naše domovine pred vsem pa naših ljubih, še živih ali pa že pokojnih staršev. Pisma tukajšnih tojakov mi živo spričujejo, da se mi, ki smo v tujini že mnoga leta, tem prisrčne je oklepamo z ljubeznijo teh mladostnih spominov, in z dneva v dan bolj želimo po svojcih, po očetu, po materi. Ne dolgo tega, smo. v Am. Slovencu z grozo čitali, kako sta v domovini kruto ravnala s svojim očetom hči in zet, ga takorekoč hotela z gladom spraviti preje na oni svet. V mnogih družinah so slučaji, da, če imajo otroke v Ameriki, ti tu prosijo Boga Še za dolgo življenje staršem, in da bi se še enkrat videli na tem svetu, a zopet doma pa nekateri otroci žele staršem zaradi užit-karije čim prejšno smrt. — To je žalostno, vsaj pregovor: ti očeta do praga, sin tebe čez prag, se je še vsikdar resničnega skazal. SLOŽNOST IN NESLOŽNOST V mojem preprostem proučevanju evropskih razmer si jaz tudi splošne razmere tolmačim podobno z malimi, posameznimi družinskimi razmerami.—Vzdržujeta oče in mati vso družino,, vse imetje, bodisi veliko ali malo,. dokler vlada sloga in zastopstvo v družini. Ko pa otroci odrastejo, začno pa vleči vsak za svoje ideje, nobeden ne odneha, da bi dal drugemu prav, in preje mirna hiša, mirna družina, je sedaj prostor jeze in kletvine. Ko pa še oče razdeli domačijo med otroke, tedaj je pa dan zadnji udarec. Tako z našo Evropo, to je, slovansko Evropo. Nezadovoljnost slovanskih narodov, četudi opravičena, je vzrok marsikaterega dandanašnjega gorja tam. Doseči hočejo svoje pravice v kratkem času, prekratkem. Pridejo spletkarije, in med dvema spletkama, tretji žanje dobiček. Zdi .se nam, kakor bi Hitler spodžigal take spletke, da si sam sebi pot odpira za svoje namene. Zakaj tega Slovani ne uvidijo?--Mesto da bi se še posebno ob razmerah tam, združili, bili eden za vse, vsi za enega, pa "jamrajo" in stokajo, brat proti bratu, Slovan proti Slovanu. Razkopljeni smo v take male državice, da smo za igračo Hitlerju ali Mussolinfju. Vendar na splošno po številu je Slovan močan, ki združen, bi že veljal za nekaj. In kakor so Slovaki mrmrali na Ceško-Slova-škem, tako Hrvatje mrmrajo v Jugoslaviji. Naj pazijo in naj ne žele še na manjšo razdružitev, temveč naj delajo na skupnost in vzajemnost med slovanskimi narodi. (Konec prih.) Kadar pošiljate naročnino ne pozabite omeniti, komu na-klanjate svoje glasove^ Stran 4 AMERtKANSKI SLOVENEC PT^ Četrtek, 30. marca 1939 SmS GUZAJ LJUDSKA POVEST Vzemimo kot primer solnce. Solnce ne stori nikomur nič zalega. Vsakemu dovoljuje dobrohotno dnevno svetlobo, katere se veseli vsakdo, a ti človek — črv zemlje pa zamoreš biti tako krut! Poglejmo nekoliko žrtve, ki morajo je-Čati zapuščene po ječah, zaničevane od vsakogar. Žandarji ne prizanašajo nobenemu, ki postane enkrat njih žrtev; kljub temu sedi tudi veliko orožnikov po ječah, ki so bili poprej največji sovražniki človeštva. Starega, že odslovljenega "Fang-hunda" vjame zopet mlajši ter ga odvede v kletko. Le poglejte po jetnišnicah, našli in videli boste tamkaj več nego dovolj žandarjev in še celo oficirje. Tako je in tako se spreminja svet v najlepši smeri! Toplo solnce naj otemni in naj uniči vse od najmanjšega do največjega! Guzaj 1. r." IX. POGLAVJE. Oblega in smrt. Guzaj je velikokrat pravil: "Le stopi gospodu ali bogatinu nekoliko na rep, bo krožil njegov krik dalje nego preko devet far. Srednji človek in siromak preneseta tudi največje gorje molče." Zavedal se je, da bo vpil poplašeni brežiški grof in pol tucata na mošnji privitih trgovcev po celi Avstriji, kaj uganja grozni tolovaj po skoro celem Spodnjem Štajerskem in oblast pa gleda razbojni-štva prekrižanih rok. Nemško časopisje je beležilo v številnih odlomkih natančne opise o posameznih napadih, vlomih ter ropih s pozivi, da se bo treba lotiti v tem slučaju nekaj večjega ter resnega, ker narod je v obupu. Nikdo se ne upa več po dnevu z vozom na cesto; v noči ne srečaš nikjer kakega potnika, kakor bi bili kraji od Št. Jurja do Brežic v obsednem stanju. Da bo prihrumel ves ta tamtam nad njega, je trdno pričakoval Guzaj, radi tega se je požuril z dobavo potnega lista, s poslavljanjem in z nagrabljenjem za pot potrebnega denarja. Jemal je slovo za nekaj mesecev, kakor je sam naglašal radi uspavanja oblasti, pri Drobnetovih sosedih, s katerimi je največkrat veseljačil v prijateljeYi krčmi. Prirejali so mu cele gostije iz hvaležnosti in navdušenja za boljšega človeka, ki se je potegoval le za pravico in dobrobit revežev. Na teh številnih poslovilnih pojedinah je čisto pozabil da bi bil moral nekoliko bolj odpreti oči in ušesa, zapazil bi bil ter slišal, da zbira nad njegovo glavo oblast oblake z bliski ter .gromi. V rajanju s prijatelji ni-videl, ni slišal nič, bil je čisto uverjen, da se mu bo posrečil pobeg preko morja v Ameriko, kjer bo užival zakonsko srečo. Le iz tega vidika se da razlagati, da sicer tolikanj previdni razbojnik ni cul zvoniti, da je napovedalo celjsko orožni-ško poveljstvo za dne 10. septembra 1880 zvečer velik pogon za njim. Bilo jim je tokrat samo za Guzaja v prepričanju, če bo on enkrat v kleščah pravice, se bo njegova tolpa itak raztepla ter razkropila na vse strani. Pozvani so bili potom strogo tajnega povelja žandarji iz Celja, St. Jurja, Planine in Šmarja omenjenega dne v Slivnico pri Št. Jurju, odkoder se bo začel pod zaščito teme pohod za Guzajem celo noč od 10. na 11. septembra. Ako bi se jim ptiček izmuznil tudi tokrat, pridejo vojaki. Omenjeno noč so nameravale orožniške patrulje pretakniti in preiskati vsa skrivališča, o katerih so tedaj že znali, da se po njih zadržuje Guzaj najbolj pogosto v noči. Predpoldne 10. septembra sta se podala iz Planine proti zbirališču v Slivnico orožniški postajevodja, 261etni Marij Gri-zold (Marij Grizold je doma iz znane Gri-zoldove hiše na Smolniku nad Rušami. Živi še v Mariboru kot vpokojenec in je star okrog 80 let, a je še čil ter krepak in je lansko leto celo na Pohorju še srnjaka ustrelil.) in neki Stres, od Sv. Florjana pod Bočem pri Rog. Slatini. Poti iz Planine v Slivnico orožnika nista ubrala po cesti, ki se razceplja pri že večkrat omenjeni krčmi pri Leskovšeku, ampak sta krenila po pešpoti ter gozdovih skozi Loke, na Lokarno ves in sta prišla na kolovoz proti Slivnici na Spodnjem Žegarju pri znanem posestniku Vrečku. Tukaj mimo pelje danes krasna nova cesta: Sv. Urban—Lesično, po kateri vozijo osebni, tovorni avtomobili in lep avtoomnibus. Baš ob cesti pri blagem Martinu Vrečku na Žegarju stoji kamen v spomin na otvoritev te prepotrebne cestne zveze s pomenljivim v marmor vse-kanim napisom, ki se glasi: "To cesto je začel graditi okrajni za-stop kozjanski 1. 1915. Prometu se je izročila, ko je bil dr. Fran Schaubach veliki župan mariborske oblasti, dr. Josip Leskovar oblastni komisar. Vso pobudo za začetek sta dala in vso skrb za izvršitev sta imela dekan in načelnik okrajnega zastopa v Kozjem in načelnikov namestnik Mart. Vrečko, stavbenik iz 2e-garja." Med baš ne kaj zložno pešpotjo od Planine na Žegar je pripovedoval Grizold tovarišu, da je kmalu za Vrečkom na Žegarju krčma pri Drobnetu na Košanci, kjer se baje Guzaj pogostoma zadržava. Njemu, Grizoldu, je zaupal orožnik.Crn-čič, kafco ga je speljal na led ta prokleti razbojnik ravno v omenjeni gostilni. Crn-čič je izpraševal na patrulji Guzaja samega, seve ga ni poznal, če mu je kaj znano, kod se najrajši klati, hodi, zadržava in skriva ropar, s katerim ima žandarme-rija toliko posla. Guzaj je povabil Crn-čiča seboj k Drobnetu, kjer mu je plačal jesti in piti, kolikor je hotel. Povrh mu je zaupal, da zahaja Guzaj kot neznanec večkrat v to krčmo. So časi, ko je celo vsakdanji gost. Pač pa zna izginiti ob prihodu žandarjev kakor senca. Crnčič je zvedel šele pozneje, da je bil pri patru-liranju za Guzajem z njim samim skupaj, izborno se je zabaval v njegovi družbi, jedel in pil je na njegove stroške. Kakor Črnčiču se je godilo še več drugim žandarjem. In ker je ravno v Drobnetovi krčmi potegnil Guzaj žandarja, sta se podala onadva danes na pot ne po cesti, ampak povprek čez šume, da se bosta lahko oglasila pri Drobnetu, saj vedi ga Bog, če ni ropar sedajle v krčmi na Košanci. (Dalje prih.) felZNES PROTI REGULACIJI PLAČ t Springfield, 111. — V državni zakonodajni zbornici je bil stavljen predlog, po katerem bi se federalni zakon glede ur in plač uveljavil tudi za tiste industrije in podjetja v lllinoisu,katera zdaj ne pridejo v poštev.ker niso v meddržavni trgovini. Razne vodilne osebnosti v industriji in trgovini pa so se ižrazile, da bodo z vso silo pobijale sprejem tega zakona,češ, da bi bil škodljiv za biznes in za delavstvo. Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, t^am dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk. 1 zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, HJJNOIS Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK -'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. 4— Na razpolago brezplačno vsem naročnikom "Amer. Slovenca" iMiari i s tetama of) Europe MAP OF EUROPE tWOM-WOtl I Hi VI0110 M • WtOM-Allli TMi WOtlft wi m m m KRASNI ZEMLJEVID "The Drama of Europe »» 1. ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je novi zemljevid, ki prikazuje: 1. Zbirko v barvah tiskanih zastav vseh vodilnih -evropskih držav. 2. Zemljevid Evrope, ki kaže: a) Meje Evrope pred svetovno vojno 1914. b) Meje Evrope po svetovni vojni leta 1918. c) Meje Evrope po Monakovski mešetariji, ki kaže kako so okrnili Čehoslovaško. d) Narodnostne mejo, ki kažejo po katerih delih Evrope bivajo razne narodnosti. O Slovencih kaže barva, da segajo notri v Furlanijo v Benečijo. Ta del zemljevida je zelo pomemben. ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je zbirka zemljevidov, ki kažejo, stare in nove meje med državami v Evropi. Kaže zgodovino Evrope. Zelo važen zemljevid je to. Posebno označbe raznih narodnosti na evropski celini dajo misliti vsakemu, kako je pričakovati, da se Evropa v tem oziru spreminjala v bodočnosti. Predoči vam tudi to, katere države bodo zopet igrale tisto vlogo v bodoči vojni med Rusijo in Nemčijo, kakor je igrala Belgija med Nemčijo in Francijo v svetovni vojni. Pove vam, zakaj želita imeti skupno mejo Poljska in Ogrska. Pove vam, zakaj hoče Mussolini Korziko in Tunizijo. Ta ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" dobi tekom letošnje kampanje "Amerikanskega Slovenca", ki traja od 25. JANUARJA PA DO 31. MARCA 1939. vsak naročnik NOV ali STAR, ki bo v tem času plačal celoletno naročnino na list "Amerikanski Slovenec". Polletne naročnine ne pridejo v poštev, ampak samo CELOLETNE, zapomnite si to. _ Torej kdor še ni naročnik "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" naj se tekom te kampanje do 31. marca 1939 naroči za celo leto na ta list in bo dobil BREZPLAČNO od Uprave lista ta krasni pomenljivi zemljevid "DRAMA EVROPE" VSI TISTI, ki so že naročniki "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" naj v tem času gotovo obnovijo CELOLETNO NAROČNINO in dobili bodo BREZPLAČNO ta zanimivi zemljevid. Naročnine pošljite na Upravo lista, ali pa iste plačajte našim za-stopnikom(cam) v vaših naselbinah. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road -:- Chicago, Illinois Chamberlainova marela. Lahko bi rekel tudi "nemška bomba". Da me razumete. Ni marela bomba, ali bomba marela, ampak menda je bila ali je nemška bomba uzrok, da je Chamberlain zgrabil za marelo in šel ponižno v Berch-tesgaden pred Hitlera in par dni pozneje podpisal "mir" v Monakovem. Še več ko do 'm'a-rele je prišlo, se zdi. Prav najvišji možakarji tu v Ameriki stikajo glave skupaj in šuštijo med seboj in za zaprtimi vrati in zahtevajo miljone za orožje in javnost ne ve, kakšen zajec tiči za grmom. Nekaj pa je smuknilo v javnost. Vidim: "Washington, Feb. 27 (AP) — The senate military committee made public today the testimony of Major General H. H. Arnold that Gei'm'any has developed a new bomb of terrific power. One report, Arnold said, was that it killed every human within a qualrter of a mile and knocked unconscious all within half a mile when tried at Barcelona." Sakralun-ta, na četrt milje vse hin, na pol milje vse doli. To ni špas. Sicer je neki Jud trdil, da z nemškim zrakoplovstvom ni bogvekaj, in Lindberghal so hudo štokali pod nos,ko je rekel, da je nemško zrakoplov-st.vo zlomek, ampak kak general ne bo govoril tako v dan ali koga le favšal pri — bombi. . .in tedaj v Barceloni so antifašisti hudo kričali, se spomnim. Ako je general Arnold govoril resnico, bi postalo razumljivo, čemu je ponosni Chamberlain postal tako ponižen in nrijel za — marelo. * Že ampak. O. Spengler je glavni ideolog Hitlerevega pokreta in učitelj fašističnih spak. "Naprej" našteva nekaj res "de- takim, ki so jih imeli, kar js vrlo lepo. Ali so jih tudi salmi kuševali, natrireč svetinjice. tega ne pove. Tudi na 12 u-smiljenih sester so naleteli, doli v kleteh so bile in "sestre so metale svoje redovniške znake od sebe v pričakovanju, da si s tem rešijo življenje. Ko se nobeni ni nič zgodilo, so obljubile, da bodo molile za republikansko vojsko". ZO' pet vrlo lepo. Saj se še sme j al i niiso, ko so islišali nekaj 0 molitvi, in to je že nekaj, in molitve so potrebni, ker so morali še bolj rakati in hodijo zdaj s klobukom po svetu Take storice o svetinjicah in nunah pomažejo, ako bi se kakemu "katoliškemu" čitate- 1 ju obudil kak pomislek verskega značaja. Saj se poznamo. Pri rakanju pride na orožje. Bogami, kaplar Moreno je z goli'mi rokami zavzel 12 laških tankov z oficirji iu mostovom vred. Tako so svetu poročali antifašisti sami in se divili temu junaš|tvu in vse tudi do pičice verjeli. Kam ta Moreno potisne vas, jugoslovanski junaci? Na ja, morda ste imeli opraviti bolj z Mavri, ko natanko opisujete, kakšni so ti afrikanski dedci, ki so bradati in menda bolj hudo kažejo zobe. Potem pride g. Mohar na — špijone. Piše: "Očividno je postalo, da so fejšisti informirani o vseh naših načrtih da imamo sovražnika v lastnih vrstah. Tedaj smo ugibali in iskali špijone, preiskovali vsako sumljivo o-se'bo, kar pa vse ni dosti pomagalo. Šele več m'esecev pozneje je bilo dokazano, da' so špijonažno delo vršili trocki sti, ki so se nahajali v vojaških in civilnih upravah Kata lonije in Španije vse do prepovedi in razpusta itega gad njega gnezda, POUM-a/, ka terega so zagovarjali žal tudi slovenski socijalisti v Ameri gi, zahtevajoč, da je trockistofl1 belih" naukov tega Spenglera' treba dati vso svobodo delova' SLOVENSKE velikonočne razglednice 1 \ Krasne večje oblike z j ako lepimi slikami in s tiskanim slovenskim pozdravom, v kuvertah -------------------------10c. komad Navadne slovenske razglednice (dopisnice) z lepimi velikonočnimi slikami, komad po_5c. Ducat --------------------------------40c. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois :n pravi ogorčeno: "Ta fašistični učitelj spada v resnici med grabežljive zveri, ker zasmehuje mir in poveličuje vojno, ker zasmehuje plemenite ljudi in plemenite ideale. On spada med grabežljive živali skupaj s svojimi fašističnimi pajdaši". Pritrdim, pritrdim. Taka zverina. Ampak, gospoda pri "Napreju", ali niste vi vsi za koiriunizem in njegov .nauk, in to je nauk golega material,ističnega nazira-nja o človeku, in to naziranje pravi, da je človek le neka bolj razvita žival? Prav, da fliknete Spenglera in se potegujete za ideale in imenujete fašista zver. Ampak: ti ideali so le firlefanc, prazno frazer-stvo, ako ste pajdaši komunističnega temeljnega nauka,da ie človek le opica, in trdi nekdo izmed vaših, da so opice še bolj pametne od sedanjih razvitih opic, katere imenujejo — ljudi? Cemu tako ogorčenje? * Epizod;? iz Španije. L. Mohar še piše o Španiji in bo še pisal. Tam pri Belchi-te je bilo, ko so korakali in potem rakali. Up and down pač gre. Ko so korakali, so naleteli tudi na — svetinjice. To je zelo priljubljen (?) predmet. Pustili so svetinjice ^■iiiiniiiiBiiiiinniiBiniBiiBiiiiiBiiiiiaiiiiaxni! nja, kar prepoved svobodne ga "delova. (Tu ,ie pretrgano) Vsaj meni je precej odleglo, ker sem mislil, da bo začelo grobo padati čez farje i'1 nune, kakor prej pri mašin-rah. K 'vsi sreči so le trockysti špijonirali, da je bilo zafuČ; kano, in slovenski socialisti naj se z g. Mohorem sami po-glihajo. z ŠIRITE AMER. SLOVENCA' i I 23 LET IZKUŠNJE g 9 Pregleduje oči in predpisuje očala g | DR. JOHN J. SMETANA | OPTOMETRIST Pratike Našim čitateljem spO' ročamo, da smo pre' jeli zalogo Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti Blaznikovo kakor tudi Družinsko Obe vrsti ste zelo nimivi in ju krasi st©-vilo lepih slik. Naročite si jih takoj, d ler ne poide zalog3. Vsak komad stane 3 poštnino vred 25 centov Naročajo se od: KNJIGARNA AMER. SLOVEN^ 1849 West Cermak RoaA CHICAGO, ILL.