Lisi za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
33. šte vilka	«Joliet, Illinois. 3. decembra 1909	Letnik XVIII
VELIK STRAJK
PO ŽELEZNICAH.
Takozvani "svičmeni” so ustavili delo in ves tovorni promet je zastal.
VES SEVEROZAPAD PRIZADET
Položaj je resen, ker so tudi razni drugi delavci ob zaslužek.
St. Paul, Minn., 1. dec. — Po 15 dnevnem pogajanju med takozvano “Switchmen’s Union of North America” (t. j. unijo vslužbencev na železniških ogibališčih Severne Amerike) in skupnim odborom raznih železniških uprav, zastopajočim 13 železnic, je snoči ob 6. uri zaštrajkalo 2,667 “svičmenov”. Štrajkarji so zaposleni na črtah, ki drže zapadno in severno od St. Paula od Gorenjega jezera do Pacifiške brežine. Če ta štrajk ne bo najhitreje končan, potem je zastanek prometa na teh železnicah neizogiben.
Štrajkarji zahtevajo priboljšek 6 centov na uro in dvojno plačo za nedeljo in za čezurno delo 10 urnega delavnika.
Duluth, Minn., 1. dec. — Naznanilo, da so “svičmeni” zaštrajkali, je delovalo kakor bomba med tukajšnjimi žitnimi kupčevalci, ki se obrnejo v druge distrikte. Tukajšnji trg je zmeden in velikih izgub se je bati in trajalo bo dolgo, preden bo ta udarec pozabljen. Žitna kupčija je najbolj zaceljen. Vsak kupčevalec v tem področju je na izgubi, ker ne more svojih pogodb izpolnjevati. Celo zamuda nekaterih ur je usodna, ker zavarovanje vseh ladij in njihovih nakladov po jezerih doteče dne 5. decembra.
St. Paul, Minn., 1. dec. — Če štrajk “svičmenov” kmalu ne preneha-, se bodo morali veliki bakreni rudniki v Butte, Mont., kjer je zaposlenih 10,-000 rudarjev, zapreti, ker so navezani na dovoz koka. V Montani štrajka 30 "svičmenov” v Livingstonu, 12 v Glendivu, 10 v Heleni, 7 v Billing&u, 8 v Buttu, 35 v Deer Lodgu, Awcry in Albertonu, 80 v Missouli, Carrisonu, Saltesu, Stregis Paradisu in Wallacu, Idaho, 50 v Grand Fallsu in 50 v Havru. V St. Paulu niso snoči in davi razposlali nič voznega blaga. V Du-luthu in Superioru niso davi iztekli nobeni tovorni vlaki.
Seattle, Wash., 1. dec. — Tovorni promet na prekocelinskih črtah pacifiškega severozapada je vsled štrajka "svičmenov” popolnoma oviran. 700 “svičmenov” se je pokorilo štrajkov-nemu povelj na severozapadu, v Seattlu 200, v Tacomi 100, v Spokanu 180, v, Pascocu 50, v Ellensburgu 40 in v Everettu 30.
Superior, Wis., 1. dec. —- “Great Northem”-železniška uprava je začasno odslovila 300 strojnikov ter nad 300 drugih delavcev.
Butte, Mont., 1. dec. — Superintendent Cillie od “Amalgamated Copper” kompanije naznanja, da topilnice v Great Fallsu nocoj prenehajo poslovati, ker ni mogoče dovažati rude vsled štrajka “svičmenov”. Tudi rudniki, ki so dobavljali rudo, se zapro, tako da bo kacih 5000 mož začasno ob delo in zaslužek.
St. Paul, Minn., 1. dec. — Štrajk “svičmenov”, čeprav tfaja šele 24 ur, je že povzročil komaj verjeten zastanek prometa. Najhujši je položaj v mestih Duluth in Superior, ampak pritožbe prihajajo od vseh železniških toček na severozapadu. Vsled štrajka je že okoli 12,000 družili mož ob delo. Prizadeti so posebno vozniki in nakladalci voznega blaga. Tovorni kolodvori so prenapolnjeni s tovornimi vlaki, ki ne morejo z mesta.
Odbor ravnateljev železničnega prometa je naznanil, da pokliče “svičmenov” iz drugih delov dežele, da zavzamejo mesta štrajkarjev. Na to je odgovoril predsednik Hawley od “svič-menske” unije samo: “Prav, le pokličite jih; ničesar nimamo proti temu. Ampak potem zastane železniški promet po vseh Združenih Državah.”
V	Minneapolis!! so morali mlini u-staviti poslovanje, tako da 3,500 mož počiva. Sledilo jim bo nadaljnjih 1500.
V	South St. Paulu bodo morale klavnice znižati število svojih delavcev.
V	malih krajih na ozemlju železne rude se je bati draginje živil, ako ne bo štrajk kmalu končan. V mestih Dulnth in Superior bodo zaloge rude pošle v 48. urah in potem bo moralo
10,000	mož praznovati.
Cela družina usmrčena.
Los Angeles, Cal., 25. nov. — Iz očeta, matere in četverih otrok obstoječa družina je bila usmrčena, ko je "električna” kara Los Angeles-Long Beach-črte blizu postaje Latin trčila ob avtomobil, v katerem sc je družina nahajala. Družini je ime Jacob.
Predsednik in delavci.
Washington, 29. nov. — Delegacija delavskih voditeljev, na čelu jim Samuel Gompers, predsednik zveze “American Federation of Labor”, John Mitchell, drugi podpredsednik, James O’Connell, tretji podpredsednik, in Frank Morrison, tajnik federacije, se je predstavila predsedniku Taftu in mu je vročila predloge v zboljšavo delavskega položaja, o katerih žele, da jih predsednik uvrsti v svojo poslanico. Ena točka sc je tikala izdajanja ustavnih povelj po zaveznih sodnikih, posebno kolikor se tičejo osebne svobode in vkolikor se vporabljajo pri razporih med delodajalci in zaposlenci. Druga zahteva je bila, da se delavske organizacije izvzamejo od do-ločeb Shermanove protitrustovske postave. Med drugimi točkami so bili popravki ozir. dostavki k osemurni postavi.
Gompers, Morrison in Mitchell.
Washington, D. C., 30. nov. — Prizivno sodišče za distrikt Columbia je uslišalo prošnjo obsojenih delavskih voditeljev Gompersa, Morrisona in Mitchella za odlog nastopa zaporne kazni. Odlog velja, dokler se ne reši vzklicna prošnja na zavezno najvišje sodišče.
Eksplozija v rudniku.
Marion, 111., 29. nov. — En rudar je bil usmrčen in nad 100 je bilo rešenih po eksploziji plina v nekem rudniku tu blizu danes. Mrtev je Američan Frank Morrow. Nahajal se je v tistem delu rudnika, kjer se je sila eksplozije občutila najhuje in njegovo telo je bilo skoro sežgano, predno so reševalci prišli do njega. Ko se je pripetila eksplozija, so rudarji takoj bežali k izhodu in ker vzpenjača ni bila poškodovana, so bili vsi delavci kmalu spravljeni na površje. Kacih dvajset jih je pa bilo ob spominu na nesrečo v Cherry tako prestrašenih, da niso čakali rešitve po navadnem izhodu, nego so splezali na dan po prevetrovalnem preduhu (shaftu).
Morda pomore.
Springfield, 111., 29. nov. — Guverner Dcneen se je posvetoval z R. Newsamom, predsednikom državne preiskovalne komisije, ki preiskuje rudniško nesrečo v Cherry. Komisija je predlagala sledeče dostavke k državni rudarski postavi: Uvedbo ognje-gasnih naprav in vodnih shramb v vsakem premogovniku; zgradbo podzemeljskih hlevov iz betona (konkre-ta); proti ognju varno tramovje na dnu rova. Ta komisija se je potem sešla z državnimi rudniškimi nadzorniki, da se posvetuje o načrtih za skupno preiskavo.
Za vdove in sirote.
Indianapolis, Ind., 27. nov. — Deželna zveza premogarjev bo poskušala, nabrati svoto $100,000, da ustanovi z njo stalen podporni sklad za vdove in sirote po žrtvah rudniške nesreče v Cherry, 111. Tozadeven razglas je izdal predsednik Lewis, ki misli, da znaša število sirot nič manj nego 1000.
Spet 8 rudarjev zajetih v rovu.
Knoxville, Tenn., 30. nov. — Vsled zrušenja stropa in ognja je bilo zajetih 8 delavcev v enem izmed bakrenih rudnikov “Tennessee Copper”-kompa-nije v Copper Hillu, Tenn. Štiri zaščitne čelade, dve posodi s kisikom in drugih pripomočkov so od tu poslali na lice mesta s posebnim vlakom. Ogenj je omejen in upati je, da so zajeti še živi.	,
Washington, D. C., 30. nov. — Ko je “Associated Press” obvestila ravnatelja Smitha od zemljemerskega u-rada o nesreči v rudniku pri Copper Hillu, je ta takoj brzojavil na pitts-burško zemljemersko podružnico, naj še odpošljeta v Copper Hill dva rudniška inženirja, da pomoreta pri reševanju.
Duck Town, Tenn., 1. dec. — Zajeti osmeri rudarji so rešeni in nijeden ni poškodovan.
Priselitev meseca oktobra.
Washington, 24. nov.— Meseca oktobra je dospelo 75,608 priseljencev v ameriške luke; nadalje 16,764 inozem-cev, ki niso bili všteti kot priseljenci.
Italija je poslala največje število priseljencev, od katerih je prišlo 11,254 iz južne Italije in 2,610 iz severne Italije. Drugo mesto zavzemajo Poljaki, ki so bili zastopani s 7,339 osebami. Nemčija, na tretjem mestu, je dopo-slala 6,960 priseljencev.
Čisti narastek prebivalstva Združenih Držav po priselitvi meseca oktobra je znašal 43,542 oseb, ker se je primerno število prejšnjih priseljencev spet izselilo. Omenjenega meseca je bilo skupaj 1121 osebam, ki so se hotele priseliti, izkrcanje zabranjeno
NIGARAGUA
V NEVARNOSTI.
Združene Države pretrgale vse diplo-matične zveze z ono ljudo-vlado.
ZELAYA OSEBNO ODGOVOREN
Ameriške vojne ladje odplule v zaščito Američanov.
Washington, 1. dec. — Državni tajnik Knox je odredil, da se nikaraguan-skemu poslovodju tukaj, Felipe Ro-driguezu, izroče njegove izkaznice, in to mu je čisto jasno sporočil v pismu. Že mnogo let ni bilo sestavljeno v tako jasnih besedah nobeno pisanje, ki je zapustilo državni urad. V pismu pravi državni tajnik, da predsednik Taft isto popolnoma odobrava. Posebno znamenito na pismu je, da se v njem namigava, da bo amer. vlada smatrala predsednika Zelayo osebno odgovornim za trpinčenje in poznejše tismrčenje Američanov Cannona in Groca. Predsednik Združenih Držav smatra torej v resnici predsednika druge dežele za navadnega zločinca, in tega prav nič ne prikriva. Poleg-tega je Zelaya obdolžen kršitve mednarodnih dogovorov, imenovan motilec narodnega in mednarodnega miru, trinog, čegar vlada tvori madež na imenu dobre vlade. Tajnik Knox kaže na to, da Združ. Države priznavajo upornike v Nikaragui kot vojskujočo silo, kakor jih priznava večina tamo-šnjega ljudstva, in da ni na videz v Nikaragui nobene vlade, s katero bi se mogle Združ. Države pogajati. Zato Knox naznanja, da se bodo smatrale vse stranke odgovorne za svoje ravnanje glede ameriških interesov in miru v Osrednji Ameriki. Združene države, postopajo v sporazumljenju z vsemi srednjeameriškimi državami, iz-vzemši Honduras, kjer je merodajen Zelayev vpliv.
Postopanje tajnika Knoxa ne po-menja naravnost vojne, vendar se Združene Države pripravljajo zn vse slučaje. Mornarica zbira jake sile ob obeh brežinah Nikarague.
Washington, D. C., 30. nov. — Predsednik Zelaya je upornikom sporočil, da je pripravljen, odpovedati se predsedstvu Nikarague, ako se kongresu dovoli, izvoliti začasnega predsednika na njegovo mesto. Ta vest prihaja od konzulata Združenih Držav v Bliie-fieldsu in je bila odposlana zadnjo nedeljo. Brzojavka pravi, da je znan zaupnik predsednika Zelaye odposlal spretno sestavljen telegram, v katerem se naznanja, da je bilo rečeno, da se hoče Zelaya umakniti, ker uvideva slabost svojega stališča, poprej pa hoče sklicati kongres, čegar poslance je vse sam imenoval in ki so pod njegovim nadzorstvom; in ta kongres bi imel izvoliti začasnega zastopnika. General Estrada je poslal sledeči odgovor: “Vlada generala Estrade si je popolnoma gotova svoje konečne zmage in je mnogo močnejša nego vlada predsednika Zelaye, kateri je s svojimi sokrivci dolžan deželi odškodnino. Estrada zahteva brezpogojno priznanje začasne vlade.”
New Orleans, La., 30. nov. — Semkaj je dospela vest, da so bili polkovnik Hernando Barrios, potem M. Sa-cass, odličen pristaš upornega gibanja, in Francisco Espinosa, oče enega izmed revolucionarnih voditeljev v Nikaragui, na povelje predsednika Zelaye usmrčeni.
Washington, 29. nov.—Konzul Združenih Držav v Managui je v nevarnosti pred predsednikom Zelayo in Zato se je preselil v poslaništvo, kjer je v večji varnosti. (Dne 12. nov. sta bila v Managni usmrčena državljana Združenih Držav Leroy Cannon in Leonard Groce, vsled česar je naša vlada odposlala par vojnih ladij proti Nikaragui in oster protest tamošnji vladi že pred tednom dni.)
Prohibicija poražena v Ala.
Birmingham, Ala., 29. nov.—Volivci države Alabama so se izrekli z večino
23,000	glasov proti sprejetju prohibi-cijskega dodatka k državni ustavi. Vodopivci so zmagali samo v štirih okrajih. Nele mesta in večji kraji, marfeč tudi selski okraji, ki so 25 let glasovali za prohibicijo, so se topot izrekli proti nadaljevanju sleparstva s prohibicijo. Dani se.
Taftov puran tehtal 50 funtov.
Washington, D. C, 25. nov. — Horace Voce iz Westerly, R. I., ki je znan kot “kralj puranov z Rhode Islanda”, je tudi letos poslal, kakor pošilja že trideset let, največjega in najtolstejšega purmana, ki se je nahajal na njegovi farmi, predsedniku Zdru Ženih Držav za gostovanje na Zahvalni dan. Ta “turkey” je tehtal skoro petdeset funtov in je bil po izjavi g. Vocea največji, ki ga je kdaj zredil.
Kje je Cook?
New York, 28. nov. — Kje je dr. Cook? To vprašanje so danes stokrat stavili njegovi prijatelji in znanci, a zadovoljivega odgovora ni bilo. Samo neki Charles Wake, ožji prijatelj njegov, in morda Cookova žena vesta, kje se nahaja odkrivatelj ozir. odkritelj severnega tečaja. Ampak Wake izjavlja, da ne bo izdal bivališča C6ok-ovega, ne da bi mu dr. Cook dovolil. Cookovi prijatelji so zelo v skrbi za njegoiio- zdravje, kajti znano jim je, da je slavni odkrivatelj zadnje tedne zbolel na živcih, in sicer prav nevarno. Da, neki časnikar, Cookov prijatelj, javno trdi, da mu je dr. Cook rekelr “Če se bo ta stvar nadaljevala še nekaj mesecev, potem bom v zavodu za urtiobolne.”
Najprej je bilo rečeno, da je dr. Cook dopoludne na parniku “Caronia” odpotoval v Evropo. Pozneje pa se je poročalo, da se nahaja na parniku “Havana”, namenjenem do Kube. To pa je zanikal kapitan te ladje v odgovoru na neko "brezžično” vprašanje.
Panika stala $2,000,000,000.
New York, 29. nov. — Nelson W. Aldrich, Združenih Držav senator iz Rhode Islanda in načelnik komisije za deželno denarstvo, je povedal nocoj na nekem shodu v Hotelu Astor, da je panika leta 1907. stala Združene Države _ nad $2,000,000,000. Povdarja-joč pot; ,ebo za izpremembo denarstva v tej deželi, je senator Aldrich rekel: “Pogubonosnih posledic one krize ni mogoče popolnoma premeriti. Njeni pogubni vplivi so bili občutiti po vsem svetu, in Združene Države so le komaj komaj utekle popolnemu propadu vsega kredita in popolnemu uničenju vseh vrednosti.”
Senator Aldrich je govoril na banketu, ki se ga je med 1,200 osebami udeležil tudi J. Pierpont Morgan. Banket je priredil “Economic Club of New York’f.
Prodal ženo.
Buffalo, N. Y., 30. nov. — Ernest Phillips iz Akrona in farmar Edward Smith, ^naseljen blizu Lockporta, sta obtožena'po veliki poroti zaradi “prodajanja ženske”. O slučaju so obla-stva doznala, ko se je ga. Phillips zglasila za sprejem v ubožnico. Pripovedovala je, da jo je njen soprog prodal za $1.50 Smithu in ta nazadnje izgnal iz hiše. Smith je bil dejan v zapor. Priznal je, da je živel z ženo, a izjavil, da ni vedel, da se je šlo za Phillipsovo soprogo. O prodaji žene sta se lopova domenila v neki krčmi. Smith je pravil Phillipsu, da nobena ženska ne strpi pri njem, nakar mu je baje Phillips ponudil svojo ženo za $1.50. Smith je pa imel samo deset šilingov, in si je moral še “kvoder” izposoditi, da je sklenil kupčijo.
Čudni nazori.
Fargo, N. D., 30. nov. — Zavezni o-krožni sodnik Charles Amiden je imel tu v cerkvi kongregacionalistov pozornost vzbujajoč govor. Učeni gospod je namreč priporočal, naj bi se zločinci iz navade in neozdravni blazniki kar usmrčali. Zagovarjal je to odredbo iz gospodarskih razlogov'. Dokazuje namreč, da stane toliko denarja, oskrbovati zločinca ali blaznika, kolikor stane, pridnega mladeniča poslati na vseučilišče. Za nepravično smatra, da se toliko mladim nadarjencem jemlje prilika vseučiliške odgoje s tem, ker se morajo oskrbovati zločinci iz navade in blazniki.
Pokopališče za živali.
Peoria, 111., 30. nov'. —- “The Central Illinois Family Pet Cemetery Association” je izposlovala od državnega tajnika korporacijske pravice in obenem kupila tu blizu kos zemlje v obsegu 14 akrov. Namen družbi je, napraviti pokopališče za živali, ki bo prvo v državi Illinois.
Škof umrl za kolero.
Manila, Filipini, 30. nov. — Škof T. A. Hendricks od škofije Cebu je umrl za kolero. Škof je bil več mesecev zelo bolan in njegov brat je prišel predkratkim semkaj iz New Yorka v nadi, da prepelje bolnika domov. Na Cebu je kolera zadnje dni zahtevala več človeških žrtev.
Katero milo rabiti.
Da si občuvate svojo kožo in lobanjo čisto in zdravo, morate rabiti čisto milo, a je rabiti redno. Čistejšega mila ne morete dobiti nego je Severovo Zdravilno kožno milo. Čudovito pripravno je za umivanje, za kopel in toaleto ter v preprečanje raznih kožnih bolezni; Odrastlim in otrokom ob-čuva kožo in lobanjo zdravo; deci ne razdraža nežne kože. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c kos. Vzorec po prejemu znamke za 2c pošlje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1
PREISKAVA NESREČE V CHERRY, ILL.
Rudar David Wright, ki utekel iz gorečega rova, vzbudil pozornost kot priča.
PREDSTOJNIKI SO BAJE KRIVI.
V jami, ki so jo zaradi ognjev zaprli, ostalo še nekaj trupel.
Cherry, 111., 1. dec. — Najmanj polovico ponesrečencev v St. Paul-rud-niku je bilo žrtvovanih po brezbrižnosti za življenje premogarjev odstrani njihovih predstojnikov. Tako je danes spričal rudar David Wright, ki je srečno utekel iz gorečega rova. Spričal je, da bi bili vsi premogarji v drugi žili danes živi, ako bi bili posvarjeni o preteči nevarnosti po uradnikih, ki so znali zanjo.
Tekom današnjega zaslišavanja. so porotniki culi mnogo obtožb proti lastnikom rudnika.
Mrs. Margaret Troyer je zatrjevala, da lahko spriča, da so morali premogarji še pošiljati premog na površje za nakladanje na vozove dve uri potem, ko je bil ogenj odkrit. Ko pa je bila Mrs. Troyer poklicana kot priča malo pozneje, ni bila izprašana v tem oziru.
Prvo vprašanje stavljeno Wrightu, ko je bil poklican kot priča, je bilo, kdaj je ogenj izbruhnil.
“Odkrit je bil okoli 1:30 pop., ampak vedeli nismo o njem več nego pol ure,” je rekel Wright.
“Premogarji spodaj v drugi žili, kjer sem bil tudi jaz, so nadaljevali svoje delo, ničesar ne vedoč o nevarnosti.
“Čez kake pol ure je Alexander Rosenjack pritekel doli in rekel, da zgoraj gori. Norberg je bil “boss” v drugi žili in Rosenjack mu je povedal o- tem. Ampak Norberg ni dal splošnega alarma. Ako bi ga bil dal, bi se vsi delavci v tej žili rešili.
“Jaz .sem se pridružil trem ali -štirim delavcem zaposlenim tamkaj in tekli smo do izhodnega rova. Splezali smo gori po stopnicah.”
Navzočnost državnega pravdnika Eckerta tako pri dopoldanskem kakor pri popoldanskem zaslišavanju obenem z dejstvom, da je imel s seboj sodnega poročevalca, je povzročila govorico, da bo sedanjim preiskavam sledila preiskava po veliki poroti. G. Eckert je rekel, da ne ve, ali bo velika porota preiskovala rudniško nesrečo, kajti to je odvisno popolnoma od sklepčnega razsodka koronerjev v sedanjih preiskavah.
Včeraj je bilo dokazano o treh dečkih pod zakonito starostjo, da so delali v premogovniku. Ali so rudniški lastniki vedeli o tem ali ne, vsakakor bo ta stvar vpletena v obtožbo.
V	ponedeljek so se doigravali presunljivi prizori, ko so koronerji jeli preiskovati trupla tridesetih žrtev, da spoznajo, kdo so bili nesrečniki. Žene in otroci, objokavajoč izgubo soprogov in očetov, so pritiskali v mestno dvorano, kjer se je vršila preiskava. V-se tridesetere žrtve so bile spoznane. Neka ženska je spoznala svojega moža po svojem lasu, ki ga je imel v svoji denarnici.
V	sredo 24. nov. so spravili iz jame na površje nad 100 trupel. Ostala pa ostanejo v jami, dokler se ne pogase razni ognji, ki vedno spet vzplamtevajo tu pa tam. Zato so morali vhod v jamo spet zapreti, in trajalo bo več tednov in morda mesecev, preden se rudnik spet odpre in spravijo še notri preostala trupla na dan.
Mnoge družine zapuščajo Cherry, in z njimi tudi mnoge zaželene priče. Tako je sedaj neznano, kje se nahaja Alexander Rosenjack, zelo važna priča. Rosenjack je bil, ki je nosil svetilko, katera je povzročila ogenj, in on je bil, ki se je dve uri zaman trudil, da pogasi plamene.
Dr. Karl Theodor umrl.
Bayreuth, Nemčija, 30. nov. — Bavarski vojvoda Karl Theodor je podlegel svoji obistni bolezni. Vojvoda Karl ni igral v vojaških ali političnih zadevah nikdar odlične vloge, ampak študiral je zdravilstvo in postal znamenit zdravnik za oči. Vzdrževal je več zasebnih bolnišnic, kjer so bili reveži zastonj zdravljeni. Bil je načelnik vojvodske črte bavarske kraljevske rodovine. Ena njegovih sester je bila avstrijska cesarica, ki je bila V Genevi umorjena. Pokojni “gospod vojvoda”, kot ga je ljudstvo zvalo, je dosegel starost 70 let.
— Ne pozabite, da je konec, IStega letnika pri roki, za to je treba, da je imenik zopet v redu. Pošljite naročnino, ako ste zaostali.
PROŠNJA.
Na pomoč sirotam in vdovam!
Grozna nesreča v premogovniku pri Cherry, 111., je zahtevala tudi 19 slovenskih žrtev. Ponesrečeni slovenski premogarji ostavljajo revne vdove ift nedolžne otroke. Ti potrebujejo sedaj nujne pomoči v denarju.
Ani. Sl. poživlja za nabiranje mi-lodarov za te slovenske tužne otroke in vdove. Vsak najmanjši prispevek bo dobrodošel in nemudoma odposla# na slavni odbor slovenske cerkve sv. Roka v La Sallé, 111., ki poskrbi, ds pridejo vsi milodari do zadnjega cents samo v roke slovenskih prizadetih družin.
II. izkaz milodarov
za slovenske sirote in vdove v Cherry, Illinois:
Rev. Jos. Lavrič, Cleveland, O. .$ 2.06
Rev. John Tscholl, Chisholm,
Minn.......................... 5.00
Jas. Totter, St. Paul, Minn....	1.00
Al. Virant, So. Lorain, Ohio---	5.00
Jas. Svete, So. Lorain, Ohio---	3.06
Geo. Vovk, Allegheny, Pa..........50
John Plut, Waukegan, 111........ 1.00
John N. Pasdertz, Joliet, 111... 2.00
Simon Setina, Joliet, 111....... LOO
Rev. A. Vilman, Watkins, Minn. 2.00 Prenos I. izkaza................ 2600
Skupaj 648.56 Uredništvo “A: S."
__________________ *,» :
Angleški proračun odklonjen.
London, 30. nov. -— Zbornica lordov je odklonila vladni proračun državnih dohodkov in stroškov, in sicer z ogromno večino 350 proti 75-glasom. S tem je zbornica lordov napravila korak, kakor se ga ta zbornica ni tipala že 300 let. Ta sklep prve zbornice ima posledico, da se parlament razpusti in razpiše nova volitev. Lordi -se proračun odklonili, ker so v istem odmerjeni novi davki, občutni predvsem za — lorde in bogatince.
Nadporočnik zločinec.
Dunaj, 29. nov. -— Velikansko pozornost vzbuja v vseh krogih prebivalstva najnovejše odkritje v slučaju za-strupljenja, čegavžrtev je postal stotnik Madcr. V Linču na Zgornjem Avstrijskem je bil prijet častnik, ki je odposlal dotična pisma s ciankalijem. Zločinec je nadporočnik Adolf Hof-richter od 2. ogrskega pešpolka, ki je bil prideljen generalštabu. Dokazi proti njemu so se zadnje dni množili, in nazadnje je bila dosežena gotovost Rokopis, ki so ga kazali naslovi usodnih pisem, se je ujemal z rokopisom, ki ga je Ilofrichter izročil v svojih delih za vojno šolo. Polegtega so našli ob hišni preiskavi pri nadporočniku sličnih škatlic s kroglicami, ki so jih razni prodajalci zagotovo spoznali. Pisma s strupenimi kroglicami je poslal raznim častnikom v generalštabu, ki so ga pri povišanju preskočili. Nadporočnik Hofrichter je zelo častihlepen in maščevalen. Star je 33 let in oženjen. Njegov oče je kot vpokojen stotnik zaposlen v vojaškem zavodu za izdelavo zemljevidov. Dokazano je, da je nadporočnik skrivaj obiskal Dunaj, kjer je njegova soproga oddala dotična pisma. Svoj zločin je baje priznal.
Strašen vihar.
Tokio, Japonija, 30. nov. — Strašen vihar je razsajal čez okraj Shimono-seki. Visoko so pljuskali valovi in poplavili pristanišče. Japonski parnik “Kisagata Maru” se je razbil; vsi na krovu so menda utonili. Že 25 trupel so valovi vrgli na brežino. Bržkone se je pogreznilo tudi mnogo ribiških ladij.
Občni zbor
Slovenskega Sokola v Jolietu bo ‘v nedeljo, dne 5. decembra zvečer oh pol osmi uri v sokolski dvorani.
Na programu tega zbora je volitev odbora za prihodnje leto in več drugih važnih reči, zato so vsi člani pozvani, da se tega zbora gotovo udeleže.
Na zdar!	‘Odbor.
Zaupanje v samega sebe.
Kdor zaupa v samega sebe, st Tt\k-dar ne izgubi na svetu. Poznajoč svojo lastno moč je kos vsem položajem brez strahu. Tak človek prevzema; vodstvo, puščajoč vse slabiče za safe©-Če si častiželjen, skušaj povečati moč svojega telesa in duha. Telo okrepiš, če okrepčaš svoj prebavni ustroj, in v tem oziru ne poznamo boljše tonike, nego je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Deluje naravnost na prebavila in po njih razdeljuje moč vsacemu delu našega telesa. Uživati bi ga morali bledi in bolehni ljudje, slabi in malokrvni, tisti, ki jih nadleguje pičla slast do jedi, moteno spanje, glavobol, nervoznost, stiska po jedi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 Se. Ashland Ave., Chicago, Til.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joiet, 111., 1. dec. — Ob res krasnem vremenu smo srečno dočakali prvi dan zadnjega meseca v letu. Prihodnjo sredo bomo obhajali praznik Marijinega Spočetja, in čez nekaj tednov pa Rojstvo Gospodovo. Da se bliža ta prelepi praznik, je predvsem opaziti po prodajalnah, ki že postavljajo v svoja izložna okna naj lepša božična darila; saj je Božič v Ameriki tisti praznik, ko se kaže največja ljubezen med svojci in prijatelji s tem, da drug druzega obdarujejo. Dal Bog, da tudi ta prelepi praznik vsi srečno dočakamo — čeprav ne ob tako krasnem vremenu, kakor se ga veselimo do danes in ki je res v tej letni dobi izredno lepo in milo.
—— Umrla je zadnjo soboto zvečer ob polosmih v svojem domovanju gospa Lucija Gregorčič, stara 43 let, rojena v Cegovnici pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriki je bivala že nad 9 let, a v Jolietu nad 8. Pred dvema letoma je zbolela na želodčnem raku, obležala v postelji pa je šele predzadnjo nedeljo; svojo zadnjo uro je mirno učakala, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnica zapušča tukaj dve hčeri, Marijo in Ano, obe o-moženi. Pogreba, ki se je vršil včeraj (v torek) dopoludne, so se udeležile tudi slovenske borštnarice dvora sv. Ane, kateremu je pripadala kot članica. Užaloščenemu soprogu, hčerama in sorodnikom naše iskreno sočutje— a blagi pokojnici svetila večna luč!
—	Ob res veliki udeležbi sožalnega občinstva se je vršil zadnji četrtek dopoludne pogreb rojaka Johna Hren, ki je predzadnji ponedeljek podlegel hudim poškodbam, zadobljenim pri delu v jeklarnici dne 14. nov. V brezštevilnih vozovih so prijatelji in znanci spre mili nesrečnega pokojnika k zadnjemu počitku na slovensko pokopališče. Črno sv. mašo in pogrebne obrede je o-pravil domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič. Ker je moral pokojnik umreti v svojih najlepših letih samo po krivdi jeklarniške kompanije ozir. njenega upravitelja tukajšnje tovarne, bo pač prispjena pokojnikovi vdovi primerno visoka odškodnina.
—	G. George Frankovič iz Wathene, Kans., in njegova hči, gdč. Ana, sta se mudila teden dni na obisku v našem mestu. G. Frankovič živi v Ameriki že 26 let in ima pri omenjenem mestu krasno farmo. V Jolietu je bil topot prvikrat in ugajalo mu je vse, kar je videl. Prišel je bil ravno k blagoslov-ljenju novega urada K. S. K. J. in je z yeseljem opazoval, kako je življenje ob taki priliki v večji slovenski našel bini.
—Zahvalni dan, ki smo ga obhajali zadnji četrtek, je bil diven. Največje veselje pa je donesel v hišo pod št. 710 na N. Chicago cesti, kjer “rezidira” g. John B. Stukel, naš dobroznani mesarski mojster. Gospa soproga je namreč razveselila svojega Johna čvrsto “punčko”, ki je tehtala ob rojstvu nič manj nego 14 funtov, To bo imeniten krst! Nad 80 let stari Johnov očka, Radeckijev veteran, komaj čaka da o tej priliki spet pokaže, kako so kranjski junaki Svoje dni “eksercirali itd. Krst bo res imeniten.
—	G. George Stonich, naš dobro znani trgovec, je svoji prodajalnici prizidal nove prostore, v katerih je otvo-ril svojo mesnico. Podjetnemu rojaku želimo prav mnogo sreče.
—- Gradnja nove tiskarne Am. Slovenca se bliža svoji dovršitvi.
—	John Tijan je vložil novo tožbo proti Illinois Steel-kompaniji za odškodnino v znesku $35,000 in obravnava se bo vršila vkratkem. John Tijan je bil pred osemnajstimi meseci pri delu v jeklarnici prav težko poškodovan po krivdi kompanije.
—	Tudi jolietski Poljaki bodo obhajali prihodnjo nedeljo obletnico nesrečnega vstanka za poljsko neodvisnost 1. 1831.
—	Mažar John Kerenes je v nedeljo zvečer ustrelil svojega rojaka Steve Nemisha (imenovanega tudi Mike Banku). Vzrok star prepir. Umorjenec zapušča ženo in štiri otroke. Morilec, tudi oženjen, se je po umoru izročil policiji.
—	Malokdo ima na sodišču toliko opraviti kakor znani g. Jos. Tušek. Ker so nekateri sosedi na Scott cesti mislili, da je g. Tušek postavil svojo novo hišo celih 12 čevljev preblizu ceste, ga je zatožilo tukajšno zastopstvo Schlitz in Anheuser Bush pivovarn. Konečno se je iznašlo, da ima g. Tušek prav, a pivovarne pa trpe stroške. Tožba je trajala celi teden na tukajš-nem okrožnem sodišču.
pomorejo k temu, ‘ne tisti, ki nič ne pomagajo ali pa samo toliko, da se vidijo.
Predkratkim je obiskal to naselbino Rev. N. Groth, nekdajni župnik naše fare.
Sedaj naj zadostuje za danes, še vdrugo kaj.
Želim čitateljem, da jim sv. Miklavž mnogo prinese, ki se kmalu približa.
Pozdrav rojakom po širni Ameriki. Listu pa obilo uspeha.
John Poglajen.
Chicago, 111., 30. nov. — Cenjeno u-redništvo A. S.! Prosim natisnite teh par vrstic v nam priljubljeni list A. S. Kot sem pred nekaj časa poročala, da se snuje in namerava vstanoviti prvo slov. žensko kat. samostojno podp. društvo sv. Ane, tako imam poročati danes, da se je vstanovilo že 15. nov z navzočimi 15 članicami. Naj navedem njih imena in obenem odbor: Predsednica Marija Jorga, 1816 W. 22 Plače, Chicago; podpredsednica Kat. Koščak, 1804 W. 22 Plače, Chicago; I. tajnica Marija Kobal, 1903 W. 21 Plače, Chicago; II. tajnica Neža Predanič, 1932 W. 22 Plače, Chicago; blagajnica Jožefa Bliš, 1932 W. 22 Plače, Chicago; 3 nadzornice, Marg. Wolčič, Ivana Krek, Ivana Givanetti; članice Ema Jorga, Uršula Rašič, Rozi Jorga, Josefa Novak, Ana Škoflanc, Neža Sečen, Marija Laurič. Ker smo po najbojši moči vse stvari vravnale, zatorej vljudno vabim vse rojakinje v Chicagi, posebno dekleta, pristopajte k temu društvu, saj ne bo nobeni žal. Jaz rečeni, da, katero bi bolezen obiskala, bode mi vsaka hvaležna, da ji svetujem k društvu pristopiti. Zakaj? $5.00 tedenske podpore, in obiskovana in postrežena od svojih sosester v bolezni in ob smrti, zbrane okrog nje, jo tolažile, in tako spremljale do groba. In tudi po smrti ni pozabljena od svojih sosester. Draga rojakinja! Kedo se Te bo spominjal po smrti, ako morebiti nimaš sorodnikov? Nihče drugi kakor sosestre, ako si pri katoliškem društvu. Dolžnost veže vsake članice, ako ena imed njih umrje, da vsaka članica, ko prvikrat po njeni smrti prejme sv. zakramente, iste daruje za umrlo sosestro. Ako si pa zdrava, si pa že odstraniš tistih par centov vsak mesec. Drage rojakinje, kakor zgoraj povedano, to je samostojno podporno društvo, ker ne spada k nobeni jedno-ti, ampak lastnice so članice same. Prosim rojakinje, posebno dekleta v Chicagi, prečitajte pazno ta moj dopis, in prepričale se bote, da svetujem dobro in Vam v korist. Ako želi katera natančnih pojasnil, naj se oglasi pri zgoraj podpisanih, pri kateri hoče, vsaka ji bode natančno pojasnila.
Pozdravljam vse rojake in rojakinj širom Amerike, posebno pa rojakinje v Chicagi, in kličem: Kmalo na svide-
nje! Tebi, vrli list, pa želim obilo na
predka.
Marija Kobal, 1903 W. 21 Place.
Brockway, Minn., 25. nov. — Velecenjeno uredništvo Am. Sl.! Natisni par vrstic iz našega kraja.
Tukaj nas je že obiskal sneg, tako da so že sani se rabile; sedaj je pa zopet skopnel, da so le ledena pota. Mraz ravno sedaj ni preveč.
Zadnjo soboto in nedeljo smo imeli fair za našo cerkev. Tega ne vem, koliko smo naredili, vendar upati je, da precej. Kmalu bo dolg za našo krasno cerkev plačan, tedaj bomo pa lahko ponosni — pa le tisti, ki kaj pri-
Chisholm, Minn., 29. nov. — Zadnji teden v torek, sredo in četrtek smo imeli tukaj bazaar v korist naše cerkve sv. Jožefa, pri katerem smo dobil $1003.58. Od tega dobička bo treba plačati kakih $55.00 stroškov. Vsak večer so gospodinje dale eno večerjo prvi večer francoske gospodinje, drug"! večer irske gospodinje in tretji večer slovenske gospodinje. Pri tem so se slovenske gospodinje tako odlikovale, da se jim spodobi javna hvala; več kot dvakrat toliko od obeh drugih strank so imele dobička. Samo pri večerji so naredile $206.00. Pri večerj so slovenski pevci lepo zapeli pod vod stvom našega vrlega organista Antona Grizold in tudi banda je igrala. Ljudij je bilo toliko, da smo imeli premalo prostora. Pri loteriji so sledeči Slo venci dobili nagrade: Karol Detiček puško (rifle); Jožef Lovšin, gladilo Mary Vrankar, klobuk; John Mihelič priliko voziti se v zaprtem vozu na Hibbing in nazaj; Andrew Rukin, pre progo; Jožef Peškur, črevlji; John Pa hule, enoNjkatlo cigar; Louis Baraga namizni prt. Z dobičkom bomo od' plačali na banki eno noto za $1000.00 Bog povrni vsem dobrotnikom, so nam pomagali za tak dober vspeh Rev. John Tscholl.
Denver, Colo., 23. nov. — Slavno mi uredn. Am. Slov.! Ne zamerite mi, ker Vas že zopet nadlegujem in v eno tudi lepo prosim, da bi mi blagoizvolili na tisniti sledeči dopis.
Tukaj v naši naselbini v Deuverju nam je že zopet potrkala nemila smrt in si izbrala iz naše srede najlepši cvet mladosti, to je mladeniča Maksi Ma liča. Rojen je bil 29. aprila 1. 1889, torej star 21 let. Ssvojo blago dušo je izpustil dne 6. nov. spreviden s sv, zakramenti za umirajoče. Bil je v bolnici v Salt Lake City, Utah, kjer ima njegov oče, g. Maks Malič, svojo trgovino in saloon. Njegove mrtve o-stanke so dopremili v Denver, Colo., na njegovo staro bivališče. Familija g. Maksa Maliča biva že nad tri leta na svoji farmi v Montrose, Colo., a njegov rajnki najstarši sin je pa pomagal svojemu očetu v trgovini. Za-toraj je jako žalostno za starše, ker so igubiii največo pomoč in podporo na svoja stara leta, ker človek komaj dočaka, da bi mu otroci olajšali življenje; ali ni pomagati, ker Bogu ni nič ne-
mogoče, kar nam on pošlje, s tem moramo biti zadovoljni. Zatorej, dragi rojaki, morali bi biti vsaki čas pripravljeni Bogu račun oddati. Še od vsega bi se človek lahko zarekel, ali od smrti ne, ker ona je neizprosna, nema z nami usmiljenja, bil li mlad ali star, bogat ali siromak, ona nič ne izbira, več vse sploh pobira. Pa premda je bil naš rajnki brat Maksi Malič mlad, ali se je zavedal in bil član dr. sv. Jakoba br.
12. N. H. Z. v Globeville, Colo., ktero mu je priredilo veličasten sprevod, katerega so se vdeležila vsa tukajšnja slovenska društva in tudi društva druge narodnosti, za kar jim prisrčna zahvala in Bog plati. Dragi rojaki, kdo bi si pa mogel pomisliti, da si bo smrt izmed nas starih članov izbrala naj mlajšega, ker niti pomislil ni, da če nas morati tako hitro za vedno zapu stiti. Rajnki je bil v našem društvu sv. Jakopa štiri mesece. Poglejte si, dragi Slovenci in Slovenke, kako lepa pomoč za žalujoče starše; premda so premožni, ali vseeno prav pride v ne sreči. Ko so se vsa društva zbrala v društveno dvorano, njegovi obupajoči starši, bratje in sestre so imeli še zadnjo željo, da od svojega jim prerano umrlega sina in brata še enkrat vzamejo sliko za vedni spomin. Vsi njegovi sovrstnjaki in bratje od vseh društev so stali okoli njegove krste, in znam, da se je vsakemu srce topilo od velike žalosti. Cvetlice so duhtele od prekrasnih in neštevilnih vencev, katere so mu še kakor zadnji spomin poklonili njegovi društveni bratje, starši, bratje in sestre in njegovi sorodniki in znanci. Krsto so nosili njegovi dru-tveni bratje, vsi mladeniči njegovih let. Z žalostnim srcem in solznih oči se je sprevod pomikal; pa še ko nam je na čelu sprevoda žalostno godba naglašala, se je človeku prav milo in žalostno storilo. Sprevod se je pomikal do cerkve Manjinega Vnebovzetja, kjer se je brala črna sv. maša. Potem smo pa korakali do kolodvora za društvenimi žalnimi zastavami, kjer nas je čakal posebno za nas prirejen vlak in nas popeljal na katoliško pokopališče Mount Olivet ili Golden, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji za vedno. Zatoraj kličemo vsi oko-listoječi našemu prerano umrlemu bratu Maksu Maliču: Spavaj sladko večni san in naj ti bode tiha jamica tvoja in lahka zemljica, a duša naj se veseli nad zvezdami, kamor bomo morali vsi bez razlike! In priporočam našega rajnega brata v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva in sveti naj mu večna luč!
Dragi rojaki in rojakinje, morete si pomisliti, kako žalostna je bila ločitev nam vsem a osobito njegovim staršem, bratom in sestram, ko so se morali za vedno ločiti od njim najmilejšega bitja oziroma sina prvo'rojenega. Ali moramo sc potolažiti, ker to je bila volja božja. A staršem in rodbini Bog daj voljno potrpljenje in naše društvo sv. Jakopa br. 12. N. H. Z. jim izreka iz naših src naše sožalje. Zatoraj se še enkrat zahvaljujem v imenu društva sv. Jakopa vsem tukajšnjim društvom in tudi drugemu občinstvu brez razlike: Naj vam Bog stotero poplača, kar mi ne moremo.
Ali dragi čitatelji, ne mislite si, da nas je smrt za dolgo časa zapustila ker dobili smo zopet še žalostnejši glas iz Eaton, Colo., od našega rojaka in soseda Florjana Krašovec, da mu je njegovega najstarejšega sina, starega dvanajst let, ubil vlak 11. nov. Familija Krašovec so bili v Eaton, Colo., na sladkorni pesi; ker mu oče ni za težko delo, je jako slabega zdravja, zatoraj so si mislili olajšati življenje. Ali nesreča nikdar ne miruje. Ravno ta o-sodepolni dan zvečer je šel njih sin Toni Krašovec in tudi njegov mlajši brat Frank, star 10 let; nosila sta svojim odjemalcem večerni časopis, ker to je bilo njegovo veselje. In ko sta šla po stezi pokraj baks, kar na kraju je hotel prestopiti treko, ali v istem trenutku so kare trknile skup in porušile našega rajnega mladeniča in usmrtile zavedno. To je pa bila sreča, da nista šla skup, ampak eden za drugim, drugače bi bila oba pokončana. Ko je mlaji brat Frank videl, je pritekel domu ves prestrašen in naznanil staršem: “Mama, tata, pejte hitro, Toneta so kare strle. ’ Oče prestrašen teče za sinom na kraj nesreče in zakliče: "Tonček, lepi moj sin,” misleč, da še živi. Ali ko ga vzdigne, omah ne mu glava na tla, ker se je samo pri enej strani malo držala. Oče položi svojega prvorojenega sina na tla, poklekne in začne britko jokati, dokler ni prišel voz in ga je vzel pogrebnik. Dragi očetje in matere, položite si na srce, kako težko je bilo staršem umrlega jim sina. Kdo bi si mislil, ko je šel zdrav in vesel od doma, rekel svojim starišem: “Good bye mama in tata, saj bom hitro prišel nazaj,” ne misleč, kakva ga nesreča čaka. Tudi njega so dopremili ha dom v Denver, Colo?,
13.	nov., a 14., to je v nedeljo popoldan smo ga pokopali po katoliškem obredu v Mount Olivet-pokopališču. Naj v miru počiva in sveti naj mu večna luč! A žalujočim staršem naj Bog da voljno potrpljenje v tej solzni dolini.
Dragi urednik, oprostite, ker se je moj dopis preveč naširoko razširil. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje tu v Ameriki in v starem kra-jn. Tebi, vrli list Amer. Slovenec, želim pa obilo naročnikov in plačnikov. Ostajam vaš naročnik
Jožef Pavlakovič.
ga 8 mesecev; in starišem Kostelc hčerkico Pavlo, staro 4 leta. Obojim starišem izrekamo naše sožalje. — Semkaj sta dospela z večernim vlakom dne 23. t. m. Rev. M. Bilban in Rev. Ivan E. Schiffrer. Obiskala sta našega preč. g. Jos. F. Buha. —
Sedaj imamo tu gorko in pada dež. Parne lopate še nakladajo rudo na vozove. —
Pozdravljeni!	P.
Eveleth, Minn., 27. nov. — Dragi mi Am. Sl.! Prisiljenega se čutim, da odgovorim našemu “Faranu”, ki je pisal v št. 50, da bi ne bilo častno pisariti. Le na dan, kar veste, in še nagrado do bite od 10 do 25 dolarjev, ako dokažete meni kakšno goljufijo ali da je mogoče kakšen primanjkljaj. Le ne krasti dobrega imena. Ali ni tudi neki “faran” bombardiral našega slovenskega brivca in rekel, da ne smemo hoditi k njemu se strič? Ali se to pravi “Svoji k svojim”? Saj kakor jaz vidim so naši rojaki jako dobri, to so pokazali s tem, ko se je na Evelethu ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda, ko se je približno 90 udov vpisalo v to prekoristno družbo. Le tako naprej, ker v slogi je moč. Toliko v pojasnilo g. Faranu; drugikrat se pa podpišite s polnim imenom, tako je častno.
Pozdrav vsem naročnikom Am. Slovenca.	L. Gnidca.
kor tudi vse druge po daljših krajih na to slovesnost.
Drugače nimam kaj novega pisati, kakor da gre z delom dobro naprej pri cerkvi, kakor tudi, da so odkrili nov rudnik v bližini Eveletha, kar kaže dosti dela za naše ljudi. Začeli so tudi nove mašinšape postavljati v bližini Adams rudnikov, menda za Oliver Mining-kompanijo.
S pozdravom rojakom Faran.
Eveleth, Minn., 28. nov. — Cenjeni gosp. urednik! Prosim, da priobčite ta moj dopis v Vaš cenjeni list.
Slučajno mi je danes prišel v roke oni listič, ki izhaja nekje na Calumetu. Na prvi pogled se lahko sodi kako na
visoki stopnji časnikarstva sedi ta listič.
Posebno imenitno je ono kar je spisal njihov Pavliha iz Clevelanda zadnji teden. Bog se naj vendar jih enkrat vsmili in jim da malo vsaj otroške pameti. Kaj podobnega res ni pričakovati od takih mož, ki delo drugih ljudi tako kritikujejo. "Pometaj svoj prag” je lep pregovor, ki bi jim ga kdo moral gostoma na ušesa brenkati.
Zdrava kritika je potrebna in dobra stvar, a s takimi mevžami pitati naročnike pa spet ne gre. Do sedaj se je govorilo, da le “Cl. Am.” piše in kuje take bedarije, a sedaj se vidi, da ima “Malerika” tu na severu bratca, ki ji je jako podoben.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Eveleth, Minn., 21. nov. — Dragi Am. Slov.! Šment vendar, da dandanes ne sme človek dopisovati v časopise, da bi ga kedo ne napadel, vzlasti, če svojega imena ne podpiše prav debelo. Jaz nisem podpisal svojega imena samo radi tega, da bi me ne hvalili ljudje, da znam s svojo okorno roko še kako pošteno zapisati. Cujem, da hoče L. G. moje ime znati, ker mu, kakor sklepa iz zadnjega dopisa, čast kradem. Rekel sem tam, da ni častno povedati, zakaj se je pobiranju odpovedal. No, morda se nekaterim zdi častno in hrabro, da se je odpovedal, ker ni bilo njegovo ime imenovano v nekem dnevniku, ki izhaja v Duluthu, Minn. Meni, kakor mnogim drugim, s katerimi sem se menil o tem, se to ni videlo častno in zato sem to omenil. L. G., ne kradem ti časti in nečastno ne pomeni, kakor bi bil ti kak cent izneveril, toraj le kar mirno zaspi in ne kuj maščevanja nad faranom, kateri ti nič hudega ne želi in bi. tudi besedice “nečastno” ne bil zapisal, ko bi ga ti ne izzival. Naj bo mirna Bosna!
Danes zjutraj smo culi v cerkvi, da bode črez 14 dni nov zvon za našo cerkev “žegnan” in da začnemo tudi v domačo cerkev hoditi vsaj v base-ment. Vabim vas rojaki v bližini ka-
I BoziC. 1
=	i
S
Izberite si božična darila v velikej | prodajalni železnine. Pri nas naj-1 | dete veliko zalogo žepnih nožičev, | | britev, škrrij in drugego blaga.
Imamo veliko zalogo deških vozič-1 | kov in drkalic, primerna darila. |
| Barrett Hardware Co. |
K®	»
113-115 N. OTTAWA ST., JOLIET
niiiiiHiiiiHiimiiiiiuiiiiiiiumiiiiiiimiuiiiiiiiiiHiuiuiimnHff
Tsr^-Zisr^isrj^i^o \
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.

7//^\\\\\\	' ^////////¿
Vsako leto se ozdravi na tisoče bolnih ljudi, ki o pravem času rabijo Severova Družinska Zdravila.
Proti kašlju.
Pokašljevanje je poskus odstrani organizma, iznebiti se kake razdraženosti v dihalih, ki jo navadno povzroči vnetje in sluz. Če želite pregnati kašelj, začnite koj uživati
Severovo Balzam za
nima para za zdravljenje raznih bolesti grla, pljuč, sapnikov in drugih delav dihalnega ustroja. Kašelj se takoj prežene, izpljuvanje se pospešuje, dihanje se olajša in uteši po uživanju balzama. Ljudje, ki so ga enkrat poskusili, imajo zaupanje do njega, ki nikoli ne razočara. Cena 25c in 50c.
i t
Vedo Naj Vsi Ljudje”
piše gospa Katarina Kaczorowska, 605 Trombley ave., Detroit, Mich., “kako vzorno zdravilo je Severov Balzam za pljuča, ki je gotovo pomaga proti kašlju in drugim pljučnim neprilikam pri odrastlih in deci. Mi in naši sosedje ga ne moremo dovolj nahvaliti.
j Lekarne imajo v zalogi Severova Zdravila.
Vprašajte za Severov Slovenski Almanah za leto 1910.1]
Slabo prebavo
povzročajo zapeka, slabost in druge nerodnosti prebavnih organov'in se ne 'sme nikdar zanemariti.
Severov želodčni grenčec
daje zdravo slast do jedi, izpodbuja izločevanje, deluje kot milo čistilo in povrača ustroju moč. Zelo priporočati slabotnim ljudem in okrevancem. Cena $1.00.	•
Obistue bolesti.
se morajo zdraviti takoj in vztrajno, da se preprečijo dolgotrajne in nevarne bolezni. Pazite na svareče znake in začnite uživati
Severovo zdravilo za obisti in jetra
ki je že leta in leta priljubljeno družinsko zdravilo za nerednosti obisti, jeter in mehurja. Prepreča nabiranje vodne kiseline, teši vnetje, odstranjuje pri tisk krvi in zabranjuje resne bolezni. Cena 50c in $1.00.
NAPRODAJ V LEKAHNAH.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
Ely, Minn., 26. nov. — Koncem zadnjega tedna so pokopali starišen, George Peternel sinčka Janeza,' stare-
W. F. Severa Cc
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
w-W
—	V Ameriko z ljubljanskega Juž nega kolodvora se je odpeljalo dne 2. novembra 100 in četvero Slovencev, 90 Hrvatov, 10 Črnogorcev in 180 Ma-cedoncev; 7. nov. 40 Slovencev, 180 Hrvatov in 140 Maccdoncev.
—	V Medvodah in ob Savi gori proti Kranju se prav pridno podpisujejo in zglasujejo za novo električno napravo.
—■ Glasbena šola v Kranju je pričela šolsko leto 1909-10 s 1. decembrom t. 1.
'	— Vinska kupčija na Vipavskem je
S bila letos jako živahna. Dunajska veletrgovina Weber je nakupila več tisoč hektolitrov vipavskega vina. Mnogo ga je šlo tudi na Češko in Moravsko.
—	Vinski semenj v Krškem 10. nov. je bil prav dobro obiskan. Prodalo se je čez 1200 lil.
—	Novo poštno poslopje v Idriji je I sezidano in se je vršila kolavdacija IS.
novembra.
—	Pomanjkanje prešičev. V kranj-I ski okolici bo letos veliko pomanjka-I nje prašičev, ker jih je neka kužna bo-I lezen mnogo pobrala. Mesarji težko i, dobe prašiče za klanje, ker jih še nihče I ne mara prodati. Cene so pa tudi silil. no visoke.
—■ Za zanemarjeno mladino. Kranj-■ ski deželni odbor je sklenil, da pošilja ji pd sedaj dalje, do druzega ukrepa, vse t one dečke do 14. leta, ki so določeni za poboljševalmco prisilne delavnice v * salezijanski zavod na Rakovniku pri ,| Ljubljani. S tem ukrepom se je storil | zopet velik korak v vzgoji izprijene S - mladine, kajti v poboljševalni« se ta j največkrat ni poboljšala, ampak še po-R slabšala. Po salezijanski vzgoji se je I pa večinoma dosegel poboljšek, kakor ¡t je že premnogo slučajev dokazalo.
—	Duhovskc vesti. Premeščeni so t čč. gg. kapelani: Janez Sever iz Žu-
žemberga v Prečino; Albert Pravst iz i. Podbrezja za župnega upravitelja v Planino pri Vipavi; Jos. Lavtar iz Cer i kelj pri Kranju za župnega upravitelja | na Studeno; Janez Lovšin iz Bohinj-I ske Bistrice v Cerklje pri Kranju; To-I maž Javornik iz Planine v Bohinjsko Bistrico; Janko Jovan iz Kamnika za t stolnega vikarja v Ljubljano; Karol ' Supiti s Krke v Kamnik; Martin Pe-B čarič iz Križev pri Tržiču na Krko; i; Valentin Kajdiž iz Dobrove v Mengeš, j Č. g. novomašnik Anton Erjavec je na-I meščen kot kapelan v Žužemberku.
—Visok cerkveni dostojanstvenik se j mudi na Kranjskem. To je dannietski 1 nadškof ekscelenca grof Pettencgg, j vizitator nemškega vitežkega reda. Visoki gost hoče baje celo zimo preživeti na gradu v Lesnem brdu pri Vrhniki.
H	—Premeščeni so notarji Josip Rohr-
mann iz Cerknice na Notranjskem v Kostanjevico, Jakob Kogej iz Loža v Postojno, Hubert Završnik iz Žužem-) berka v Cerknico, in Gregor Demšar j; iz Postojne v Lož.
—	Turki na Kranjskem. Turki so se pokazali zopet na Kranjskem, ali sedaj ne, da bi požigali in morili, ampak da študirajo moderne naprave in naredbe, katere potem uvedejo doma. Na Jesenicah se je študijsko odposlanstvo u-
♦ stavilo. Potem si je ogledalo tudi šta jerske, koroške in primorske tovarne in industrijske naprave. V odposlanstvu je bilo nad 200 učenih in bogatih Turkov.
—	Umrl je v Ljubljani po dolgem bolehanju preglednik užitninskega zakupa Jos. Lotrič. Pokojnik je bil vrl narodnjak. V procesu zaradi snemanja nemških tabel je bil obsojen na 3 mesece ječe. Smrt ga je pobrala pred nastopom kazni.
- V Gradcu je umrl 12. nov. v splošni bolnišnici fin. komisar dr. Alfred Kermavner, sin pokojnega profesorja ljubljanskega.
—	V Rožni dolini pri Ljubljani je lumrl g. Mihael Jeločnik, soosnovatelj Ždel. pevskega društva “Slavec”.
i -—Umrla je 9. nov. v novomeški žen-tski bolnici soproga gostilničarja in po-fsestnika, bivšega dolgoletnega župana v občini Prečna, gospoda Jožefa Drenika v Vršlinu pri Novem mestu, po daljši bolezni.
i — V Idriji je umrla gospa Fani Lapajne, trgovka in posestnica, stara 46 let.
—	Smrt neznanke. K posestniku Janezu Ahačiču v Spodnjih Domžalah ie prišla na vernih duš dan okolu 8. "re zvečer neka neznana ženska in je Prosila prenočišča. Njeni prošnji se je ugodilo in ji odkazalo na skednju ležišče. Neznanka je gospodarju pra-vila, da je vdova in mati dveh otrok, od katerih je hčerka stara 16, sinček pa 14 let. Povedala mu je tudi, da živi v Nevljah ali pa v Španjenjivah njena
let stara mati. Sicer pa ni imela pri I Sebi nikakoršnih listin, iz katerih bi se j iiogla konstatovati njena identiteta, j Zjutraj je šla kakor po navadi gospo-i duija na skedenj po krmo za živino in
s strahom zapazi, da je tuja ženska mrtva. Po njeni zunanjosti soditi, je bila neznanka kakih 40 let stara, visoke rasti, dobro rejena, okroglih lic, črnih las in je imela dobre zobe; opravljena je bila v slabo obleko.
—- Nečuvena sirovost. Hlapec tihi! berača. Neki neznan berač je prišel k Francetu Nograšeku v Leskovcu in prosil prenočišča, katerega mu je tudi gospodar dovolil. Mož je bil po zunanje soditi srednje starosti ter ni imel pri sebi ne delavskih knjižic, ne potnega lista. Ko je šel k počitku, vprašal ga je domači hlapec Jakob Vidgaj za delavsko knjižico. Ker ni nezna-A.ec takoj ustregel hlapčevi zahtevi, je ta pograbil poleno ter je toliko časa mahal po njem, da mu je zdrobil tri rebia ter se je neznanec nezavesten zgrudil; konečno ga je hlapec vrgel v bližnji potok, kjer so ga sosedje iz vode potegnili in ga tako rešili hlapčeve surovosti. Položili so neznanca pod kozolec, kjer je kmalu nato umrl. Barbarskega hlapca so izročili sodišču.
—	Nesrečno padel z drevesa in se ubil. Filip Rešeta vulgo Ivanc, posestnik iz Planine pri Vipavi, je dne 20. oktobra pri klatenju kostanja tako nesrečno padel z drevesa, da je kmalu nato umrl. Pokojnik je bil jako priden in varčen gospodar.
—	Velik ogenj je nastal dne 6. nov. v Trzinu in uničil štirim posestnikom vse poslopje, pohištvo, obleko, krmo. Škoda je velika, ker so bili vsi zavarovani le za male svote. Zažgala je zlobna roka ponoči, ko so vsi spali.
—	Zaradi nenravnosti napram svoji hčeri je bil Peter Šavs, oženjeni čevljar v Ljubljani, obsojen na tri leta težke ječe.
—- Štiri prste mu odrezalo. Ponesrečil se je v Toenniesovi tovarni v Ljubljani mizar Franc Rihar. Odrezalo mu je štiri prste leve roke.
—- Dečka mesto prepelice ustrelil. Dne 14. septembra t. 1. je šel 26 let stari Anton Nejedly, železniški asistent v Št. Petru, streljat prepelice. Blizu vasi Zagorje je šel po njivi, na kateri je bil že krompir pobran ter šel za svojim lovskim psom, ki se je ustavil v bližnji ajdi. Nejedley stopi naprej, kar zleti prepelica. V tem hipu sproži puško, a mesto prepelice prileti mu nasproti 11 letni deček France Medic s prestreljenim vratom. Ta prizor je od daleč gledal fant Jože Prepeluh iz radovednosti, če bo lovec kaj ustrelil. Pri razpravi se je dognalo, da je ponesrečeni fantič krave pasel, ki so se nahajale v sosednji senožeti, sam pa je ležal pred ajdo na tleh, tako da ga Nejedly ni mogel videti. Sodišče je Nejedlyja pregreška zoper varnost življenja oprostilo. Oče ponesrečenega dečka se je pa s svojimi odškodninskimi zahtevki zavrni! na civilno pravno pot.
—	V spanju okraden. Ko je v noči
17.	na 18. oktobra posestnik Karel Bratina iz ajdovskega sodnega okraja zaspal na hlevu posestnika Petra del Linza v Hruševju, mu je ob ti priliki dosedaj še neznan tat iz žepa ukradel listnico, v kateri je imel 1624 K denarja, obstoječega iz 6 bankovcev po 100 K, tri po 50 K, drugo pa iz bankovcev po 20 K in nekaj drobiža. Orožniki pridno zasledujejo nevarnega tata.
—	Nepošteni voznik. Pavel Luštrek je izgubil na dvorišču pri “črnem orlu” v Idriji denarnico s 30 kronami. Filip Kolenc je videl Franceta Bloja, voznika v Idriji, kako se je pripognil in ne kaj v svoj dežnik spustil. Luštrek je Kolencu tožil svojo nesrečo in ta mu je o Bloju povedal, kar je videl. Kmalu je ta, naletel osumljenca na cesti in ga prijel zaradi denarja, a Bloj mu je vse utajil. Tudi orožnikom je tajil, da je denar prikril. Ko so ga pa ti trdo prijeli, je prišel z resnico na dan. Za kazen so mu naložili tri mesece težke ječe.
—	Iz šale je nastala resnica. France Zupančič, delavec v Šmartnem pri Savi in delavec Martin Jerančič, sta se pred Malnerjevo hišo začela za šalo pretepavati, iz šale pa je kmalu nastala resnica, kar je tembolj umevno, ker je bil Jerančič pijan. Zupančič je udaril svojega nasprotnika dvakrat za uho in ga pahnil od sebe. Jerančič je pa stekel po vile, da bi se maščeval nad Zupančičem. A ta mu jih je iztrgal iz rok, in ga udaril z držajem tako po ustih, da mu je izbil zob, mu poškodoval čeljust in zobno meso. Obdolženec vse to prizna v polni celoti, zato bo pa tudi sedel pet tednov v ječi.
—	Neumestna šala. Janeza Kristanca v Cerkljah je nekdo nafarbal, da je krojač France Škofič natepel njegovo hčerko. Ker se ga je Kristanec preveč nalezel, šel je v Basajevo hišo razgrajat. Ko je videl, da Basaj prihaja domov, priletel je s sekiro v roki, grozeč, da bo hudiča videl. Vsled preteče nevarnosti je zbežal Basaj v svojo hišo in duri zaklenil. Obdolženec je pa še dvakrat s sekiro po vratih udaril in kričal. Obdolženec, ki je trezen zelo prijeten in bil v vodnem prijateljstvu z Basajevo rodbino, je bil obsojen na en mesec težke ječe.
—	“Pri nas je korajža”, tako so peli
fantje, ko so se vračali iz Lacknerjeve gostilne v Kokrici domu. Ali nobene druge ne znate? je pripomnil Janez Miklavčič iz Srakovelj. Tedaj pa stopi France Bukovnik, pismonoša v Kokrici, proti njemu rekoč: “Ali nas boš ti rihtal.” Bukovnik je od plota odtrgal lato ter ž njo udaril Miklavčiča; zraven skoči Anton Zorman, črevljar iz Borbovka, kateri ga je tudi z lato tepel, kar sam prizna s pristavkom, da je tudi z odprtim nožem proti njemu mahal, a ne ve, če ga je zadel. Miklavčičeve poškodbe so bile le lahke. Anton Zorman je dobil za to štiri tedne zapora, Bukovnik je bil pa obsojen na 20 K denarne globe, oziroma na dva dni zapora.
— Pri igri ustreljen. Šest let stari sinček nekega kočarja v Meži, ki je bil sam doma. je našel očetovo lovsko puško. Radovedni deček je puško o-gledoval, pri tem jo je pa tako nerodno prijel, da jo je sprožil in ga je njen naboj zadel v trebuh. Dečkov stric je čul strel, letel v hišo. a našel je dečka mrtvega.
—	Notar Kollcgger ttmrl. Dne 8. nov. je v Celovcu umrl c. kr. notar Jožef Kollegger, star 56 let. Mož je bil spoštovan in priljubljen. Slovencem je bil, dasi Nemec, vedno pravičen in celo naklonjen.
—	Samoumor stotnika. Dne 8. nov. se je v Celovcu v srce ustrelil ženijski stotnik Karplus in je bil na mestu mrtev. Vzrok ni znan. Njegova mlada gospa, je v obupu hotela skočiti skozi okno, a jo je služkinja zadržala.
PRIMORSKO.
ŠTAJARSKO
1
—- Telefonska mreža. Trgovsko mi-nisterstvo je dovolilo, da se napravi telefonska zveza Maribor-Sl. Bistrica-Konjice-Celje in zveza Konjice-Roga-ška Slatina, kjer se uvede tudi krajevna mreža. Prihodnjo pomlad se prične s pripravami.
—	Dr. Ivan Omulec umrl. V Ormožu je dne 11. nov. po kratki bolezni umrl odvetnik dr. Ivan Omulec. Celi ormoški okraj globoko žaluje za pokojnikom.
—	Nori slovenski odvetnik v Ormožu. Kakor poročajo, se naseli v Ormožu kot odvetnik starosta celjskega Sokola g. dr. Gvidon Sernec iz Celja, sin odvetnika dr. Josipa .Serneca. Prevzame pisarniške prostore umrlega odvetnika g. dr. Omuleca.
—	Umrla je v Poljčanah Marija De-tiček, po dom. Arncjčevka v 92. letu. Bila je najstarejša ženska v fari. — Umrla je v Celju profesorjeva vdova ga. Marija Orešek, stara 85 let. — V Velenju je umrl poročnik v rezervi in rudarski inšpektor g. Gvidon Navratil.
—	Požari. Pogorela so posestniku Vabiču v Novi gori blizu Sl. Bistrice 7. nov. vsa poslopja. Škoda je zelo velika. Ogenj je nastal najbrž na ta način, da so zletele goreče iskre iz dimnika na streho. — V Dražcncih bi. Cirkovc na Dr. p. je isti dan vse zgorelo posestniku Pišecu.—Sv. Anton v Slov', gor. Dne 3. nov', je izbruhnil ogenj v poslopju Cecilije Gregorec v Župetin-cih. Vkljub vsem naporom gasilcev ni bilo mogoče ognja omejiti ter se je razširil še na viničarijo Jožefa Šijanec, posestnika in mlinarja v Župetincih. Ogenj je uničil vsa živila za ljudi in za živino. Gregorec je zavarovana le za majhno svoto, a Šijanec ni niti zavarovan. Vzrok požara so najbrž neki ponočni popotniki, ki so tamkaj prenočevali ter komaj pobrali svoja šila in kopita in zbežali v temno noč.
—	Na povelje pohabljen. Mariborsko okrožno sodišče se je pečalo z izredno afero. Nadporočnik Sidorovič je bil s svojimi tovariši od 102. pešpolka dne 6. januarja 1905. v neki gostilni. Ker se je poročnik Klatz žaljivo izrazil o častnikih omenjenega polka, je bil Sidorovič vsled ukaza polkovnega poveljnika in divizijskega poveljnika prisiljen dvobojevati se s Klatzom. V dvoboju pa mu je Klatz presekal na desni roki vse žile in kite. Roka je postala nezmožna in Sidorovič pohabljen za celo življenje, je bil vpokojen z 1165, pozneje z 1465 kronami. Ko je Sidorovič ponovno prosil za zvišanje pokojnine, se mu je grozilo z disciplinarno kaznijo. Vložil je tožbo proti erarju pri dunajskem deželnem sodišču, ki pa se je odklonila. Sedaj je to žil svoje bivše predpostavljene, na katerih povelje se je moral dvobojevati, za 50,000 kron odškodnine in 2500 kron letne rente. Okrožno sodišče v Mariboru pa niti ni razpravljalo o tožbi, in jo je vrnilo z ozirom na izrek deželnega sodišča na Dunaju. Tudi graško nadsodišče je potrdilo ukrep mariborskega sodišča.
—	Nemškutarstvo v mariborski okolici. Ponemčuje se v mariborskem o-kraju vse bolj intenzivno in izdatno. Sedaj je poskočilo število članov “Suedmarke” v Razvanju od 20 na 40 in v novi odbor so izvoljeni ti-le “Nemci”: Pukl, M. Kac, Legat, I. Kac, Novak in Korošec.

— Koroški deželni šolski nadzornik Benda se je začel bati, d& ne bi slovensko učiteljstvo, ki ga je tudi na Koroškem od leta do leta več, začelo vzgajati slovenske dece v smislu šolskega zakona, t. j. -v slovenskem narodnem duhu. Zato se trudi nastav ljati na šolah po slovenskih krajih čim največ nemških in nemško mislečih učnih moči, Slovence in Slovenke pa odriva v nemški del dežele. Avstrijska pravica — kje si?
—Sokol v Borovljah lepo napreduje. Število telovadcev vedno raste. Nekaj jih je pristopilo, ki so bili prej pri nem škem “Turnvereinu”. V kratkem se ustanovi ženski odsek.
—	Istrska deželna razstava. Kakor se od različnih strani sliši, se Hrvatje in Slovenci v Istri ne bodo udeležili deželne razstave, ki bo prihodnje leto. Razstava bo imela namreč čisto italijanski značaj, kar se je že pri sestavi razstavnega odbora pokazalo. Prezrli so popolnoma Hrvate in Slovence. Z ozirom na to so izdali merodajni hr-va.tsko-slovenski krogi okrožnico, v kateri odsvetujejo občinam, zadrugam in posameznikom udeležbo prihodnje leto na deželni istrski razstavi v Kopru.
—	Zveza jugoslovanskih železničarjev- lepo napreduje. Ustanovili sta se 7. nov. že podružnici v Gorici in v Kanalu. V Gorici se je takoj prijavilo nad 60 članov.
—	Izum Slovenca. Gospod Ferdinand Makuc, pirotehnik v Gorici, je izumil puško, ki bo velike vrednosti za vojaštvo, posebno v času vojne. G. Makuc je delal na tej iznajdbi celih 15 let. Puška služi predvsem za signaliziranje podnevi in ponoči. Vojaški krogi v Gorici so se zelo zanimali za to iznajdbo in g. Makuc se je produciral -qos s jidajd a psud isiq uiAtif ;>pu a
niči pred posebno komisijo pod vodstvom polkovnika. Komisija je izdala laskavo priznanje, da je njegova iznajdba popolnoma uspela in da je velike važnosti v času vojne.
—	Nedostatek slovanskih šol v Istri. V Istri je Hrvatov in Slovencev 55 in pol odstotka celega prebivalstva, a šol imajo (razven zasebnih) 93 in 146 učiteljev. Italijanov je pa v Istri samo 39.5 odstot., pa imajo 74 šol s 258 učnimi močmi. V letih 1903-4 je bilo 12,921 šoloobveznih otrok oproščenih, ker so jim bile šole oddaljene več kot 4 km, in od teh je bilo slovenske dece 10,929. Ti torej niso mogli v šolo, so pa znani slučaji, da se je že za deset Italijančičev ustanovila državna šola. Pravičnost, ti si temelj Avstrije!
—	Ženo je hotel utopiti v čebru neki Viktor Dambrozič iz Trsta. S svojo slabšo zakonsko polovico Marijo, ki se
je udala vlačugarstvu, se je tožil za ločitev zakona. Te dni sta prišla zaradi sodnijskega sporazumljenja v Bujah skupaj, kjer je hotel mož utopiti ženo v čebru za vodo.
— Uboj v javni hiši. V Puli je podčastnik 87. pešpolka Maks Zaveršnik z iznajdbo v goriški topničarski vojaš-nim slikarjem Logerjem in mu je sunil bajonet v prša. Skušal je pobegniti, a so ga ujeli.
HRVATSKO.
--1
.J
—	Gradnja Strossmajerjevega spomenika. Dne 8. nov. so imeli v Zagrebu odborniki “Društva inženirjev in arhitektov” sejo, na kateri se je razpravljalo o zadevah za zgradbo Stross-majericvega spomenika. Odbor je sklenil, da se ima spomenik postaviti pred jugoslovansko akademijo v Zagrebu. Gradivo in osnutek se prepusti najprej umetnikom. Ožji odbor se naj sestavi iz treh domačih umetnikov in enega slovenskega kiparja in arhitekta. Za napravo načrta se smejo pogajati kiparji, slikarji in arhitekti iz Hr-vatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Nagrada za najboljši načrt za spomenik je 5 odstot. od celega nabranega denarja.-
—	Cin blaznega. V nedeljo 7. nov. pop. se je vozilo domu 30 Makedoncev z vlakom iz Zidanega mosta v Zagreb. V Zaprešiču pri Zagrebu je nekdo izmed njih nenadoma znorel, potegnil iz žepa revolver ter oddal šest strelov na svoje tovariše. Eden je bil takoj mrtev, drugega pa so prepeljali težko ranjenega v zagrebško "bolnico, a ne bo okreval. Z druge strani pa trdijo, da je morilec Stojan Blažo izvršil svoje dejanje vsled ljubosumnosti.
—Hrvatski uradni jezik v Dalmaciji. Graška “Tagespost”' poroča, da je cesarski namestnik Nardelli za časa svojega bivanja v Dubrovniku priporočil uradom posluževati se hrvaščine kot uradnega jezika, ker italijanskega jezika se v kratkem po uradih ne bo nič več rabilo.
Volitve.
K županu pride deček ter prosi za podpis. Župan nekoliko nevoljen mu reče: “Saj zdaj ne boš več hodil k meni, ker bodo zanaprej sami ‘kimov-ci’ županovali.” — Deček se posmeje ter odgovori: “Prav vam je gospod župan, zakaj ste pa razpisali volitve v Brivnice ob nedeljah zaprte.
STENSKI PAPIR
za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar» varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
i Chicago telef. 2794
telef. N 62 7
Ant. Kiritičič
Cor. Columbia in Chicago St».
•A—"
Točim izvrstno pivo, katero iz«*~ luje slavnoznana Joliet Citizens Br»-wery. Rojakom sc toplo priporočat«
lllIllIllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllHIIIIinp
I VELIKO PRATIKO jj za navadno leto
1910	|
H dobite, ako pošljete malo svoto
lOc	I
= AMERIKANSKI SLOVENEC jj Joliet, Illinois.
fllllHHIIIfHHIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIItUIIIIII!llllllllimHIHI«ll#
Bolečine v hrbtu In nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIH SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti Hr* glavo- in zobobolu, tlf V vseh lekarnah, 35 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
SIS Pearl St.	New York.
Amerikanski SlX)VENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SL0VEM0-A1. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
IThe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the fLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
¿ TRADES fPtS) COUNCIL^
	CERKVENI	KOLEDAR.
5.	nov. Nedelja	Saba, opat.
n.	“ Pondeljek Miklavž, škof.	
T	“ Torek	Ambrozij, škof.
S.	“ Sreda	Preč. Spoč. M. D.
9.	“ Četrtek	Sir, škof; Val er.
10.	“ Petek	Evlalia, muc.
11.	“ Sobota	'Damaz, papež.
II. NEDELJA V ADVENTU.
Povcstnica nam tekom svojih zgo-deb navaja imena velikih ljudi. Nekateri teh so z dobrodejnimi vstanovami »srečavali cela ljudstva; drugi so svojo učenostjo bili luč narodom; zopet so bili taki, ki so bridkim mečem osvojili si mogočnih držav; te nam stavi pred oko/ ki so z lepim ¡zgledom vsega svojega delovanja kazali na tisto pot, na kateri ne zaide nikdo, ki na-njo naravna svoje stopinje.
Tem zadnjim bodi prištet mož, ki ga sam naš [zveličar imenuje “več nego proroka,” ker pisano je o njem: “Glej. jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, kateri pripravi tvoj pot pred teboj."
fu ne le eden adventnih evangelijev ■nam stavi pred oko Janeza Krstnika, ki krstom na Jordanu ljudstvo pripravlja na prihod Gospodov.
Beseda Jordan, kjer sv. Janez kršenje, pomenja v našem jeziku “sodba"; tudi sv. Jeronim piše: “Reka Jordan, to je reka sodbe.”
Ce nas konec cerkvenega leta kakor tudi njegov začetek, 1. adventno nedeljo, nad vse ostrimi besedami spominja sv. cerkev vesoljne sodbe — bode naj nam pa ime reke Jordan — to je “sodba" — tudi še danes povod, da premislimo vsi skupno in premisli vsak — kakošna sodba se vrši med Bogom in teboj radi onih grehov, ki ,-i je storil v mislih, v besedah in v dejanju.
1.	Bog sodi grehe v mislih.
Zgodi se, da ima svetni kralj služabnika, ki mit je ljub nad vse. Mislimo si j»a, da bi bil na enkrat zatožen pred njim, kako da je na skrivnem postal izdajalec kraljeve lastne osebe. Preiskovali bi in res bi dobili pri njem veliko pisem, ki jih je tajno pošiljal do kraljevih sovražnikov in odgovore bi zalotili, ki jih je prejemal. — Kaj ne, sramote bi sc zgruditi moral pred kraljem?
Dragi! Ostro ga sodiš tega izdajalca. na skrivnem. — A pomisli, kaj ko bi mu bil ti sam enak? Kaj, ko bi tebi vstajale v duši misli polne ošabnosti, nepravičnosti, nečednosti, nezvestobe do stvarnika in do tvojega bližnjega? Kaj, ko bi bilo tvoje notranje kakor neznažna posoda vsakovrstne gnjilo-be? Kaj, ko bi tako bilo s teboj pred obličjem vsevišnega Boga?.
Gfej na sodbi se med Bogom in teboj po besedah sv. Efrema “odprejo strašne bukve, v katerih ne bodo zapisna. le dela, nego tudi najskriv.neje misli tvojega srca.” In Bog sam ti grozi po Jeremiju, proroku, ko pravi: “Jaz, Gospod, pregledujem srce in izkušam obisti.”
2.	Bog sodi grehe storjene z besedo ali z molkom takrat, ko bi bilo govoriti dolžnost.
Z besedo se vtegneš pregrešiti zoper samega sebe; zoper bližnjega; ali zoper Boga. — To isto tudi z molčanjem.	l
Dragi! Kaj bo s takim tvojim očitnim grehom na sodbi med Bogom in med teboj? — Na to vprašanje ti odgovarja sv. pismo po sv. Mateja izreku. Pravim vam pa, da za vsako
prazno besedo, katero bodo govorili ljudje, bodo dajali odgovor.” Cc bo od vsake prazne, nečimerne besede tako oster odgovor; kaj bo še le s težko butaro tvojega obrekovanja; kaj s kletvijo; kaj z vmazanim govorjenjem? “Kaj bo," vpraša sv. Ambrozij, "z nečistimi in sramotnimi pogovori?"
Kako bo pa tudi takrat, če nisi imel besede, da bi bil zavrnil ljudi, ki so pričo tebe 'govorili nebrzdano vse vprek in si bil sokriv, da so se drugi pohujševali? -*1 S tujim grehom sla- I bega govorjenja so kakor z nagnusnim strupom morili duše nepokvarjenih navzočih. odrešenih dragoceno krvjo božjega Simi; in ti nisi hotel ali si nisi upal govoriti besede njim v svarilo; bil si kakor mutast pes. ki ne zalaja nad tatovom. — Kako. da se nisi. če ti ni bila moč besede, vsaj hitro odtegnil zbirališčem hudobnih pomneč narodovega pravila: "Po hudi tovarišiji rada glava boli."
.1. Bog sodi grehe v dejanju.
Pred sodečega Boga pridejo za tvojimi mislimi in besedami tudi tvoja dejanja.
Stari so imeli navado, da so naredili za srečno končane dneve bele znake; za nesrečne pa so -napravili črne. Ta znamenja so se shranjevala v skrinjici za vsacega uda rodbine posebej. — Po smrti so odprli prijatelji skrinjico. In če se je naštelo več belili znamenj od črnih, sodili so, da ta umrli mora srečen biti onostran groba. Ko bi bilo pa več črnih od belili, mislilo se je o njem uprav nasprotno.
Dragi! Tako bode tudi s teboj. Takrat bode tako, ko ostri sodnik odpre notranjost tvoje vesti. — Takrat se pokažejo tvoja dobra dela in tvoje slabo dejanje od prvih let do pričujočega trcnotka. Kako se tisto uro razveseliš svojih blagih činov. A kako te pa tudi vžaloste tvoje napake, ki se raz-povrste pred tvojim duhom. Vse sramotilne okoliščine tvojih dejanj — ke-daj; kje; kako? Katero leto; kateri dan; katero uro? Vse jasno postane.
Sicer tako milostivi sodnik, ki te nosi kakor po orlovih perutah nad toliko nevarnimi črmi tvojega življenja — ta sicer tako milostivi sodnik ne bo hotel takrat poznati usmiljenja in tvoj ljubi desni angelj varuh — tudi ta te več zagovarjati mogel ne bo.
In, dragi, vprašaš me za pomoč. Če ti je mogoča to silno uro kaka pomoč?
Da! Vsega tega tvojega strahu ti takrat treba ne bo, če se potrudiš koj sedaj, da postanejo vse tvoje misli, vse tvoje besede in vsa tvoja dejanja taka, kakor bi ti bilo jutri ali že danes umreti in se postaviti na sodbo pred večnega sodnika.
ŽALOSTNE RAZMERE V AVSTRIJI.
O sedanjem političnem položaju v Avstriji piše ljubljanski “Slovenec”:
Tako resnega položaja v avstro-ogr-skem cesarstvu, kakor je danes, še ni bilo. S skrbjo gledajo vsi domoljubi, kako se bodo stvari razpletle in se li bodo notranje in zunanje težave premagale, ne da bi trpela država in njena moč.
Položaja, v katerega jc prišla Av-stro-Ogrska, so krivi Nemci in Mažari in osrednje vlade, ki so vsigdar v nem-ško-mažarskem duhu delale. Nemci in Mažari so si državo med seboj razdelili; da bi pa Slovane lažje tlačili, so pridobivali zase Poljake, dokler se ti niso še dob.ro zavedali svojega Slovanstva.
Danes je to drugače. Nemška in mažarska moč sc krha. Nemci ne dobivajo več toliko moči in podžiga iz Berolina, ker imajo ondi z drugimi u-sodnejšimi stvarmi več kot preveč posla: ves svet se je uprl prevladju Nemčije in železni obroč, ki ga kuje okoli Nemčije Anglija, je čezdalje ožji. Moč avstrijskih Nemcev se vsled tega suši, saj sami nimajo nobene posebne kulture in so v vsakem oziru pod Slovani, če se gre za sposobnosti in žilavost na vseh poljih. Slovanska moč sega že do osrčja avstrijskega nemštva in edino, kar jim je ostalo, da vzdrže svoje s krivico pridobljeno gospodstvo, je krivica, z zgodovino pridobljene predpravice, ki pa so danes pred ravno to zgodovino obsojene.
Prav tako pa propada tudi nadmoč mažarstva. Nemažarski narodi čezdalje glasneje trkajo na vrata ogrskega parlamenta, takozvani nižji sloji stiskajo pesti in kopljejo niinc pod trhlo stavbo mažarske plemiške in uradniške klikovlade.
In v tem skupnem polomu si je nemštvo in mažarstvo podalo roko proti Slovanom. 'Poroko je izvršila vlada, ki jo vodita Bienerth in Bilinski. Porabili so priliko, ko je Nemčija ob priliki spora s Srbijo in Rusijo v lastnem interesu svoji zaveznici pomoč ponudila, da so zopet umetno avstrijsko nemštvo okrepili, hi ta vlada, ki razglaša, da Slovanom ni sovražna, jc začela svoje delo s tem, da je Bosance Mažarom prodaja, končala pa g;i je s tem, da je potrdila protičeške zakone takozvanih nemških kronovin, v katerih se krši avstrijskim narodom po temeljnih postavah zajamčena narodna enakopravnost in svoboda, kjerkoli bivajo v državi.
Avstrijsko nemštvo pod zaščito sedanje vlade ni še nikoli tako kruto in brezobzirno nastopalo, kakor to dela danes. Zaprlo je tisočim in tisočim Cehom šole na Dunaju, s pravo barbarsko nasilnostjo zatira koroške Slovence. Par ubogih slovenskih učiteljev, ki so prišli letos iz celovške pripravnice, so pognali v gore med same Nemce in morali so še reverz podpi-
sati, da ne bodo politično delovali! Celovški župan Metnitz je v deželnem zboru javno dejal, da bo pustil vsakogar zapreti, kdor bo na celovškem kolodvoru v slovenščini zahteval vozni listek, deželni predsednik, zastopnik Njegovega Veličanstva, pa je na to molčal in ni branil onih Slovencev, ki tvorijo eno tretjino koroške vojvodine! Da — in res so se predrznih zapreti koroškega slovenskega župana, ki je v svojem jeziku zahteval, kar mu gre, in še danes je ta riečuveni čin o-stal nekaznovan in oholo nemško urad ništvo gazi postavo, ne da bi ga tista vlada, ki se s svojo nepristranostjo hvali, prisilila, da postavo spoštuje! Danes vladajo v Avstriji nemški Volks-rati tako očito in neprikrito, kakor preje nikoli.
Na Mažarskem pa uprizarjajo mogotci komedijo za komedijo. Zdaj sta se Košut iti Justli zopet sprla in vsak od njiju je celo stvoril lastno stranko. Sam humbug in švindel! Mažarski magnati niso še nikoli bili tako edini kakor so danes; gre se jim vsem le za to, da se obranijo na vladi in da bodo mažarsko in nemažarsko ljudstvo in zraven Avstrijo tako izžemali, kakor so dozdaj delali. Cesarja bi radi preslepili, da je Košut bolj zmeren. Justli pa da je radikalen in cesar naj bi bil potem tako “moder”, da bi Košutu izročil vlado, nakar bi se brez dvoma radikalni Justli s svojo stranko zopet pomiril in se s kakim ministrskim port-feljem "zadovoljil”, njegovi pristaši pa z mastnimi nadžupanskimi mesti.
Dokler so Poljaki z ozirom na Galicijo voljno tukaj zraven vlekli, je za silo šlo in Nemci so svoje gospodstvo obdržali, Mažarom pa so se leto za letom metali v žrelo kosi državne skup nosti, državnega ugleda, denarja in armade.
Danes pa se je tudi v tem oziru sko-ro vse izpremenilo. Med Poljaki je zavladal demokraški duh, ogrela jih je misel slovanske vzajemnosti in nemška krutost ter mažarsko barbarstvo jih odbija. Danes jim steguje Bie-nertli nasproti roke, jih prosi in roti ter jih citira pred cesarja — a poijska duša se je uprla. Tudi Poljaki uvide-vajo zlo in gledajo s strahom v bodočnost, ako se bo še dalje teplo z bičem Slovane. Nemci in Mažari pa bodo s svojo krivičnostjo valili državni voz v brezno in pogubo.
Kajti tudi Poljaki vidijo, kako je horizont okoli Avstrije teman in oblačen. Danes drago plačujemo svoje zavezništvo z Nemčijo. Lahi preže na ugoden trenotek, da se odpovedo tro-zvezi in Rusija jim ponuja roko. Nimamo nikjer prijateljev, najmanj med Slovani. Edino še to Avstrijo lahko reši, da se bo začelo v obeh polovicah pravično vladati in pustiti, da pride do veljave dejanska večina, Slovani. To ne vključuje nikake krivce do Nemcev, kajti Slovani se ne držimo morale Bismarckove in Treitschkejeve, ki sta moč postavila nad pravičnost!
POZIV KATOLIČANOM za vstop v indijansko službo.
Kardinal Gibbons, nadškof Ryan in nadškof Farley so razposlali sledeče pismo ostalim članom ameriške hierarhije (duhovske vlade):
Cela tretjina Indijancev v Združenih Državah je katoliška. Vkljub temu dejstvu so po samo majhnem odstotku vladni vslužbenci v indijanskem oddelku katoličani, in na nesrečo po še manjšem odstotku praktični katoličani. Ako bi bili zastopani v vladnem indijanskem delokrogu po našem pravičnem sorazmerju, bi se razmere naših katoliških Indijancev prav zelo zboljšale. Vlada nikakor ni odgovorna za razmerje, katero omenjamo, ker se oddelek za civilno službo prav nič ne ozira na vero tistih, ki se predstavljajo za skušnjo in službo.
Mnogo vzglednih in veščih katoličanov je, ki jim je težko dobiti stalno delo in nobenega vzroka ni, zakaj ne bi posebno mlajši izmed njih iskali službe v vladnem oddelku za indijanske zadeve,
Mi ustanovitelji urada katoliških indijanskih misijonov resno pozivamo katoličane, vstopiti v ta oddelek vladne službe.
Vse škofe resno prosimo, naj to našo željo razglase s propovednic svojih odnosnih škofij. Primerno naj se o-znani, da tisti, ki se žele podvreči ci-vilnoslužbeni skušnji, lahko dobe vsa poučila in napotila, če pišejo na: Bureau of Catholic Indian Missions, 1326 New York avenue, N. W., Washington, D. C.
Božja kazen.
Vsi večji angleški listi v Ameriki so priobčili te dni sledečo brzojavno vest iz Rima:
"Nek brezbožen mesar v mestu Po-tenza je v ondotni božjepotni cerkvi oskrunil kip ali štatujo Matere Božje in je potem prisilil svojega psa, da je oblizal kip. Takoj nato se je mesar nezavesten zgrudil na tla in obležal, kakor mrtev. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je prišel k sebi, pa izgubil pamet. Zdaj laja kakor pes.
Prebivalci mesta Potenza smatrajo to za očitno kazen božjo in prihajajo v trumah v Marijino cerkev, da s pobožnim češčenjem zadostujejo za nesramno oskrumbo, storjeno sv. božji Porodnici.”
Zopet nov dokaz, da Bog ne pusti brez kazni zasramovati svojih svetnikov.
Marijanski kongres. Prihodnje leto se bo vršil mednaroden Marijanski kongres v Solnogradu, Avstrija. Nj. svetost je izrazila svojo
odobritev gibanja in Nj. prevzvišenost kardinal Merry del Val, državni tajnik, je poslal Mgru. Kleiser, apostolskemu protonotarju in pospeševatelju kongresa, priporočilno pismo.
Še en črnec duhovnik.
Rev. Stephen J. Theobald, mlad čr-nokožen učenjak Jožefitskega reda, bode povišan v duhovnika koncem tekočega semeniškega leta in prevzame svoje mesto med duhovniki v škofiji St. Paul, Minn. To bode peti duhovnik črnokožnega plemena v Združenih Državah.
Dan današnji je naš.
Edino varno in prav je živeti v sedanjem času. Včerajšnjega dne ne moremo doseči, razun da se kesamo njegovih grehov in se nam odpuste, in prihodnji še ni napočil in bo dovolj sam zase po svojem prihodu. Dan današnji je naš. Dolžnost življenja nam je “sedaj”. Živeti ponižno do Boga, živeti pogumno in veledušno, odpirajoč roke po bratovsko in delajoč dobro kolikor nam mogoče danes, je naša predpravica. Vsak dan, ki ga prav živimo, nam zboljša naslednji dan. Živeti vsak dan kakor bi imeli samo en dan na zemlji — en dan za dobra dela, en dan za zvestobo Kristusu, en dan za osrečenje sveta — tako je treba živeti,1 da izpreminjamo sedanjost v nebeško. In gotovo bi tako živeti morali; mi, ki smo samo popotniki na tem svetu v našo posmrtno domovino.
Zahvala in priporočilo.
Spoštovani mi Doktor Ivec,
Joliet, 111.1
Čas je, da se Vam zahvalim za o-zdravljenje mojega mladega sinčka, kateri je imel lišaj in ga tukajšnji doktorji niso mogli ozdraviti. Kakor hitro sem se pa obrnil na Vas, spoštovani doktor, je bil otrok ozdravljen že od druge škatlice zdravil in bolezen se mu ni več povrnila nazaj.
Zatorej Vas priporočam vsemu slovenskemu občinstvu po Združenih Državah. In to mojo zahvalo lahko priobčite v slovenskem časniku, da potem vsi naši bratje vedo za moža, kateri jim more pomagati v njih boleznih.
Torej se Vam še enkrat lepo zahva-
ljujem za postrežbo mojemu šinu in ostanem Vaš udani
Aspen, Colo., 23. nov. 1909.
Anton Kastelic, box 73t.
Zahvala.
Podpisana izrekam tem potoni v svojem, kakor tudi v imenu hčerke Helene gg. A. Nemanichu in J. Zalarju kot glavnima odbornikoma slavne K. S. K. Jednote prisrčno zahvalo za brzo izplačano smrtnino $1000 (tisoč dolarjev) po pokojnem soprogu: Jože Rabiču. Obenem priporočam slavno K. S. K. Jednoto vsem v Ameriki bivajočim Slovencem najtopleje kot pravo mater svojih članov.
Brooklyn, N. Y., 27. listopada 1909.
Frančiška Rabič.
Zahvala.
Ob priliki prerane smrti preljube soproge in matere
Lucije Gregorčič,
ki je previdena v Gospodu zaspala v soboto dne 27. t. m., se najiskrenejše zahvaljujemo vsem onim, ki so nas obiskali ob tej priliki in tolažili gospema Hren in Kostelec, slavnemu društvu Kaf. Borštnaric sv. Ane in g. M. Bučarju, ter vsem onim, ki so darovali cvetice in se udeležili pogreba.
Srčna hvala!
John Gregorčič, soprog, Mary in Ana, hčere.
Glavna otvoritev nove mesnice.
Vsem Slovencem in Hrvatom uljud-no naznanjam, da bode glavna otvoritev lepo urejene mesnice v soboto 4. dec. 1909. V zalogi bodem imel vedno različnih vrst domače ali prave kranjske klobase, po zelo navadnih cenah. Tudi staroznano trgovino (groceries) se bode nadaljevala kakor do sedaj. Pridite in prepričajte se sami. Naše geslo je; Svoji k svojim!
Ne zabite toraj prihodnje sobote 4. dec. 1909. Za postrežbo bode vedno in vselej skrbljeno.
Se vam priporočani in ostajam Spoštovanjem
GEO. STONICH,
813 N. Chicago cesta, nasproti slov. kat. cerkve, Joliet, Tli.
Listnica upravništva.
Gosp. A. K., Aspen, Colo.: Res je kar pravite. Sedaj imamo osem naročnikov Vašega imena, ki so vsi dobri predplačniki. To je lepo!
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
hi. Phone 521	N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRCG E, MEEPS
Soba 318-321 Barber BldK.	.JOLIET, JLL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
djf	00 in več stalnega dobička
# jamčimo agentom z im~ ■	portiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
— Zadnji čas je, da pošljete naročnino, ako kaj dolgujete, ker inače bo list vstavljen.
@Wivb¿> to|UU/tUj Cq?
^8&3£0 NORTH CHICAGO ST.
Znižane cene peci.
Ker je vreme neugodno za našo trgovino, za to smo se namenili znižati cene za 25 ODSTOTKOV na pecih za gretje- To vam da priliko kupiti fino peč ža eno četrtino ceneje kot navadna cena.
Steel Range.
Ta peč je narejena iz finega Bessemer jekla. Primerna je za vsako hišo, ker je prostorna. Lepo je okrašena in popolno jamčena. Cena pri tej razprodaji le ......................$24.50
Base Burners.
Te vrste peči so narejene iz najboljše tvarine. Lepo so narejene in okrašene, za to so kras hiši. Najboljše peči za gretje. Posebne vrednosti. Cena sedaj le........................ $32.58
Imamo veliko zalogo finih peči za gretje, delane iz močnega železja izven in znotraj, lepo okrašene in popolnoma jamčene. Peč kot podoba le....$7.50
Fino omare.
Kuhinjski peč.
Omare za posodje.
Ta omara je narejena iz finega hrastovega lesa s krasnim ogledalom. Navadna cena $18.00, a pri tej razprodaji se odda le za .................... $12.75
To je Jewell-kuhinjska peč, ki je delana iz najboljšega težkega železa, dobra za trdi in mehak premog. Prostorna peč za vsako kuhinjo. Popolno jamčena. Cena sedaj le ...........$17.50
Imamo polno vrsto finih omar za posodje; delane so iz hrastovega lesa. To bi bilo najlepše božično darilo gospodinjam. Cena le ..................$16.50
K. S, K,
JEDN0TÀ
zovana
r • junnrmnillM—
'V' n. IM. dne 2. aprila 1394. Illinois 12. januarja 1891'
Î0! 3 »rovana v državi
»dsednik:.......<
i. podpredsednik:.
GLAVNI ODBOR: Netr.anich, cor. N. Chicago
.Marko Ostronicfc, V*. VU
,o Sts., Joliet, 111. jt., Allegheny, Pa.
II. podpredsednik:.......... .unk Bojc, R. R. No. I, *"	148, Pueblo, Colo.
davni tajnik: ..................Zalar, ¿9*c. . Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, ox> ii. 90th St., New \ ork City.
Blagajnik: .........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:______Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec.................Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
pristopili Člani.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 15540 Josip Brula, roj 1880, spr. 24. nov. 1909.	Dr- št. 83 članov.
Iv društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, 15541 Peter Rovtar, roj 1869, spr.
24.	nov. 1909.	Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 15542 Mihael Vule, roj 1882, spr. 28.
nov. 1909.	-	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 15543 Peter Brajčič, roj 1886, spr.
22.	nov. 1909.	Dr. št. 127 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 15544 Leopold Dolenc, roj 1893, spr. 17.
nov. 1909.	Dr. št. 93 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 15545 John Staniša, roj 1884, spr.
21.	nov. 1909.	Dr. št. 37 članov.
Iv društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15546 Jurij Pintar,
roj 1878, 15547 Štefan Knaus, roj 1884, 15548 Josip Pintar, roj 1891, 15549 Lazo Zrnič, roj 1890, 15550 Rade Varda, roj 1892, 15551 Milan Šimunič, roj 1893, spr. 25. nov. 1909.	Dr. št. 113 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, 15552 Josip Lekovič, roj 1890, 15553 Tomo Povrženič, roj 1888, 15554 Josip Tržak, roj 1877, spr. 14. nov. 1909.
Dr. št. 72 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 1555d Ivan Car, roj 1866, spr. 27.
nov. 1909.	Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 15556 Ivan Kozlevčar, roj 1888, spr. 27. nov. 1909.	Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15557 Josip Krempush, roj 1890, 15558 Ignac Parkelj, roj 1867, spr. 29. nov. 1909.	Dr. št. 24 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 15060 Marka Murat, 21. nov. 1909. I. dr. št. 95 članov.
II. dr. št, 80 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 13662 Jakob Sredoja, 22. nov.
1909.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12229 Josip Gerbek, 25. nov. 1909.
Dr. št. 108 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9485 Josip Jugovič,
22.	nov. 1909.	,	Dr. št. 107 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 15022 Fr. Krajc, 9600 Karol
Krajc, 21. nov. 1909.	Dr. št. 81 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, II!., 8683 Ivan Vivoda, 13922 Fr. Ludvik, 29.
nov. 1909.	Dr. št. 235 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 10063 Anton Prosen, 30. nov.
1909.	Dr. št. 82 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 7483 Ivan Kastelc, 12891 Frank Radmelich, 27. nov. 1909.	Dr. št. 149 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Fa., 12020 Jurij Skinder, 1232 Ivan Berce,
22.	nov. 1909.	Dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4359 Jos. Ilenich, 24. nov. 1909.
Dr. št. 203 člane.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 15142 Ignac Benedičič,
25.	nov. 1909.	Dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11904 Adolf Anžiček, 25. nov. 1909.
Dr. št. 127 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6911 Ivan Pavlin, 27. nov.
1909.	Dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 10297 Albin Bedenik, 12008 Alojzij Volek, 9547 Jakob Bedenik, 15. nov. 1909.	Dr. št. 98 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87,-Joliet, lll.,T2084 Josip Tomažič, 8217 Ivan Kočevar, 8218 Fr. Šetina, 10586 Jurij Lobas, 29. nov. 1909. Dr. št. 69 članov. Od društva Frederik Baraga 93, Chisholm, Minn., 12455 Mihael Boskovič, 12825 Gregor Marolt, 15. nov. 1909.	Dr. št. 79 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 10816 Jurij Čadonič, 22. nov. 1909.
Dr. št. 98 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 4673 Josip Potokar, 6. nov. 1909.
Dr. št. 126 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 7655 Lovrenc Karas, 22. nov.
1909.	Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 10119 Matevž Lavrič, 29. nov. 1909.
Dr. št. 69 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Vitezov sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 4336 Barbara Rubinič, roj 1888, spr. 21. nov. 1909.	Dr. št. 17 članic.
K društvu Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4337 Marija Corak, roj 1885, spr. 21. nov. 1909.	Dr. št. 85 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4338 Rozi Pupič, roj 1872, 4339 Marija Gerlovič, roj 1869, spr. 28. nov. 1909.	Dr. št. 81 članic.
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4324 Katarina Kepec, roj 1889, 4325 Ivana Shier, roj 1884, 4326 Katarina Birk, roj 1881, 4327 Frančiška Kreč, roj 1874, spr.	7.	nov. 1909.	Dr.	št.	38	članic.
K društvu	sv. Roka	132, Frontenac, Kans., 4340 Ana Parkelj,	roj	1867, spr.
29. nov. 1909.	Dr. št. 7 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3373 Alojzija Gerbek, 25. nov. 1909.	Dr.	št.	31	članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 868 Elizabeta Berce, 2160 Marija Miklavčič, 22. nov. 1909.	Dr. št. 48 članic.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 2933 Elizabeta Lobas, 29. nov. 1909.	Dr.	št.	16	članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2664 Marija Starman, 30. nov. 1909.
Dr. št. 47 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
Naznanilo štev. 12. za mesec december 1909.
5639 Karol Šoštar, star 32 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago,
111.,	umrl 30. sept. 1909. Vzrok smrti: Plučmca. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. julija 1903.
8287 Josip Simonič, star 43 let, član društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., umrl 29. okt. 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. junija 1905.
9362 Josip Rabič, star 41 let, član društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N.
Y., umrl 6. sept. 1909. Vzrok smrti: Plučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. febr. 1906.
12496 Franc Leskovec, star 20 let, član društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 30. oktobra 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. nov. 1907.
13344 Jožef Zorko, stat 34 let, član društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, umrl 2. nov. 1909. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. okt. 1908.
15045 Anton Sopčič, star 28 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Midi., umrl 21. okt. 1909. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. jun. 1909.
?57 Matija Pasič, star 50 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrl 7. nov. 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 30. avg. 1897.
4042 Marjana Terček, stara 32 let, članica društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., umrla 28. okt. 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 28. marca 1909.
3090 Ana Draškovič, stara 30 let, članica društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrla 25. okt. 1909. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 21. marca 1907.
2147 Marija Meden, stara 49 let, članica društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., umrla 3. nov. 1909. Vzrok smrti: Nephretis Chronic and Mastoid Supparation. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 30 sept 1903.
NEOZDRAVLJIVA IN POHABLJENA ČLANA.
11165 Marka Ivankovič, star 26 let, član društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111. Vsled gnitja hrbtenice neozdravljiv. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. febr. 1907. Izplačalo mu se je $300 v popolno izplačilo, na kar vroči certifikat Jednoti.
12923 Štefan Brajdič, star 25 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., pohabljena noga, ki mu je za vedno nerabljiva. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti /. maja 1908. Izplačalo mu se po določilo posebnega odbora $250 na kar vroči certifikat Jednoti.
POŠKODOVANI ČLANI.
1618 Ivan Grenc, član društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain. Mich. za izgubo desne noge nad kolenom. Zavarovan za $1000. Opravičen do poškodnine $500. Noga mu bila odrezana 25. jun. 1909.
5046 Mihael Solnčar, član društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo. Za izgubo desne roke za zapestnim členkom: Zavarovan za $1000. Opravičen do $500 poškodnine. Roka mu bila odrezana 2S. jul. 1909.
10452 Franc Štajdohar, član društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa. za izgubo popolnega vida na levem očesu. Zavarovan za $500. Opravičen do poškodnine $125. Oslepil dne 25. febr. 1909.
10681 Ivan Kukar, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., za izgubo 4 prstov na levi roki dne 15. junija 1909, pri Minequa Plant. Zavarovan za $1000. Opravičen do poškodnine $250.
Tekom meseca decembra 1909 plačajo vsi člani zavarovani za $500 po lOc, vsi člani zavarovani za $1000 po 20c posebne doklade za poškodnine.
Članice K. S. K. J. ne plačajo ta mesec nobene posebne doklade, ker niso na podlagi sedanjih pravil opravičene do nikake poškodnine.
URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA.
Kot predpisano v pravilih Jednote imajo se vršiti tekom meseca decembra 1908 volitve društvenih uradnikov in uradnic pri vseh podrejenih društvih K. S. K. Jednote pri njihovih rednih mesečnih sejah. To pravilo naj se blagovoli vpoštevati. Na uposlanih formularjih naj se potem vpošlejo imena novoizvoljenega predsednika(-ce), tajnika(-ce) in zastopnika(-ce) kot tudi kraj in čas zborovanja glavnemu tajniku in pa upravništvu Jednotinega glasila.
Tudi formular poroštva za zastopnika(-ico) vsakega društva je ta mesec uposlan podrejenim društvom. Novoizvoljeni zastopniki(-ice) naj iste bla-govole uposlati glavnemu tajniku kakor hitro nastopijo svoje mesto in je društvo njih poroštvo odobrilo. Zastopniki(-ice), ki nasledujejo samim sebi in imajo že uposlana poroštva, ne rabijo uposlati novih poroštev, razun ako spremene svoje poroštvenike.
Želeč vsem društvom obilega vspeha pri volitvi novih uradnikov(-ic), sem z bratskim pozdravom vsem udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
ZAHVALA.
Tem potom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem slavnim društvom K. S. K. J., njih deputacijam, članom in članicam Jednote, Vitezom iz Waukegan, 111., Slovenskemu Sokolu iz Joliet, 111., kakor tudi vsem ostalim Slovanom, ki so se vdeležili blagoslovljenja novega urada K. S. K. J.
Ravno tako izrekamo vsem društvom K. S. K. J., ki se niso zamogla radi oddaljenosti vdeležiti blagoslovlj enja, za njih brzojavne in pismene ča-stitke, srčne zahvale.
Sobratu Matiju J. Stukel, za podarjeno krasno darilo K. S. K. J. ob času blagoslovljenja urada, naj bode na tem mestu izrečena najlepša mu zahvala. To darilo bode pričalo leta in leta naši slavni Jednoti njegovo delovanje in ljubav napram njej.
Vsem skupaj še enkrat najprisrčnejšo bratsko zahvalo.
GL. ODBOR K. S. K. JEDNOTE.
specialist za ženske in otroške bolezni in operadfo On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mol žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluio-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu it mehurju, appendicitis, bolezni na očeh,itd. Zdravniški svet zastonj in strogo za upno Opišite Vašo bolezen v svojem materinem -ku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstaa zdravila. Adresirajte pisma tako:
ohtor Ivec Ü1S
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,	JOLIET, ILLINOIS.
Kje__je naj boli varno naložen Menar?
Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron.
Rezervne«»-» ■»alrinda je Nad milijon kron.


Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrete po nem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V me3tni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseli ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega le mesto Ljubljana a vsem •vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država • posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maio-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po» jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdao varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE» N. E. CLEVELAND, O.
C40K40400404040404V. .
Društvene vesti
Joliet, 111., 30. nov. — Opozarjamo vse člane društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., da se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 5. decembra 1909. Ker je veliko važnih reči na dnevnem redu, zato je neudeležba vsa-cega člana zgorajomenjenega društva kazniva. Obenem je prihodnja tudi letna seja, na kateri se bodo volili društveni odborniki za leto 1910. Ako že ne bi bilo druzega kakor volitev odbornikov, bilo bi ali je dolžnost vsa-cega člana, da se vdeleži vsaj letne seje. Toda zraven tega pridejo na vrsto še druge važne reči. Izvzeti so le bolniki ali člani živeči izven Joliet-ske okolice. In ker je že odzgoraj omenjeno, da je tudi volitev odbornikov, zato je tudi vsaki član dolžan udeležiti se seje ter voliti može, da! bodo društvu kaj koristili. Kajti veliko je ležeče na društvenih odbornikih, da društvo napreduje v finančnem oziru ali pa nazadnje. Kajti to krizo je moralo društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. že enkrat prestati. Zato pa, dragi člani, požurite se toliko, da se vdeležite seje in volitve. Sedaj se društvo nahaja v boljšem položaju kakor še kdaj poprej, odkar društvo obstoji. Bog dal, da bi še za naprej tako lepo napredovalo.
Ob koncu vas pa, člani in članice, bratsko pozdravlja
Odbor dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.
Chicago, 111., 28. nov. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., da bode imelo goriomenjeno društvo svojo letno sejo dne 5. decembra-1. 1. In zato opozarjam vse člane dotičnega društva, I da se polnoštevilno udeležijo te letne ¡ seje, ker na ta dan se bode volil dru-: štveni odbor za leto 1910, da zamore tako potem vsaki po svojem najboljšem prevdarku voliti. In tako se prepreči ogovarjanje društvenega odbora, ker ravno tisti člani, kateri se ma-lokedaj udeležijo društvene seje, imajo največ za ogovarjati, češ, novoizvoljeni odbor ne zna gospodariti.
Nadalje opozarjam- vse tiste člane, kateri dolgujejo pri društvu, da pri tej seji poravnajo svoj dolg. Kajti jaz tem potom ne bom poslušal nobene prošnje in tudi društvo za nobenega asesmenta plačalo ne bo. Zato si naj naj vsaki sam sebi pripiše krivdo, ako bode po seji suspendan. Kajti pravila veljajo za enega kakor za druzega, in zato se bode postopalo z vsemi jed-nako, po pravilih.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. ter jim želim ve-(Nadaljevanje na 8. strani.)
«AmtïM
PENINSULAR
Peninsular peč, za gretje $9.50

The Eagle
406-408-410 N. CHICAGO ST.
JOLIET, ILLINOIS
Kupujte peči in pohištvo pri nas in prihranite denar.
Pri nas dobite boljše blago za manj denarja kakor kje drugje v Jolietu ali v Chicagi. Mi prodajemo blago ljudem najvišjega sloja kakor tudi najrevnejim dninarjem. Pri nas je vsakdo enak.
Peninsular kuninjska peč
$17,50
Ako
pridete
k
nam in se ogledate naše blago, boste gotovo tudi kupili, ker naše cene so
zmerne
a
blago
najboljše
Peninsular Steel Range $27.50
Pravkar smo prejeli vagon železnih postelj iz naše lastne tovarne. Prodali jih bomo za menj kot polovico prave vrednosti.
$2.50 vredna železna postelj za $1.50
3 .00 vredna železna postelj za 3.00
$10 vredna železna postelj za 5.50
$15 vredna železna postelj za $9.00.
Doma in na tujem.
Poučna povest za narod.
Poljski spisal Felicijan Pintovvski.—Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
! očmi to številko. V tem trenutku mu
Ta razgovor jel je spodkopavati An-nmovo sumnjo. Zamislil se j c. Žid pa ie znovič uprl svoj pogled v njegovo čelo. Stvar pa je kila taka le:
Aron je bil jako zvil Žiti ter močno jviadek v občevanju z ljudmi. Ivo so nekateri gališki deželam jeli poskušati svojo srečo na žitnem trgu dunajskem, liji bi tudi Aron rad poskusil tam svojo srečo, toda bal se je. “Kaj pa če zgubim?" si je mislil, “tam človek nima opraviti s kmeti. Dunajčani sc ne dado opehariti. Ta stvar je vredna pomisleka."
Začel je torej misliti in pomišljevati. dokler mu ni šinila v glavo.misel, skleniti kupčijo na tuje ime... Toda na če-uavo? Tu mu pride na misel, da zvi-:ega je naj lož j c vjeti. torej se je spomnil Antona ter jel stlači po njem, ga nagovarjati, mu obljubovati. dokler ga kouečno ni pridobil. Anton se je samo še nekoliko zamislil ter konečno stojal: “Hočete mi dati četrtinko dobička, toda meni sc to ne zdi vse jasno, Vajti kako naj izvem, koliko vi pridobite?"
“Nu, kako to ne bi vedeli, ko pa vam to najavijo iz Dunaja.”
“E, lan' fari! Ali mi najavijo, ali rudi ne, dasiravno bi mi najavili, lahko, da bi tega ne razumel, torej bi rajše dobil nekaj, are naprej.”
Pogodba je bila kratka. Aron je dal Antonu dve sto goldinarjev ter ga na to pospremil k onemu dunajskemu delegatu, kjer so sklenili kupčijo na Antonovo ime.
Ko je bila pogodba gotova, poprosi Anton Arona, naj mu pomaga pognati |ozka z ženo iz koče iti posestva, kajti njemu — kot sosedu — ni prilično to učinki, ker -se nadeja za gotovo, da mu Jožek ne bo mogel vrniti posojenega denarja.
Aron se ni obotavljal dolgo, kajti dejal je. da take interese je treba pod-• vrati. Šla sta torej oba k beležniku rer dala napraviti navidezno pogodbo, kakor bi bil kupil Jožkovo kočo in zemljišče od Antona.
Med teni ko je Anton imel take o-pravke v mestu, prišel je Janko doma -koro ob zavest, kajti navzlic temu, da so ženske obljubile ne praviti tega m komur, zvedela je vendar ta dogodek v kratkem vsa vas, in kdorkoli je sre £;ll Janka, ni niti mislil poslušati nje govega opravičenja, marveč jel mu nemudoma: prigovarjati, naj vrne desc-iak, ker le na ta način je mogoče hudodelstvo popraviti.
Revni J(inko je bežal pred vsemi, preklinjajoč vse radi tega, da vsakemu verjamejo,“a njemu vendar nočejo verjeti. Kar 'koprnel je, da bi se Anton m Marica .kmalu vrnila ter se stvar pojasnila. Ker pa je, pohajkujoč okrog njihove hiše, vsaki hip nekoga srečal, torej je zbežal pred ljudmi domov. Komaj je stopil v sobo, reče mu.mati: “Nu. kako je. fant, ali se še nisi izmotal iz te šale? Evo, veš kaj: popusti bedarijo ter vrni desetak. kajti pravim ti. poprej ne boš imel miru.”
Te besede bile so najhujši udarec za revnega Janka. Zbežal je iz hiše na skedenj, vrgel se na slamo ter začel plakati, prelivajoč vroče solze. Na to -ga je razbolela glava, jelo ga je zba dati v sencih in vsega telesa se jc pola stila vročnica. Ko ga je našel Matija, hoteč ga poklicati k južini, ni ga mo gel vzdramiti, kajti Janko, dasiravno Je imel odprte oči. ni poznal očeta, tako močno se mu je vrtelo v glavi Minulo je nekoliko dnij, a Janko je še neprestano bolehal. Marica tudi ni šla nikdar iz hiše ter je imela od joka zabuhle oči. Matija in njegova žena sta bila močno pobita, samo Anton je bil popolnoma zadovoljen s tem; kar je učinit, ker je z jednim mahljejem dosegel svoj namen. Da je napravil mnogim britkosti, zato se ni mnogo zmenil!...
Terna.
Bliža! se je deveti dan po minulem semnju, oni dan, ko bi imela naposled priti Jožekova terna.
Jožek je bil čimdalje nemirnejši in veselejši ob enem, da gajje vsak, ki ga je vidci, lahko smatral za znorelega, kajti sedaj se je globoko zamislil ter momljal nekaj pod nosom, sedaj pa postal vesel kakor dete, smejal se sam sebi ter poluglasno prepeval.
Devetega dne zarano, ne počakavši «iti zajutreka, zdirjal jc Jožek v mesto in komaj je dospel na trg, jel je iskati z očmi tablice s številkami, ki je visela pri loterijskem uradu na drugi strani trga.
'Kaka neumna navada”, si je mislil, ker ni mogel zagledati številk iz daljave, "da pišejo tako majhne številke. Vsaj danes bi morale biti številke za laket velike.”
Tako premišljujoč je pospešil korake ter upiral pogled na tablico, na kateri sc mu je čimdalje bolj razločno Jela kazati prva številka njegove terne. Srce, katero mu je poprej nemirno bilo. se je sedaj pomirilo. Da, prvo številko svoje terne je zagledal razločno «spisano na tablici.
‘Kako cimo!” si je mislil, “saj vendar ne more biti drugače! In vtis, ki ga je začutil pri tem, bil je tako močan, da ni mogel odtrgati pogleda od te številke. Bližajo^ se vhodu loterijskega urada, je neprestano požiral z
nekaj radovednežev zakrije tablico. Jožek se zdrami ter nestrpljtvo zdirja v sobo.
“Gospod!" zakliče, ‘ali boste danes izplačevali'
“Čemu ne?” odvrne Žid. zavrtjvsi z glavo, “nekateri so že dobili.
“Bal... toda name pride mnogo. Nemara nimate toliko?”
"Kako bi ne imel? Ste li mar že čakali kedaj na denar?"
"Nu. tako seštejte" reče Jožek ter izvleče listke in jih položi na tjiizo.
Žid jih počasi pregleda ter naposled vpraša:
"A kje je oni listek, ki je zadel. "Rako kje?” vpraša Jožek začuden. "Nu, kje je, kajti tukaj ga ni."
Jožef nehote jame iskati po žepih.
Ne najdši ničesar, reče:
"Dal sem vam vse. Poglejte dobro, Utora biti zraven. ’
"A katere številke ste zadeli.' vpraša Žid.
"Kako, katere? Vse sem zadel!”
Žid se nasmehne.
"Tak stavec, kakor je Jožek, jc pač vrl stavec, kajti dasiravno mnogo za--tavi. se vendar ne ježi. marveč še zbija šale."
Jožek se razsrdi, pograbi številke, toda radi vročine' ni opazil ničesar.
Čemu nočete pogledati?” vpraša Žida.
'Nu. čemu ne bi hotel? Že sem jih pogledal. Jedna številka je izšla, toda samo jedna in ker ni bila oddeljena, tudi za njo iie dobite nič.”
"To ni mogoče, to ni mogoče," pes-navlja ves zbegan Jožek; "bržkone manjka kak listek."
"Nu. ako listka ni. je slabo, toda pogledam v knjigo, koliko je bilo listkov."
Žid gre po knjigo, jo -pregleda ter vrnivši se, še enkrat prešteje liste.
"Ne manjka nobeden", reče. “toda ne žalite se, Jožek, kajti kar ni prišlo sedaj, pride drugokrat, samo ne stavite tako mnogo, kakor zadnjič, ker bi ne mogli dolgo vstrajati.
Jožek že ni slišal teh besed, tako je bil zamišljen. Zateleban v listke-, ležeče na mizi, ni niti zapazil, da je dospelo nekoliko njegovih znancev v sobo.
Po manjših trgih dobi se v loterijskih uradih tudi pijača. Prišleci so zaželeli od Žida višnjevca in zagtedavši Jožka, jeli so mu ga ponujati. Jožek je vzel kupico, jo izpraznil, potem pa se delal, kakor bi poslušal razgovor, ker se je smehljal, toda to je bil bedast, nespameten smeh. kajti Jožek že ni vedel, kaj se je godilo ž njim, tako je bil omamljen. Nalivali so mu kupico za kupico ter mu jo dajali v roko in on jih je stroju podobno praznil, niti ne znajoč da pije, kar je močno zabavalo navzoče.
Nikdar še ni bil izpil Jožek nakrat toliko žganjice, torej se mu je jelo kmalu vrteti v glavi, kar je vzbudilo med davnimi njegovimi znanci smeh in šalo, toda Tožek jih ni razumih Se del je na stol ter bedasto zrl okrog sebe, časih je spregovoril kake nerazumljive besede, kimal z glavo ter naposled zaspal. Tovariši so se razšli in Žid. gledajoč nekaj časa Jožka, je poslal fantina po nekaj na trg. Čez malo časa se je fantin vrnil, privedši- s seboj nekega kmeta.
“Gospodar”, reče kmetu loterijski uradnik, “tu imate kupico žganjice in kadar poj de te domov, odpeljete s seboj Jožka na njegov dom, ker je nekako slab in nekoliko pijan in dasiravno ’vam bo nekoliko od rok, upam vendar, da sosedu to učinke. Ako se kmalu odpravite, dobite še jedcu kozarec."
Na tak način se je iznebil Žid obupnega Jožka, kateri drugega dne ni niti vedel, kako je prišel domov. Ceio dvomil" je nad tem, ali je bil v mestu in vse se mu jc zdelo kot čudne, nerazločne sanje. Od tega časa bil je otožen in tako molčeč, da niti Jožefova, niti kdo drugi ni izvedel od njega, koliko je postavil in če je zadel ali nc.
Antona se je Jožek ogibal, Anton pa, dasiravno bi bil rad govoril ž njim, vendar ni prišel k njemu v hišo, ker se je bal njegove žene kakor ognja. — Naposled po nekollkodnevni preži se je Antonu posrečilo dobiti Jožka na vrtu.
“Čemu se me tako ogibate?” vpraša Anton. "Radoveden sem vendar, ko liko ste zadeli?"
Jožek je molčal.
“Ako že imate denar, ne odlašajte dalje z vračilom”, nadaljnje Anton, “ker čez par dnij ga bom potreboval.’ “A kaj porečete, ko bi ga ne imel?” reče Jožek.
"Ha, to bi bilo slabo", odvrne An ton, "ker moram plačati nekega Žida ob določenem času.”
“A kedaj imata obrok?” vpraša zno vič Jožek. "Ko bi bilo to po'-naslednjem žrebanju, pa bi vam vrnil. Žrebanje bo čez osem dnij.”
“Kako?! zakliče Anton navidezno začuden, “ali mar niste zadeli?’
“1 nu, vam moram priznati, da ne, toda vidite, če mi da žena denar, pa vam ga vrnem po bodočem žrebanju, to je čez osem dnij.”
"Toda”, seže mu Anton v besedo, “ne mislim čakati. Nc morem, ako nočem, da me zarubijo radi vas. Razločno vam povem, da počakam še pet
dnij in čez pet dnij, ako nc odkupite posestva, moram ga prepustiti Židu, kateremu sem dolžan in takrat kar se zgodi, to se zgodi, samo jeziti se ne smete name, ker Bog mi je priča, da nimam drugega sredstva ter moram plačati o pravem času.”
Nasledki loterije.
Čez pet dnij po tem razgovoru je Jožek, pozvan po krčmarju, hitel v krčmo, kjer ga je čakal nek Žid iz mesta. Razgovor je bil kratek. Žid je povedal Jožku, da je Aron dobil od Antona vse Jožkovo posestvo s hišo vred ter je prišel vprašat, ali ga more Jožek takoj odkupiti. kajti, če ga ne more, ali noče, hoče Aron takoj prevzeti Jožkovo posestvo v svojo last.
Na to zahtevo ni bilo mogoče ničesar odgovoriti, torej je tudi Jožek, ne rekši ničesar, odšel domov.
"Kaj bo, to bo”, mislil si je potoma, "bil sem bedast, torej bom sedaj za to trpel in sicer po zasluženju. Najhujše izmed vsega pa je še sramota, da sem pognal gospodarstvo ter prišel ob posestvo. Oh. rad bi zbežal sedaj im konec sveta, samo da bi prišel ljudem izpred očij 1.. ."
- Prišedši domov ni imel poguma, povedati ženi resnico, torej se je tildi molče poprijel dela. T oda to ni mnogo pomagalo, kajti kmalu so se našle botre, ki so povedale Jožefovi, po kaj je šef Jožek v krčmo.
Človeka jc kar zabolelo, če je pogledal Jožefovo, tako grozno jo je o-supnila ta novica, toda pomoči ni bilo. Krič in kletev bi več ne pomagala, torej tudi Jožefa ni oštevala moža po nepotrebnem, marveč ga mimo vprašala.
“Kaj sedaj počneva, Jožek?”
Ta žalosten in otožen glas, s katerim ga je vprašala, je bolj razžalostil Jožka, nego največji krič ali jeza, ka-koršne se je nadejat. Pobesil je glavo ter sam ni vedel, kaj ima odgovoriti. “Kaj počneva?” ponovi žena.
"Ne vem”, odgovori Jožek. "Vsled sramote skril bi se celo pod zemljo, alt zbežal v Ameriko.”
“V Ameriko”, ponovi Jožefova, V Ameriko?” ter se zamisli. “Veš”, reče čez nekaj časa, “to je kaj dobro sredstvo in jaz se ga kaj rada poprimem. Pojdiva v Ameriko.”
Sklep je bil storjen-; treba je bilo samo še prodati pohišno orodje, krave in ostalo gospodarsko zalogo, tako, da bi nihče tega ne izvedel. Toda komu 'to prodati? Kdo ima denar?
Jaz ti pravim”, reče Jožefova, “da samo Anton more kupiti in plačati v gotovini.”
Anton sedaj nima denarja”, ugovarja ji Jožek, "kajti ko bi ga imel, ne dal bi našega zemljišča za svoj dolg.” Kaj, ti mu verjameš!” zakliče razburjena žena; “ti ga še ne poznaš! On tega ni učinil iz potrebe, marveč, da ljudem meče pesek v oči. On bi ne imel denarja?! Pojdi k njemu in ker si delo enkrat začel, pa ga tudi končaj.”
Jožek se je čutil popolnoma spokorjenega, torej je hote ali nehote šel k Antonu in čez malo časa prinesel ženi denar za ostalo premakljivo imetj"e. Drugo jutro bila sta namenjena odriniti v Krakov in od tod v Ameriko.
❖ ❖ ❖
Tega dne opoldne jc Janko prvo-krat vstal iz svoje bolniške postelje. Vročnica je prenehala, samo nogi sta se mu še šibili pri hoji in ves jc ¡zgleda!, kakor bi bil snet raz križa.
Kakor hitro je vstal, bila je njegova prva želja videti Marico ter z njo govoriti, torej je šel naravnost k njej.
Britek je, bil ta obisk za Janka, vendar pa si ga je želel. Hotel je enkrat pojasniti to zadevo. Sel je tjekaj z na-do, da mu Marica pomaga k njegovemu opravičenju, ker nad njeno naklonjenostjo še ni dvomil, toda zgodilo se je drugače. Marica je iz početka jokala, na to pa so se ji solze posušile in nič mu ni odgovarjala na vprašanja, marveč le semtertje rekla kako besedo. Naposled je dejala;
“Ne delaj, Janko, britkosti sebi in meni. Pojdi domov ter ne zahajaj k nam, k večjemu če oče pošljejo po te be.”
“Toda povej mi Marica razločno” prosi jo Janko, “s čim sem zaslužil to vašo jezo in tvoje preziranje?”
Poslednje besede so Marico očivid no ganile, kajti znovič so ji stopile solze v oči, toda premagala se je, vstala s klopi, se zamislila ter naposled rekla “Ne preziranje, marveč neko drugo čutilo sem hranila do tebe v svojem srcu, toda Bog sam ve, ali si ga bil vreden, ker si bil goljufen in potuhnjen. Oče mi je vse povedal in tvoje poslednje dejanje sem sama videla.” To izrekši, je zbežala v jedni sapi iz sobe.
Janko ni šel za njo. Nekaj časa je stal omamljen, naposled se je zdramil iz zamišljenosti, šel iz hiše ter si mislil:
“Ne razumim, kaj se, je zgodilo Marico. Čemu igrajo z menoj tako komedijo, čemu me dolže nekaj, kar nisem zakrivil? Ako ji je Anton utepel v glavo, da reveža ne kaže jemati ter ona tudi tako misli, čemu mi tega ne pove? Obrekovali so me ter me hočejo sedaj s tem odbiti. Oh, kako je to nepošteno! Toda- nekaj mora vendar tičati v tem, ker se je Marica tako spremenila! So pač vse ženske enake! .. . Ha,, ker je tako, naj pa bo srečna ... Vendar me to grozno boli... Le Bogu samemu je znano, kam bi se sedaj rad skril pred onimi, ki me sumničijo, kajti kako se naj opravičim, ko mi celo v lastni hiši nočejo verjeti!...” Tako premišljajoč je šel mimo Jo-žekove koče, kjer je Jožefova uprav stala na pragu.
“Janko!” zakliče, “kam greš?” (Nadaljevanje na 8. strani.)
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev is
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchange St, priporoča rojakom svojo mesnico.
8RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu s Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicagt st., blizo slov. cerkve. Prodajaln* moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicagc St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
Ff-NK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
i. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Groeerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indians St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL. *
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Vina na prodaj
Agentov rabimo
za prodajanje delnic od zanesljivih družb in rudnikov. Naši zastopniki naredijo dobro, ker jih pravično vposlujemo. Ako ste prodajalec, lahko dobite pro-tor, da naredite mnogo denarja. Za nadaljna pojasnila pišite angleško na
L. Bx. 708 Duluth, Mina
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c ga!
Vino od leta 1908 črno in muškotel pt 40c gal., reesling 45c gal. Staro beli vino po SOc gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodi dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal 309 Granite St.
*/00*0000000000000000M0000000*00000000*0$
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, I1L
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA
Joliet, Ills.
FRANK MEDOSH
1LOK OD GO. ILL.
Go stilmcar.
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Poštena Postrežba vsakemu.
Izdeluje vsa v noti; ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar t «taro domovino vestno in zanesljivo.
Telefon 123, South Chicago.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IVI. 15. Schuster
Young Building.
Stefancicli & Podobnik
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, UL
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojditc k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sta.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
joaura TKiNES’s

ftSOltTSfttfr
Triner jevo zdravilno grenko
vino.
ft» ft* db ft* ft* f* ft* ft* ft* f*
* § * § t
t
*
* ♦
f
. %
CHICAGO, ILL. £
¿Wa AÜfk aTÉTk Alir* aTÉTa aTÉTa aTÉTa aTÉTa aTÉTa aTÉTa aTÉTa aTÉTa iHr»
VHP
«
*
%
«
¡i
1333-9 S. Ashland Ave.
*
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To je čudežno zdravilo
ojstri okus, kredča živce,
cisti kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozam,
odstrani neprebavnost,
donose mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka ▼ zibelki. To se na more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor* -ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
Ne pozabite poskusiti Triner jev e Hrvaške Importirane Slivovke in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Res žalostno, da nimajo “učenjaki” na Calumetu, to je pri listu ‘Glasniku' več uma in možatosti ter potrebne zmožnosti, da bi delali kaj za narod. Kaj še moremo pričakovati od nas delavcev ko taki “lilozofi” zelene mevže kujejo.
K sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike in želim vsem vesele praznike, a onim “umetnim” časnikarjem pa kličem: Bog se Vas usmili in Vam daj pravo pamet.
|	Fr. Urbančič.
Gilbert, Minn., ^1. nov. — Dragi A. Slov.! Iz vseh krajev vidim in čitam dopise, samo iz našega novega mesta Gilbert ni nič glasu, dasiravno nas je precej rojakov tukaj. Imamo tudi svojo cerkev in farovž bode kmalu dodelan. Zadnji teden so šli trije možje do škofa prosit za stalnega duhovna, ker dosedaj imamo samo vsakih 14 dni sv. mašo. Prihaja k nam č. g. M. Bil-ban iz Eveletha, pa ima doma dosti opravila, tako, da je poprosil farane na Gilbertu, da naj gredo sami do škofa in govore za duhovnika. Kakor slišim, nimajo škof sedaj ravno nobenega duhovnika, kateri bi bil za nas, ker so pri nas katoličanje različnih jezikov, t. j. Irci, Slovenci, Poljaki, Slovaki in Fran cozje. Slovenci so v večini: — Cerkev smo premaknili iz Sparte zadnje poletje in smo jo sedaj lepo osnažili, samo skoro premajhna bode kmalu, ker se naši ljudje dokaj naseljujejo sem. Lega tega mesta jc prav lepa, le 4 milje od Eveletha, in rudniki so na vse-okolu. Sedaj delajo vodovod za mesto. Vodo bodo napeljali iz Lenox-rudnika, blizu stare Sparte. Toliko za sedaj, pa še drugič kaj.
Pozdrav rojakom po Ameriki.
Andrejčkov Jože,
Newburg, Ohio, 23. nov. — Drago mi uredništvo Am. Sl.! Užc berem Vaš cenjeni list okrog dve leti. Notri nahajam mnogo berila in razvedrila od raznih krajev te širne Amerike in nam obljubljene dežele. Sedaj je pa tudi mene vest prignala, da se moram tudi jaz oglasiti, ker imam sporočati vse kaj veselega.
Z delom gre tukaj prav dobro, tako da vsak lahko dela, ako le če. Plače so primeroma bolj nizke, pa vseeno, če človek “štihnu” dela, si že toliko zasluži, da sebe in svojo družino pošteno preživi; in tu pa tam tudi kak tolar ostane kaki družini.
Tukaj imamo več podpornih društev katera pa prav dobro napredujejo. Imamo slovensko godbo, slovensko mladeniško petje, imamo izvrstno cerkveno petje in cerkveno orglanjc pod vodstvom spretnega in dobro izučenega gospoda Zormana mlajšega.
Kar je pa nas Slovence tukaj najbolj razveselilo, je pa to, da smo dobili novega gospoda župnika Rev. Jože Lavriča, ki je bil nedavno k nam premeščen ter je prišel iz Indianepolisa. Sedaj smo dobili pravo dušo v našo sredino ter imamo lepe pobožnosti. Naša velika cerkev je bila pretečene čase redkokdaj polna, ali sedaj je vsako nedeljo ob 8. in 10. natlačeno polna cerkev ljudi in lahko rečem prenapolnjena, ker imamo take pridige, da mora človeka omečiti, ko bi imel prav bronasto srce; in njegov oj stri glas poišče najmanjši kotiček v cerkvi. Na Vseh svetnikov dan je bil prijazen dan. Prijazno je nam sijalo jesensko solnce in imeli smo slavnostno mašo ob 8. in 10. in zvečer smo imeli litanije in blagoslov s Presv. Rešnjim Telesom in lepo pridigo od ubogih vernih duš, da so ljudje kar na glas jokali po cerkvi.
Kakor je bilo že omenjeno v Vašem listu, da smo imeli fair za našo cerkev sv. Lovrenca. Je tudi lepo svoto denarja doprinesel, ker so naši vrli fara-nje veliko pomagali z mnogoternimi darovi. In moram omeniti, da tačas tudi clevelandski Slovenci niso pozabili n“a nas; tudi oni so nam priskočili na pomoč ¿¿raznimi darovi, za kar se jim iz srca zahvaljujemo in Bog jim stotero poplačaj. In kakor sem slišal, se je zdaj 1000 dolarjev naenpot plačalo cerkvenega dolga. Toraj dragi farani, 1C tako naprej! Ker je naša velika cerkev že na boljšem stališču, je vse veselo in zadovoljno. In kakor opazujem na svoje lastne oči, je sedaj zavladala v naši fari neka mirna tihota.
Sedaj pa končam ta moj dopis in prosim vas, gosp. urednik, da če je Vaša volja, da uvrstite te moje vrstice v Vaš cenjeni in pravi katoliški list.
Končno pa pozdravljam znance in prijatelje po širni Ameriki in tudi onkraj luže. In našemu g. župniku pa želim, da bi mu ljubi Bog obvaroval ljubo zdravje, da bi tako pri nas deloval na mnoga leta. Vatn, Amerikan-ski Slovenec, pa želim veliko naročnikov in predplačnikov ter ostajam Vam udani
Anton Ajdišek, 3541—81 St. S. E.
New York City, 26. nov. — Cenjeni g. urednik! Ker Vas ne nadlegujemo mnogokrat, upamo, da bodete naši želji vstregli in ta naš dopis oziroma protest v nam zelo priljubljeni list “Amerikanski Slovenec” uvrstiti blagovolili.
Poročati nimamo iz tukajšnje slovenske naselbine posebnih novic. Da se naša naselbina dan za dnem znatno množi, je znano vsakomur, vsled česar je tudi društveno gibanje zmiraj živah-neje. Naše društvo napreduje lepo in si štejemo v ponos, da je naše žensko podporno društvo sv. Ane drugo največje slov. podporno društvo v Greater New Yorku. Ker pa ravno naše žen-
sko podporno društvo tako lepo napreduje, je samoposebi umevno, da imamo odbornice, ki so svoje naloge zmožne in se ravnajo natanko po pravilih društva kakor tudi naše dične K. S. K. Jednote.
Vendar se pa še zmiraj najdejo ljudje, ki hočejo naše društvo zasmehovati oziroma napadati. Tako se je na primer urednik “Glas Naroda” v svoji izdaji z dne 30. oktobra t. 1. med drugim tudi v naše društvo zaletel. V članku, j<i ga je v obliki dopisa brez-dvomno sam sklamfal in mu dal svoji osebi popolnoma primeren naslov “Komedije”, trdi, da naš slov. duhovnik' Rev. P. Zakrajšek med ostalimi tudi naše društvo komandira. Ne bi se spodtikale nad to trditvijo, ako bi ista ne izhajala iz peresa moža, kateri o društvenih razmerah niti najmanjega pojma nima; a če se pa urednik jed-nega slovenskega časopisa tako bedasto in nesmiselno zaleti, ga moramo smatrati ali navadnim notoričnim hujskačem ali pa umobolnim človekom, ki nikakor ne spada na uredniški stol, temveč v zavod za umobolne. Uredniku slehernega slov. časopisa v Ameriki so pravila naše Jednote dobro znana in vsak pojedini dobro ve, da možki ne morejo postati člani ženskih podpornih društev in kot taki nimajo nič pri društvih za komandirati. V to svrho imamo naš ženski odbor. Če pa urednik “G. N.” tega ne ve, mu pa pošljemo pravila, da jih malo prouči, če je sploh tega zmožen, kar pa seveda dvomimo. Ako pa ta kakor po navadi iz hudobije take trditve v svet trobi, pa odločno proti temu protestujemo in objednem izjavljamo, da Rev. P. Zakrajšek ni in ne bode pri našem društvu komandiral, kar si naj urednik “G. N.” za vselej zapomni.
V ostalem izražamo na tem mestu lastniku "G. N.” naše najiskrenejše so-žaljenje, da ne more na uredniško mesto dobiti človeka, ki bi bil zmožen urejevati list, kakor se to za jeden slovenski dnevnik spodobi, kajti lastnik bi moral sam uvideti, da večno napadanje na ljudi, ki v urednikov rog ne trobijo, ni niti zanj, tem manj pa za Slovence v tukajšnji, kakor tudi v o-stalih slovenskih naselbinah koristno. Pred nedavno nas je napadel zaradi slamnikarske obrti, za kar je dobil tudi dostojen odgovor, a sedaj se pa vtika v slovenska, podporna društva, ki mu niso popolnoma nič mar, kajti, kakor nam je znano, ta človek ni član niti jed n e slovenske organizacije. In tak človek se upa napadati Slovence, od katerih ima svoj kruh!
Konečno pošiljamo pozdrav vsem zavednim rojakinjam in rojakom širom Amerike, posebno pa članicam in članom naše K. S. K. Jednote.
Članice dr. sv. Ane št. 105. K. S. K. J.
Waukegan, 111,, >22. nov. — Dne 30, okt. je po svoji daljši bolezni za su-šico umrl Fr. Leskovec, član društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J., katero mu je preskrbelo lep katoliški obred in sprevod na pokopališče dne 1. nov. in ga je zročilo materi zemlji in mu voščilo večni mir in pokoj in da se enkrat prejkoslej vidimo skupaj nad zvezdami. Rajni brat je bil doma iz stare Vrhnike, župnija Vrhnika, kjer zapušča očeta in eno sestro in tukaj v Ameriki eno sestro, ki je v Donora, Pa. Lepo se zahvaljujem društvu Marija Pomagaj štev. 79. K. S. K. J., ki se je vdeležilo pogreba.
S nozdravom	P. S.
Čuden svetnik.
Sodnik: “Najprej ste ukradli 100 gld., sedaj pa zopet 80 gld. Kaj se ne mislite poboljšati?”
Tat: “Saj sem se poboljšal — za 20 goldinarjev.”
I POZOR! POZOR! I
S	\
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
1 SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
| Joliet Slovenk Bottling Co.
I
Chi. Phone 2932
N. W. Phone 5
Stan. Plione CM, 3541
M. PH1LB1N
5f5CassSt. Joliet, lil-
...Premog..
Kadar potrebujete premog, se obrnste do mene. Cena najnižja.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop jc najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna ia hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje ia prepričani boete, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla*
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljie por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodaja! dišeče smodite. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N W Phone 825.	Joliet, IB
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest Joliet lit
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET,
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
The L ff. tar Drug Ci.
LEKARNARJI.
Cor.
Street».
Bluff and Exchange JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ilwwsi

JOLIET CITIZENS BREWING CO
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
PINO PIVO V STEKLENICAH.
IPiite "Ells: Brand” nivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 28,
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me-•o po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba j, naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati na» v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Street». Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo v»» icj postregli z najnižjimi tržnimi c« nami... Mi imamo v zalogi vsakovrgt nega teta„
Za stavbo hiš in poslopij mehki u in trdi les, late, cederne stebre, desk* in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaincs »lic blizu novega kanala-
Predno kupiš LUMBER, oglasi g< pri nas in oglej si našo zalogo! Mit* bomo zadovoljili in ti prihrinili desat
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglv DES PLAINES IN CLINTON ST«
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron-Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
78,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
ir
PROSTOVOLJNA | ZAHVALA:!
pazite, komu zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: “Mnogo jf poklicanih, a malo izvoljenih!” Tako je tudi mnogo zdravnikov, kise po časopisih hvalijo na vse načine, a niti eden vam ne more pomagati, ker ni vsakdo sposoben, da vas zopet privede do popolnega, zdravja.
Slavni in najstarejši zdravniški zavod na svetu je jedino COLLINS N. Y. M EDICAL INSTITUTE kateri že leta in leta rešuje bolestni narod gotove smrti. Ni je bolezni katera bi ne bila dobro znana ravnatelju tega zavoda in katero bi on v kratkem času ne mogel ozdraviti, ako ravno vam nobeden drugi zdravnik ni mogel pomagati, ter obupal nad vašimživljeniem in zdravjem. Zatoraj rojaki! Poslušajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri vam pripo-ročuje: Ne pišite tem zdravnikom, kateri se po časopisih samo hvalijo, ter ne zametujte svojega zdravja in težko zasluženega denarja za draga in ničvredna zdravila, ker s tem samo trpite in si nakopljete prezgodnjo smrt.
Da se pa sami prepričate o zdravljenju slavnega Collins New York Medical Instituta pišite takoj danes po znamenito in vsakemu človeku tako potrebno in koristno knjigo: “Človek, njegovo življenje in zdravje,” katero dobite povsem zastonj, 16 centov priložite za poštnino in odpravo. Ta knjiga vas bode podučila o vseh boleznih, kako se imaste v bolezni ravnati in zdravje ohraniti kakor tudi skušnjah slavnega ravnatelja tega zavoda.
V slučaju, da potrebujete zdravniški nasvet in pomoč, obrnite se takoj edino le na ta zavod, kateri je bil do sedaj iu bode vedno le v korist in rešitev bolnemu narodu. Ne pišite nikomur poprej, dokler niste vprašali za svet in navodilo ravnatelja tega prekoristuega in rešilnega zavesla, ker ravnatelj vam daje zastonj, osebno vse nasvete in pomoč ustmeno ali pismeno. Ne odlašajte toraj več ter opišite takoj vašo bolezen in najsibode že kakoršnakoli si bodi zastarela, kronična ali skrivnostna, v svojem materinem slovenskem jeziku, naznanite koliko časa bolehate in koliko ste stari, ter naslovite pisma na
COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y.
Milostljivi zdravnik!
Srčna Vam hvala za poslane mi čudodelno zdravila, po katerih sem v tako kratkem času prehlajeuja, kašlja in katarja ozdi a ,*il.
Florijan Rak Herrmnie Pa.
Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za okoristilo knjigo “Človek, njegovo življeuje n
Bodite popolnoma prepričani, da bodete v kratkem zopet temeljito ozdravlj Vahooni ravnatelj je Dr. S. E. Hvndman.
■j	,	u o	oiXj IIJv.:VIV
saka slovenska družina bi jo mogla imeti
s	Medical Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.	ISS
I Uradno ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in | prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.		
	f		
		• - ;ir. /S	
			
			
			
			



NAZNANILO!
M———
KER JE POSEBEN ODBOR IMENOVAN, da izbere ali dobi brezplačno, kupi ali na kak drugi način preskrbi za državo Illinois, potreben prostor, sestoječ iz ne manj kot dva tisoč (2,000) oralov zemlje v enem kosu za prostor kjer se ima zidati novo poslopje za Illinois State Penitentiary in Bolnišnico za umobolne jetnike, v ah blizu mesta Joliet v državi Illinois, in
KER je ta odbor sedaj pripravljen sprejeti vse ponudbe za celoto ali posamezne kose zemlje, da se pripravi primerna lokacija za omenjene jetniške institucije v kateremsibodi kraju blizu mesta Joliet; ter je pripravljen se pogajati z posameznim ali vsemi, ki žele prodati zemljo imenovanemu odboru za prejomenjeno potrebo;
SEDAJ, TORAJ ta odbor želi, da vsak oni, ki ima kaj take zemlje naprodaj, pošlje svojo ponudbo v pisavi, ter omeni sledeče: (a) število oralov in ceno; (b) opiše naj svoje ponujeno ozemlje in posebnosti v to svrho; (c) ako ni njegovo zemljišče zadosti veliko, da bi obsegalo dva tisoč (2,000) oralov, naj opiše in naznani na kak način bi se mogla kupiti sosedna zemljišča, tako, da bi ista z njegovim vred, tvorila dva tisoč (2,000) oralov; (d) pošlje naj obris zemljišča, kakor tudi obris ostalih zemljišč, ako ni njegovo zadosti veliko, ki bi bila primerna za omenjeno svrho; omeni naj tudi javne pote, ki držijo čez imenovana zemljišča.
Take ponudbe z obrisom se naj pošljejo na: EDWARD COR-LETT, ATTORNEY, JOLIET, ILLINOIS.
Dano v Chicagi, Illinois, 6. novembra A. D. 1909.
JOHN LAMBERT,
JAES A. PATTEN,
IRA C. COPLEY,
Odbor za drž. jetnišnico.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
'Od njih”, odvrne kislo Janko, po-kazavši z roko Antonovo hišo.
Stopi k meni, ker ste se gotovo tam kaj menili, pa mi poveš.”
Janko je vstopil ter bil vesel, da je imel komu razkriti svojo žalost. Pa je tudi razkril vse svoje srce pred Jožefovo, ne skrivajoč pred njo svojih bolečin, kakor tudi želje, zbežati na tuje, da bi nikogar od tukajšnih ljudij večne videl.
‘Vidiš, vidiš”, reče na to Jožefova, ‘da vsakdo, ki je nesrečen, ima enako željo, kajti tudi midva z možem sva namenjena radi revščine odriniti na tuje in sicer prav daleč, v Ameriko.” ‘Kaj pravite, kaj?” zakliče začuden Janko.
O za Boga!” reče Jožefova, “nisem hotela tega povedati, pa ušla mi je beseda. Nu, pa ne pravi tega nikomur vsaj do jutri, ker že jutri odideva ter nočeva, da bi se od naju k<io poslavljal, ali naju oviral. Saj je že dovolj sramotno za človeka, da si v domačem kraju ne more pomagati ter si na tujem išče kruha.”
(Dalje prih.)
Compagnije ^ Generale ^ Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči* agent; 2i27 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17t» St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois.
Anton Nemanich & Son,
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebnišk
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 41*
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St	N. W. Phone 344
(Nadaljevanje s 5. strani.)
šele Božične praznike in srečno Novo leto.	Math Grili, tajnik.
Chicago, 111., 30. nov. — Naznanjam vsem članom društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., da so vsi člani sklenili pri svoji seji dne 28. nov., da bode dru štvo svoje mesečne seje imelo vsako drugo nedeljo v mesecu v ravno tisti dvorani in ob tistem času kakor dose-daj, in ne več četrto nedeljo, ampak vsako drugo. In ta prememba pa je zaradi zahteve od Jednotinega predsed nika gospoda Antona Nemanicha. To rej prihodnja seja bode 12. decembra 1. 1909. In te seje se mora vsaki član udeležiti, ker se bode volil novi odbor za leto 1910 in veliko drugih stvari pogovarjalo. In kateri se te seje ne udeleži, zapade kazni po pravilih. Torej naj vsaki toliko gleda, da pride in bode vse v redu.
Nadalje opominjam, da bode imelo društvo skupno sv. obhajilo 12. decem bra, torej naj vsaki gleda, da pride k spovedi 11. dec. zvečer in potem 12. zjutraj pri sv. maši bode skupno sv. obhajilo.
S pozdravom
John Wukshinich, tajnik, 2748 So. Trumbull Ave.
Jednoti. Želeti je, da se v največjem
številu vdeležijo ta dan točno ob V/2 uri v društveni dvorani. Vsaki član je pod kaznijo 50c, kateri izpusti glavno sejo brez važnega vzroka; le kateri so oddaljeni od društva in bolni člani so prosti.
Sobratovski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Matija Černetič, tajnik.
Priporočila.
Rojakom priporočamo naše pove zastopnike:
v Iromvood, Michigan,
J. MAVRIN;
v San Francisco, California, JOSIPA AVBELJ; v Sheboygan, Wisconsin FRANK SLABE, in v Denver, Colorado,
MIH. SIMCICH.
Upravništvo “A. S.”
HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant Kirinčich, 1212 N. Chicago St; tajnik: Mih. Podobr:v 920 N. Chicago St; blagajnik:] p Tušek, 205 Ruby St; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mest?.	om. Stefan-
, čič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant Mr ič, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. NAPRODAJ POCENI	DVE KU-
hinjske peči, ena za premog, a ena za plin. P. Rozich, 512 Lime St., Joliet, III.
ORGANIST IŠČE SLUŽBE; VEČ pove: Organist N. N., Amerikanski Slovenec, Joliet, III.	4t
NAPRODAJ KRASNO DONEČI klavir in drugo pohištvo, poceni. 1403 N. Clement St., Chicago tel. 6881, Joliet, 111.	52t4
POTREBUJEMO DELAVCEV. TU-kajšni premogovnik potrebuje najmanj 30 delavcev. Stalno delo in tudi slovensko stanovanje se lahko dobi, ker je tukaj več Slovencev in tudi slovenska gostilna. John Novak, Standard, III.
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTE® POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
Crab Tree, Pa., 22. nov. — Društvo sv. Antona Pad. št. 71. K. S. K. J. naznanja vsem udom dotičnega društva, da se bode vršila glavna seja na 5. decembra tega leta, katere naj se vsi udeležijo, ako nečejo biti pod kaznijo $1.00. Sicer društvo ne želi kaznovati svojih udov, ampak želi polnoštevilno udeležbo, ker imamo pri tej seji veliko za vravnati in poleg tega tudi voliti novi društveni odbor za leto 1910. In zraven pa opominjam vse one ude, kateri kaj društvu dolgujejo, da naj blagovolijo stvar poravnati, da bo meni kakor društvenemu tajniku laglje napraviti celoletni račun.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list, pa obilo napredka.
John N. Tome, I. tajnik.
Cumberland, Wyo., 11. nov. — Opozarjam vse sobrate živeče izven Cum-berlanda, da nekoliko bolj pazijo na pravila K. S. K. J. in da si preskrbijo popotne liste o pravem času, ker inače bode vsak takoj suspendiran, ker ako ne podpira član društva, tudi društvo m dolžno podpirati njega.
Nadalje vabim tudi vse bližnje sobrate, da pridejo gotovo vsi na redno mesečno sejo meseca decembra prvo nedeljo v mesecu, ker na ti seji se bode volil odbor za leto 1910. Kateri bi ne prišel in se ne mogel zadostno opravičiti, bo kaznovan za $2.00.
Jakob Jartz, II. tajnik.
Ustanovljena 1871.
TbB WIQ Goanty National Bank
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne nlogt ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Til Mili MmlMl
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 o.oi
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednili ROBT. T. KELLY, blagajnik
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostiln«,
ejer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sin o f f
N. W. Phone 6op.
»37 N. Hickorjr St,	Joliet
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR..
Točim vedno sveže pivo, fino kali -omijsko vino, dobro žganje in trži» sajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo#
TELEFON 7612.
on N. Broadway.JOLIET, ILT
Chicago, 111., 22. nov. — Opominjam ude društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., da bode sedaj mesečna seja ponavadi četrto nedeljo, to bode 28. novembra. In vsakega uda dolžnost veže, da se te seje vdeleži, ker se bode veliko važnih stvari razpravljalo in največ zaradi svojih mesečnih sej. Kakor smo videli v časopisju A. S. od gospoda predsednika A. Nemanicha, da mora imeti vsako društvo svojo sejo do 15. vsaki mesec, ker to tudi zahteva postava. Zatorej naj pride vsaki ud na sejo in svoj namen pove, ker to večinoma vsi vemo, da v dvorani cerkve sv. Štefana je prvo nedeljo seja v obeh prostorih in ravno tako drugo nedeljo. Torej kdaj bodemo mi imeli, bode pogovor.
Tudi opominjam tiste ude, kateri dolgujete za asesment in druge stvari društvene, kateri vse svoje stvari ne poravna do in ob seji, katera bode decembra meseca, bode ¡ključen iz dru štva. In bode vsaki ud dobil dopis, kdaj bode seja in koliko dolguje. Torej kateri želi biti pri društvu, naj to poravna, zakaj kateri bode izključen, bode si vsaki sam kriv.
S pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J. John Wukshinich, tajnik, 2748 So. Trumbull Ave.
Pohvalno pismo.
“Z veseljem naznanjam, da izmed vseh zdravil, katera sem poskušal za glavobol najbolj pomagajo Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo”, piše Rev. D. Fabricio, Rossiter, Pa. “Želim, da bi vsi bolniki vedeli o njihovih hitrih in prijetnih učinkih.” — Pomagali so drugim, pomorejo tudi Vam. Poskusite jihl Vprašajte po njih v lekarnah. Cena 25c za škatlico. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Novo Odlikovanje!
OR. FERDINAND HARTMANN
je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW Y0RKU
To novo odlikovanje našega zdravnika je velika sreča za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni

PAZITE Dr. Ferd.
pišete kateremu zdravniku
i
Hartmann veli t „Poprej nego 1 poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opis e iskreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je storiti. On trdi, da večina boleznij, na katerih naši rojaki trpijo, p/ihaja vsled nepiavilnega delovanja 1 pokvarjenja krvnega sistem"
DR. FERI HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONIČNE BOLEHNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor tudi za VSE BOLEZNI MOŽA IN i „JE — nima toraj bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATORAJ ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a-li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna.pomoč in najboljša zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Dr. Ferd. Hartmann
S».IH East 11. St. New York, N. Y.
fsm
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika
JOHN W. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Svoj k svojemu!
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, IH.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N..W. Tel 263
0\\\\\VVV\\\\\\\\\\\\\\\\>\\\\\\\\\\\\\VV^\\\\\YVW\V\V\\\\\\\\\\\\\V\\Y\VV\Wg;
I Pazite na oglas (
So. Chicago, III., 22. nov.—Na znanje članom društva Vit. sv. Florijana št. 44. K. S. K. Jednote. Društvo je odločilo po navadi glavno zborovanje in volitev dne 5. decembra t. 1. ko se bode volil odbor za prihodnje leto 1910. V previdnosti moramo biti, da se izvolijo pravi in navdušeni člani, ki so naklonjeni delovati v korist društvu in
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvomičar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap band« in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
I
za ugodne novice od zemljišča ‘4The Grand Arizona Copper Co.” Kapitan A. G. Isaaeson iz Eveleth-a, Minn., ki ima 20 letno skušnjo v rudarstvu, je te dni odpotoval, da pregleda zemljišče te družbe, in bo kmalu naznanil o stanju istega v tem oglasu. Zadnjo spomlad je to zemljišče ogledal g. Ww. Mihelich, znan slovanski rudar v Bisbee, Arizona. On pove o tej zemlji mnogi jo livali.
Ali hočete narediti velik dobiček? Kupite delnice od “The GrandAri-zona Copper Co.” le po 00 centov.
0. E. PETTERS0N & C0.,
213-14 First National Bank Building,DULUTH, MINNESOTA.

Ljubljanska kreditna banka r Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qr1
račun ter je obrestuje po čistili	./O
Kupuje in predaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
Rezervni sklad K 300.000.
I TTI1 WWW HITI ■ m * ■ F¥¥TTTT1TI ■ ■ ■ ■ ■ ITTTVTniTTTVTTTVT