Razne stvari. lz domačlh krajev. Slovensko politično društvo za slovenjegraški okraj priredi dne 10. maja popcludne zborovaaje v prostonh oadotne kmetijske zadruge. K obilai vdeležbi vabi odbor. Osebne vesti. Avskultaatom so imenovaai pravai praktikaati: Fridenk Mariaitseh pri okrožai sodaiji Maribor, Jaaez Fermevc ia Fraac Bicek pri okrožai sodaiji Celje. Mariborske aovice. Pri tukajSaji okr. sodniji je bd obsojea 171etni posestaiški sia Fraac Ple6ko iz Podove zavoljo težke telesae poškodbe na tri meseee težke je6e. — Tudi zavoljo težke telesae poSkodbe je bil obsojea delavec Jožef E,chmayer v Mariboru aa dva meseca težke }e6e. — V poadeljek se je vršila obravaava proti ageatu Fr. GradiSaik ia Rozaliji Golob iz GruSove, ker sta prodajala poaarejeao surovo maslo. Prvi je bil obsojen na tri dai ostrega zapora ia Golob pa aa 24 ur ostrega zapora. — Porotno zasedanje v Mariboru. Za drugo porotao zasedanje t. 1. v Manboru so imeaovaai kot predsedaiki porotaega sodišča dvoraik svetaik ia predsedaik okrožne s-odnije Robert Greistorfer ia kot ajegovi aamestaiki visji deželao-sodai svetaik dr. Fraac Vovšek ia deželno-sodna svetaika dr. Fraac Pevec in Aatoa Morocutti. Iz pošte, PoStarjera v Pristovi je imenovaa pomožni poStai uradaik Erail Svišaj v Celju. — SkuSajo brzojavnega upravnika sta aapravila poštar Jožef Stadler v Št. Petru pod Sv. gcrami ia poStai opraviteli Jožef Kunej v Podsredi. — Med poštaima uradoma Mala Nedelja ia Ljutomer se je uvedla z 10. t. m. poStaa zveza z vozom, ki vozi vsaki dan. — S 1. majem se ustaaovi poStai nabiralaik v Goraji Rečici, ki bode imel trikrat aa teden zvezo s poSto v LaSkem trgu. PoStai pot bo Sel vsaki torek, 6etrtek ia soboto. — Za6eaši s 1. majem se bode nastavd pri poSti v Ivanjkovcih poStai pot, ki bdde obhodd vsak tedea trikrat Ruae6, Švabje, Staaovao, Mihalovce, -Svetiaje, Mali Brebrovaik, Velieaae, Cerovec ia Zeroviace. Razven v Švabjem, Mihalovcih ia Cerovcu se ustaaovi poštai aabiralnik. Okraj Mali BrebrovBik, ki je do sedaj spadal pod podro6je poSte Sv. Miklavž pri Orraožu. je od 1. maja t. 1. v podrcčju pošte v Ivanjkovcih Castnim občanom je imeaovala občina Cirkaica (!) Bačela. okraj. zastopa dr. Schmiderer ia se ceio, tako poročajo neinški časopisi, enoglasno! Odločen narodnjak. PiSe se Barn: Odličea Sloveaec v Brežicah je koj drugi daa po aemških aemihh odpovedal aakupovaaje pri aasprotaem trgovcu. Zivel! Nesramna nemška zavijanja. V Brežicah so v aoči po vohtvi aapadli aa8i aa sprotaiki ia od njih najete barabe s kameBjem Narodai dom ib župaiš6e ter potrli Sipe. Zdaj pa taje to aesrarnao dejaaje ia pišejo po svojih nemških 6asopisih, da so to storili Slovenci nalaSč, da bi mogli tega dejanja potem dolžiti Nemce. To je skrajaa aesratanost ia laž brezbožae ia ohole fakiaaže. Ia ti, sloveasko ljudstvo, si pustiS to dopasti, tebi ae vskipi kri pri tem aatolcevaaju! Ali je tvoj tilnik že tako aavajea tujega jarma, da ga aiti ae čutiš? Ali ho6eš kakor pes 8e dalje poljubljati roko, ki te bije po obrazu? Vstaai kakor edea mož ter si prepovej eakrat za vselej take aastope! Na svoji zeralji bodi Sloveaec gospodar! Letošnji nabori. V političnem okraju Maribor: v Slov. Bistnci je prišlo k naboru od 425 pozvaaih 374 ter jih je ostalo 97; iz mariborskega okraja je bilo pozvaaih 974, prislo jih je 892, ostalo 219; pri Sv. Leaartu v Slov. gor. je od 309 pozvaaih doSlo k aaboru 277 ia je od teh ostalo 103. Skupaj je od 1543 aaboraikov ostalo 419, torej več  kot 27 %. — V Slovefljgradcu je ostalo od 316 aaburaikov 76, torej 24%- Nesreča. Minoli četrtek \e zakunla hči viaičarja Pečar v Leitersbergu peč za kruh. Odšla je potem v vinograd aa delo ter pustila pet otrok v sobi. Od žareče peči se je vaelo perilo, ki je ležalo aa klopi. Cez ae koliko 6asa je slišala v sobi ropot in misleč, da je padel kateri otrok, šla je hitro v sobo. Prestrašena aajde v sobi polao dima. S pomočjo aekega delavca je zaosila aezavestae otroke aa prosto, kjer so si malo opomogli. K sre6i je bilo eao okao malo odprto, da je dita odhajal, drugače bi se bili otroci zadušili. Ropot je povzručiia ura, ki je padla na tla, ku je začela goreti ter aa ta način povzročda, da je Pečar Sla v sobo. Pohvalao priznanje je izrekel deželai Solski svet aačelaiku krajaega šolskega sveta ia župaou g. Aadreju Aatloga v G tovliah, aaCeloiku kraja. Solsk. sveta ia sol. nadzoraiku Gustav VodoSeku. občia. predstojaiku Ferdiaaadu Ros v Trbovljah, aa6elaiku kraj. Solskega sveta ia županu Martiau Pintar ter aadučitelju Matiji Kavčič v Kloštru za požrtvovalao ia podporao delo pri z;daaju Solskih stavb. Umrl je v Koajicah 661etni k!ju6avaičarski mojster g. Jožel Wresyaig. Bil je aaS aarodea aasprotaik. — Pri Sv. Ani v Slov. goricsh je dae 5 aprila umrla soprvga trgovca Mittererja, stara 53 let. B-la je pridaa žena. Pogreb je bil dne 7 apnla popoludae, Blag ji spomia! — V poadeljek 27. t. ra. v jutro tri četrt aa 9. uro je po tuu6ai bolezai, prevideaa a sv. zakrataeati, mirao v Gospodu zaspala pri svojem siau g. Feliksu Majceau, aadučiteliu v Lehau blaga gospa Karoliaa Majcea, 71 let stara vdova Tomaževskega aaduftitelja g. JožtJa Maiceaa, mati preč. g prof. Ferdioaada Majceaa v Pruju. Trnplo dragft pokojae se je 29. l. m. aa pokopališču pri Št. Lovreacu izročilo tnateri ze.aiii, dušo njeno pa priporodamo v blagovoljno raolitev. — V turek, 28. t. m. je uajrl gostilmčar Karol Sollag v Zataarkovi pri Št. Leaartu v Slov. gor., v starosti 56 let. Narn Sloveacem ai bil prijazea! — 25. mal. travaa je umrl Jaaez Ov6jak, posest. v Verheh pri Sloveajgradcu v 81. letu. Bil je 31 let župaa, 34 let ud krajaega šolskega sveta ia več let ud okrajnega odbora, kjer ie zmiraj deloval v blagor našega aaroda. Kako je pa bil rajai v 6asti v svoji občini, se je pokazalo dae 26. grudna laaskega leta, ko je obhajal svoj 80. god. V predvečer nmenovaaega dae mu ie izreke! t. biiaski rdb r za njeg >vo vefiletao skrbno županovan;e v prid občine prisrčao zahvalo. Rajai je pa tudi bsl vse časti vredea mož, ka,jti bil je prvuboritell za aarodae pravice. Varu, dragi Verhljani, aaj bo za vzgled vestaega delovaaja ia izpolaievaaia narodaih dolžaosti! Njernu pa naj da Bog ve6ao plačiio! — Umrla je v Ivajadovski občiai 21. t. m. Barbara Lasbaher v 76 letu. Rajnka je bila pridaa ia krščanska žeaa. Nai ji bo zeraljica lahka! — Umrla je v petek 24. t. m. Uršula Radej, posestaica aa Zidaaci pri Rajhenburgu. stara 67 let. Mučila jo je večletaa bolezea. Bila je vrla gospodiaja, ia velika dobrotaica revežem. Naj v miru počiva! — Cesar je pomilostil od mariborskega porotaega sodiS6H aa srnrt obsojeaega zidarja Iga. Pafko iz Rogoznice. Najvisje sodiš6e ga je zdaj obsodilo aa 18 let težke poustreae je6e. Vožni red Ljatomer—Spilfeld. Od 1. maja bodejo vozili v vsaki smen vsak daa trije osebai vlaki: 1. odhod iz Ljutomera ob 4. uri 10 miaut zjutraj, prihod v Spilfeld ob 6 uri 40 miaut zjutraj 2. dodhod iz Ljutomera ob 10 uri 40 miaut; opoldae, prihod v Spilfeld ob 1. uri 22 miaut popoldae; 3. odhod iz Ljutomera ob 5. uri 29 rniaut popoldae, prihod v Spilfeld ob 8. uri 6 minut zve6er. V aasprotai smeri: 1. odhod iz Spilfelda ob 7. un 25 miaut zjutraj, prihod v Ljutomer ob 9. uri 55 miaut dopoldae; 2. orth^d iz Spilfelda ob 2. uri 5 miaut popoldae, prihod v Ljutomer ob 4. un 38 mi- nut p> p Idae; 3. odhod iz Spilfelda ob 7. uri 6 noir'Uf zve6er, prihod v Ljutomer ob 9. uri 38 m i ut zve6er. Ptujske novice. Na sejmu dae 24. t. m. }e UHrndel Štefan Sprejem iz Hrvaskega čevijarju MatjaSiču 6evlje v vredaosti 8 K. — P-<u|ski s.idaiji so bili izro6eai: Jožef Kostanje^c, Janez Krajnc od Sv. Marka, Iga. Zupaoec iz Mrklevasi ia Martia Kodrič iz Majsptrga zavoljo aeprevidaega ravaaaja z orrdjem pii velikcao6aem streljaaju; Alojzij P< lanee. ker je žugal svoji žeai, da jo bo ubd. Obdolžeri je tudi redi moteaja vere. — Pn zidnji seji ob6iaskega sveta so dovolili mestai or^etje aemško-protestaatskemu »šulferaiau« 100 K podpore. K društvu za ohraajeaje avstrijskega viaarstva pa aiso hoteli pnstopiti. Iz tega se vidi, da jim je blagostaaje Ijudstva deveta bnga, samo za svojimi tevtonsku- protestaatskimi cilji drvijo slepo ia v te uameae vse žrtvujejo, akoravao si s tem sj*nai sebi 8kodujejo. Napad na slovenski krajni šolski svet! Iz Hajdiae priPtuju nam pišejo: PredrzBost ia kratkovidaost »Štajer6evih« privržencev se je v vsi aagoti pokazala tukaj ob vohtvi Solskega Bačelaika. Kmet kmeta, tako so vpili ob zadajih državao- ia deželao zborskib volitvah aa komaado svojih višjih jz Ptuja Pri volitvi šolskega aačeJBika, za katerega je vsak pošten kmet sposobea, so pa oddali glasove za gospoda Maksa StraSil. Štaierčijanci! ali Be slišite trave rasti ? Ali ae vidite, kako zasramujete s tem sami sebe ia svoje soob6aBe, ko asmate aobeaega izmed vseh za spo3obaega, ia volite gosposkega bogatiaa, ki aiti ae prebiva v vašem Solskem okrožju ? Pa kaj vse to, komaada je komaada! Pri volitvi ie priSlo do žrebaflja. Zreb ja odločil za vrlega SloveBca Andreja Šlambergeria, Strašil je propadel! — S čiin pa g. Maks Strasil kaže skrb za blagor ljudstva, da mu ga ho6ete izro6iti? Ali s tem, da drži z nemškimi Ptujčani in vašimi aarodaimi aasprotaiki ? Ali s svojo veliko šaopsarijo, iz katere se daa za daevom sipljejo cele trurae opojeBih aesrečnežev, hite6ih v svojo telesBo in dušao aesre6o? Pa kaj to mari g SlraSilu, samo da se maoži Bjegovo premožeaje, 6etudi aa ljudsko aeizmeruo nesre6o. Morebiti je, pa kaj drugega, kar vas veže aa gospoda Maksa? Kakor maogok|e drugod, tako se tudi zlasti aa Ptujskem polju aaše ljudstvo vedao bolj vtaplja v žganju. Ako bo 8lo tako naprej, mora kuaalu izgiaiti vse blagostaaje, preaehati vsaka družiaska sre^a, liudstvo do cela posuroveti ter duSao ib telesao oaemoči. Tu ai druge porao6i, kakor modra, ostra postava zoper pijančevaaje iB prodajaoje opojBih pija6. Zato pozivamo vlado: le hitro aa daa s to postavo! Slovenja ves pri Ptnjn. NaSa občiaa je stala do sedaj vedao trdao aa narodai strani in se kazala vedao vredaa svojega lepega imeaa. Pred letom pa je bil tako aesrečno lzvoljen za župaaa Jaaez Petek, ki }e tako kratkovidea, da je postal pristaS nemškutarskega »Štajerca« ia se da kot župaa vuditi od aaSih narodnih aasprotaikov. Proti aaSemu župaau izjavimo sledeče: 1. Mi smo verai Sloveaci ia odlo6ao odklaajamo za svoj^ga župaaa pristaša veri ^ovražnega aemskutarskega »Štajerca«. 2. Mi ho6emo svojo občino sami voditi ia protestiramo, da bi se od aas izvoljeai župaa ravoal po komaadi g Maksa Strašila iz Brega, temveč župan se ima ozirati aa aašo voljo. 3. Mi ae damo svoje Sole sloveaskemu aarodu sovražoemu ptujcu v roke, ampak hočemo iraeti za načelnika krajnega solskega sveta veraega ia narodnega moža iz svoje urede. Zato protestiramo slovesao proti temu, da je aaš župaa oddal v naSem iraeau glas za g. Maksa Strašila, ki aiti ae prebiva v nadem Solskem okrožju. 4. Mi ae pustimo svojih rečij izdajati za aobeno ceao. 5. Borao si preraislili, predao bomo 8e kedaj volili Jaaeza Petka za svojega župaaa. Amea. Pišečke novice. Dae 24. aprila srno pokopali mater 6. g. župa. pl. Pohla. Dosegla je starost 63 let in je bila vzor pobožae ia skrbne žeae. Spremilo jo je k ve6aemu počitku veliko Ijudstva, Solska mladiaa ia sedeai duhovaikov. — Na belo aedeljo so se pri Sv. Jederti poaesre6ili pri streljaaju trije faatje. Pri nabijaaiu topiča se je ta sprožil ia vael poieg ieže6i smodaik. Naeakrat so bili vsi v ugnju, obleka aa ajih g >ri, vatjajo se po tleh, da si pogase ogeai. Ot»razi so bili strahovito opečeaj, a oči, hvala Bogu, rešeae. Zdravijo se v bolaiSaici v BrPžicah. Zavoljo goljnfije je bil obsojea dae 28. apr. od porotaega sodiš6a v Gradcu 72 let fctari Jaaez Deutschmaa od Sv. Leoarta v Slov. gor. aa 18 mesecev težke je6e. Iz Polja. Povozil se je 14. t. m. obfiespošt. posestaik Jožei Golec, ker se mu je konj vstrašil ia Bjega z vozom vred prevrml. Poskodoval si je eao aogo, da Se zdaj ae more s postelje. — Nagrado 100 K je dobil Jožef Debelak, mežaar v Polju, za 471etao evesto službovaaje. — Z ipet je prikobacala tista krota »Štajerc« v aaSo faro v eaem iztisu. Ako ae bo opustil doti6ai ta list, ga bomo prihodBjič objavili. Iz Orehovske vasi v mariborskem okraju se aam piSe: Dae 24. aprila je bil v aaSi občiai zaameait dao zmage poSteaih Slovencev aad aemškutarskimi aasprotaiki. LešBik, FaleS ia Bekateri ajihovi pnvržeBci so aamreč zoper prvo občinsko volitev vložili protest po zaaaem protestaatu dr. Mav lagu v Mariboru Dežeiaa vlada je hitela vstreči temu rekurzu Imeli smo torej tekom pol leta dvakrat obsiaske volitve. Ali aaši aarodai aasprotaiki. ki so hoteli pri tem ogaju svojo kašo pogreti, so se 6udovito varali. Pri poaovljeai volitvi dae 24. aprila so voljeai sami aaši, aasprotaike smo koreaito pomedli iz občiaskega odbora, aobedea ne sedi ve6 med odboraiki. Navdušeaje med volilci je veliko. Cast. nasim možem! Nesreda v rudniku. V premegokopu v Hrastaiku so se vžgali pliai ia so vsled ogaja smrtaoaevarao poSkodovaai preraogarji Fraac SlapSek, Mat. Zajc ia Fr. Zelič. Okradel je v Zabovcih Aatoa Arbeiter posestaiku Lovreacu Meglič 450 K. Tat je že v Ptuju zaprt. Mrtvega so nasli 20. t. m. 571etaega kočarja Jožefa Ogriaec iz ob6iae Sv. Martia pri Celju v kolaraici posestaika Florijaaa Lorger v Koritaem. Vsled preobilao zavžitega žgaaja ga je zadela kap. Nadepolni otroci. Dae 11. t. mes. je zabodel llletai Leopold Fraatura lilletaega Jožefa Napast v Strazgojncih z nožem v aogo. Šolarja 8ta se aa potu proti domu stepla Za Boga, kara pridemo. (:e se že tako majhni pagiavci tepejo z aoži! Surovost. Premtgar Mihael Sore je pretepal 20. t. mes. svojega 181etBega siaa ia ga vrgel aa tla, da mu je zlomil desao nogo. Faata so prepeljali v bolaišaico v Trbovljah. Pri velikonočnem streljanju sta se poBesre6ila Miha Sumrek ia Fraac Šulc iz Pirženbrega pri Brežicah. Celjske novice. Celjska aemška tvrdka Schmidlaovi aasledaiki je aazaanila trgovskernu posojilaemu društvu svojo Bezmožaost plačevanja. Med celjskimi Nemci poka! — Celjsko pevsko društvo priredi v aedeljo, dae 3. raaja t. 1. v dvoraai »Narodaega doma« narodao igro s petjem »Deseti brat«. Gostuje g. Danilo u Ljubljaae. — Celjski porotniki. Glavai porotniki: Rudolf Seaica v Zalcu, Fraac Gradt v Braslovčah, Fraac Koruo v Braslovčah, Josip Kos v Oplotaici, Alojzij Ritter v. SchildeBfeld Ba VraBskem, Gašpar Treo v Celju, Aat. Turažek st. v Zlaboru, dr. Josip Georg v Šmarju, Jeraei Smogavc, posest. v Kotu, Iv. Makesch v Celju, Alojzij Cvahte v Št. JerBeju, Aatoa Tischler v Vitaaju, Fraac Lorber v Zalcu, Jaaez Stark.1 ml. v Sevaici, Fraac Mar6i6 v Slovea. Gradcu, Aatoa KoStomaj v Gaberju, Jurij Šibaaec v KoajiSki vasi, Fraac Hodaik v Zalcu, Fraac Siiaoa6i6 v Sevaici, Fraac Mehtik v Gorajem gradu, F r. Skala r Doleaji vasi pri Žalcu, Jaoez Zottl v Koajicah, Fr. Koleac v Re6ici, Fraac VoSajak ml. v Šoštaaju, Martia Ogorevc v Koajicah, Avgust Herdea v Laškem trgu, Karol DruSkovic v Ljubaem, Josip ZabukovSek v Oju, Matija Kavei6 v Št. Juriiu, dr. Rihard Zieragast v Slovea. Gradcu, Jurij Stropaik v TnpolSici, Henrik Scheuermaaa v Celju, Hear. Wallaad pri Sv. Duhu, Josip Veguad aa Zedišaikovem bregu, Jak. ZdolSek v SerSovici, Karol Socher, ageat v Celju. Narnestaiki: Jaaez Skoberae v Libojah, Fraac Dora aa Stareragradu, dr. Fr Prnmsak v Celju, Peter Majdi6 aa Spod. Hudiaji, Ferdo Golograac v Gaberjih, Igaacij Jekl v Vojaiku, Fr. Snbar v Celju, Fr. Okora v Škofjivasi, Josip Adam Kožuh v Škofjivasi. lz celjske okolice. Deželai 8ol. svet je skleail, da se ustaaovi dekliska štirirazrednica za celjsko okolico. Zaradi nmora hotelirja Wnlfa v Pragi aa smrt obsojeai vojak Pu6ko od Sv. Jakoba v Slov. gor. je v ječi aa srart bolaa. Obsodba pa še oi potrjeaa, temu6 je vojaSko sodiš6e začelo z aovimi poizvedbami, kojih koaea pa zatožeaec vsled jetike gotovo ne doživi. Občinske volitve v Skofjivasi se bodo v kratkem vrSita. Obcinski zastop so Sioveaci Se le komaj pred par leti iztrgali iz nemSkih krerapl|e^ ia zdaj se jim je zopet zbudila želja, da bi dobili kako besedo v zastopstvu. Sloveasko političao društvo priredi v kratkera shod, da volilcem razloži aakaao Bern6urske stranke. Zsvedni BarodBi volilei bodo tudi tokrat storili svojo dolžaost! Samomor. Posestaik Matijas Peklie v Dobriai pri Rogatcu se ie ustrelil 22 t. m. Zadel se je v leve sence tako, da mu je raztrgalo celo lobaajo. Neozdravljiva bolezea je vzrok samoraora. Okrajai zastop Brežice. Nemci iraajo po zadnjih volitvah v okraj. zastopu dvetretjiBsko večiao. Od veleposestva so voljeai: Hugoa kaez WiadUchg<atz, Alfr. vit. Moscoa, dež. ia drž. poslavec, graS6ia. Badzoraik dr. Karl Leuschfler, brežiSki župaa Aug. Faleschiai, Gustav del Cott, Adolf Gabritsch, Iga. Pribelraayer, mestjaai, Ivaa Gerjevi6, velepos. Mesto Brežice je izvolilo v zastop sledeče: Karl Leiter, Jaaez Oraig. Viac. Grebeag, Aat. Kimpolschek, dr. Hermaa Wiesthaler, Jaaez Piateritsch, Jos. Klobutschar, Jaaez Schraidt ia Karl del Gott. To je nemška straaka okr. aastopa. NaSe Barodoe može snao že zadnii6 objavili. Cerkvene stvari Sv. Peter pri Mariboru. V zavodu 66. Solskih sester v Št. Petru pri Manboru so gojenke pnredile zadnji 6etrtek dae 23. apr. papeže? jubilej. Posebao je ugajaio petje ia uprizoritev živih podob. Podobe so predstavijale delovaaje cerkve med različaimi redovi ia deli sveta. Navzo6i so bili pre6. g. kan. Bohiac ia drugi go^podje iz Maribora. Razstava cerkvene oprave. Prihodajo Bedel|u, dae 3. maia 1903 ob 11. uri dopoldne bo v samostaau vele6. ob. fraoeiSkaaov slovesao se (jdprla razstava cerkveae oprave družbe vedaega češčenja. Razstava se more ogledati isto aedeljo ia aasledaje tri dai. Podeljena je župaija Sv. Jurija aa RemSaiku 6. g. A. Podviaski, katehetu v Ptuju. V Kozjem sta zopet izvoljeoa cerkv. ključariem vzoraa kmeta Mih. VolavSek (petokrat) ia Anton Novak (drugokral). Na Pilštanju so v sredo 22. mal. trav. obhajali 251etoico, udkar se je ustaaovila bratov86iaa karmelske Matere Božje. Orušfvena poročlla. Slovaaska čitalnica v Mariborn. V soboto, dne 2. maja t. 1. bode imel v mali dvoraai Naroda. doma g. profesor Franc Jerovšek zaaastveao predavaaje »0 Pompejih«. Začetek je ob polu 8 uri zve6er. — Vstop je prost. Kat. slov. izobraž. drnstvo v Stn- dencih pri Mariboru priredi v nedeljo 10. maja vrtao veselicn s slavaostaim govorom, petjem ia tamburaajem, Saljivo poSto, potem šaljivim streljaBjem ia razhčntmi drug rai zabavami aa vrtu gostilae g. Robi6a v Lembahu. Sloveaci iz Manbora ia okolice, naj t>o 10. maj aaS cilj Lembah! Slomšekova zveza sloveaskega u6iteljstva bo zborovala o biakoStih v punedeljek iB torek v Liubljani. Prosimo, da se krS6aasko misle6e ufiiteljstvo že sedaj pripravlja Ba ta shod. Kdor ima kaj Basvetuv zaradi sboda ali kaj drugega, naj spuru6i predsedaiku »Zveze«. Zelimo, da zmožne tovanšice ia tovanSi ter gg. pnfesorji io katehetje priglase poro6ila vsaj do 1. maja. Zadostuje aaslov ia razporedba. I/brah se bodo najprimerB \ši ia Bajzammivejši elaaki. Vse dopise, ki se ti6ejo sh >da, p>ro6il i. dr., prosimo na aaslov: Franc Jaklič, u6it. v Dobrepoljah. Ormoška čitalnica priredi v aedeljo, dae 3. majaika t. 1. gledaliSki ve6<r v ormoSki sloveaski Soli. Upnz ri se: 1 Mutec, veseloigra v eaem dejaoiu; 2 Bratraafc, burka v eaem dejaBju; 3 P>poloa žeaa, veseloigra v edaem dejanju Za6etek je ob pol 6 uri zvečer. Vstopama je za stoji8*a 20 v, za sedeže 40 v V St. Janža naDrav. polju bo imeio »Katoliško izobraževalao društvo« dae 10. majaika po večernicah svoj ustaaovai zbor v Sulskih pmstorih. Govoril bo zaaai buditelj ia ljubitelj mladine Fr. Sal. G<..<mil3ek. provizor pri Sv. Barbari pod Vurbergom. Vrla mladiaa šeatjaaževska, pa tudi vi odrasli, o6etje ia matere, vdeležite se v obilaem številu tega shoda, da pokažemo, da se tudi mi probujamo ia vaemam;> za aapredek ia pravo omiko. K zborovaaju je tudi obljubil priti tamburaški zbor hajdinskih mladeaifiev. Iz Luč pri Ljubnem. Vstaaovijeaje slov. katol. izobraževalaega druStva se je dae 20. t. m. jako dobro obaeslo. Vdeležba je bila maogobrojaa, aavduSeaje veliko. Zaklučili smo z veselim petjem, katero je pokazalo, da se tudi med vrlirai možaki aajde glas, katerj je pohvale vredea. St. Pavel pri Prebolda. Veselico kat. izobraževalnega druStva od zadaje aedelje aaj vam opiSem? Je pa6 bilo tako, kakor povsod, kjer naša vrla sloveaska mladiaa javao aastopa. Sama aavduSeaa, tudi druge navdušuje za vse lepo ia vzviSeao. Prizaati se mora, da gre saviajski doliai prveastvo glede živahaosti v izobraževalaih druStvih. Kje se ve6 bere, ve6 dobrih predstav pnreja, kakor tukaj? Ljudje so glede tega razvajeai, tem težavneje jih zadovoljiti. Pa veadar se je to v polni meri posre6ilo aaSim rnladim jgralcem prete6eao Bedeljo. Naravaost imenitea je bil mojster Peter v veseloigri »Zamujeni vlak«, izvrstao so se postavili tudi drugi, ki so mu ga pomagali zamuditi Nato je maia Brazdijaaka pogumao deklamovala »Sloveaka sem«. Prekrasao je vspela druga igra: »Dve materi«. Ker se je prvikrat igrala Ba štajerskera odru, prišli so jo tudi od drugod maogi gledat. Njena vsebiaa aa kratko je: Deklice gredo na božjo pot v Loreto, med aiimi Olga, hči grcfice Ljudraile; aa povratu jih vjamejo morski roparji; druge izpuste, le Olgo pridrži roparska kraljica v je6i, iz katere jo Marija reši ia aazaj v materiao aaro6je pripelje. To vse je razpredeao v Stirih dejanjih. Glavaa vloga Ljudrnile je bila v vajeaih, spretaih rokah; dovrSeao je igrala »teta«, Olga v je6i pa je umetao očarala ia gaaila vse. Ljubki so bili aageli, lepo se je podal pevski zb-r romaric ia žaajic ia ob koacu se je ob beagaličai Iu6i veličastao izrekla Mariji zahvala. Kratko: vsi so igrali izborao in dosegli tak vspeh, da je šel skozi zbraae stotiBe le ea glas: to igro hočemo Se eakrat videti! Na ob6ao željo torej priredi aade izobraževalao druStvo 4. povelikoaočao aedeljo dae 10. maja Se eakrat igro »Dve materi« ia burko >Kmet Herod«. Sosedje, 8e eakrat ste povabljeai v Št. Pavel! Iz drugrlh krajer. Dve soprogi in en sam soprog. Pred aekaj leii ooiraeil se je duh Idi Flagger, so- progi aekega petrolejaega milijonarja, tako, da so jo morali oddati v blazaico. L. 1900 se je pa v državi Floridi sprejela postava, ki dovoljuje zakoasko Io6itev zakoaskita, 6e se }e eaemu zakoaskemu zmeSalo. Flagger se je te postave poslužil ia se aa novo ožeail. Sedaj je pa prva ajegova soproga popolaoma ozdravela ia aastaae vpraSaaje, katera obeh je pravaoprava žeaa ajegova. Telesne ostanke evangelista Marka SO našli. V Rimu se je pred kratkem posre6ilo aajti grob evaagelista Marka ia sicer se je aašel ajegov grob v katakombah sv. Cecilije. Dokazaao je, da so se aašli pravi telesai ostaaki evangelista Marka. Prvi roj čebel. Na Savi ob južai železaici je bil dae 20. aprila ob 6etrt aa 12. uro prvi roj aa posestvu g. M. Molka. Gotovo kaj posebaega zdaj, ko je saeg aa okrog in burjevo vrenie. To aa »skomiae« čebelarjev. V blaznosti razmetal 30.000 kron na ulico. Neki duaajski trgovec je popotoval v FraBkobrod od Meai aa Nemškem. Tu je pa zblaznel in v blaznosti začel sipati deaar med ljudstvo Ba cesti. Prihiteli so urao policaji, ki so deaar pobrali ia aesrečaega trgovca odvedli v blazaico. Speča deklica. Zdravaiki v Salt Sake City se zamaa trudijo prebuditi 22 letao deklico Bessie Kaechtovo, katera že 28 dai neprestaao spi. Kako bolezea ima dekle, katero so dovedli v neko oadotao bolaišaico, ni aikomur zaaao. Bolaica leži mirao z zaprtimi o6mi, ajeao dihaaje je pravilao, le včasih je opaziti lahko gibaaje njenih trepalnic. Ako jo kdo potol6e po čelu, jo uekoliko vznemiri, toda ae dovolj, da bi jo prebudil. Vrhunec lažnjivosti. V neki gostilai so se pogovarjali gostje, kako se pogosto pripeti, da živali vzgojijo mlade od drugih. Nadlogar, ki je bil v družbi, je aestrpao čakal, da dokoača ajegov prijatelj povest o aeki psici, ki je vzredila dve majhni ma6ki. Slednji6 za6ae oa: >To vse ai Bi6! Jaz sem imel Bekoč kokoS z enim piščetom in eaega psa. Po nesreči se je kokoš ubila in zdaj je pazil na piS6e pes, bržkone, ker se mu je uboga sirota smilila. Zdaj pa pomislite, dragi moji«, koačal je aadlogar resno, >to piSče pa zdaj — laja.« Volkovi požrli moža. Ruski list »SeverBy Kraj« poro6a slede6e: Pred aekaj daevi sta aek mož ia žeaa zapustila svojo rodao vas blizu Vitebeska, da popeljeta svoje dete h krstu k najbližji cerkvi. Na potu so jih zalotili volkovi. Mož je ukazal žeai, aaj vrže dete volkovom, da se oaa resita. Oaa se je braaila, na kar je je oa izkušai iztrgati z ajeaega Baro6ja. V borenju je padla mati z detetom raz saai ter sta se oba trkljala v globok jarek, ae da bi jo volkovi opazili. Zadaji so. Se z ve6jo vstrajaostjo zasledovali moža na saaeb ter koačao požrli ajega ia konje. Čadno ozdravljeaje. Neki srbski uradnik je bil bolaB aa božjasti. Pred kratkim ga je ugrizail na cesti stekel pes. Moža so poslali na Pasteurjevo bolBiSaico v Budimpešto, da bi ga tam stekliae ozdravili. Eo je ozdravel stekliae se tudi božjast ve6 ae prikaže. Ta dogodek zbuja v zdravaiskih krogih maogo zaaimaaia. Nasledki strahn se pojavljajo včasih pri otrokih v strašBi meri, kakor pri6a sledeči slučaj: Ni dolgo, kar je skočila aa Dunaju mačka aa devetletaega dečka ko je spal. De6ek se je silao prestraSil, aevarao je zbolel. Sedaj ubožec ae more gibati aiti eaega uda. Vidaa je borba med voljo ia slabostjo miSic. Ako ho6e de6ek se6i po kakSaem predmetu, se mu odmakae roka v aasprotao smer, ako ga kdo pokli6e, se ae more obraiti aa isto straa. Jedva približa stekleaico k ustom, pade mu aa tla. Tudi govoriti ae more ve6. Ta obžalovaaja vredai slučaj more služiti v svarilo vsem, ki lahkomiselao straSijo otroke. Največji sod so sestavili te dai v Kaliloraiji v Ameriki. Drži aamreč 3 ia pol milijoaa litrov ali 25000 bektolitrov. Največji človek na sveta se kaže ravaokar v Beroliau. Ime ma je Fedor Mahov ter je rodom Rus Mahov je star 21 let ter 2 m 38 cm visok. V Bjegovem 6evlju se lahko skrije 121etea de6ek. Njegov prstaa je tako velik, da se more skozi vre6i srebra goldiaar. Seveda ima velikaB tudi primerea tek ter mu je treba za vsak obed ia vsako ve6erjo pripraviti tri fuate mesa s primerao količiao prikuhe, kruha ia pija6e. Izreden slučaj bolezni. Zdravaiki Seaey bolaiSaice v BrooklyBu poro6ajo o 6udai dogodbi. Nekega Jožef RobiBsoBa je BaSel aeki policaj ležečega v brezzavestaem položaju aa cesti. Policaj je meail, da je mož v pijaaosti padel ia se poSkodoval. Odvedel ga je v zapor, kjer so ga pa v kratkeoi zopet aaSli Ieže6ega Ba tleh v celiei. Odvedea je bil potem v Seaey bolaiSaico, kjer ga je 6ez pet ur zdravaik Beechere spozaal mrtvim. Imel je se vedao rude6kasta lica iB da se zdravBik prepri6a o Bjegovem dihaaju, Bastavil mu je zrcalo pred usta, Ba katerem pa ai bilo nikakega pota opaziti. Imel bi se ravao pogrebaiku oddati, ko se je hipoma prebudil. Ko so mu povedali, kaj se je z ajim godilo, je rekel, da to ne more biti. Zdravaik ga }e preiskal ia aaSel v popolaoma aormalaem staaju. Zatera se je bolaik aajedel ia v kratktm zopet zaspal ia se še ai zbudil. Udje so mu otrpaili ia telo je mrtvo. 119 letnega starčka so zasledili v Rusiji. Isti je baje Poljak, ki biva v Odesi ia se imeauje Aleksaader Vojt6ekavski. Rodil se je 1. 1784, za 6asa carice Katariae. Do svoje starosti je dobro živel, a pozaeie cd milodarov. Ko je bil star 100 let, se je — v drugo ožeail. Stari se baje dobro spominja svojih mladih dai, koraka čvrsto ia odlo6ao cd hiSe do hiSe ia prosi kopejke. Ubogi učitelji v Italiji. Ufiitelji v Italiji trpijo veliko uboštvo. Imajo majhae plaCe, pa 8e teh ae dobivajo redao. Šolski ravaatelj v Carovigno je pisal aau6aemu miaistru Nisiju pismo slede6e vsebiae: Eksceleaca! Ze pet mesecev aismo u6itelji dobili plačila. Med temi so taki, da akoravao so poštenjaki, aimajo kredita za kilcgram kruha. 0 poaiževaaju, ki ga morajo trpeti, aočem govoriti. Tudi ne omeajaai velikih obresti, ki so j'h morali plačati. da so se jim skrčili dohodki za eao tretjiao ia Se ve6. Pa sramota je, da mora u6itelj aaroda priti do tega. Ze dolgo 6asa se bore u6itelji, da bi jira pla6ali vsaj eao mese6aiao, pa zamaa! U6itelji pisarijo pisma županono, «vojim visjim itd., vse zaman! Brzojavili so miaisterstvu, da pustijo Sole, ako se jih takoj ae plača. Šolake oblasti obljubujejo ia obliubujejo; a plačila ai ia uditeljstvo še dalje stoka pod jarmom oderuštva v aajve6jem uboštvu. Telefon pri ameriških kmetih. Severao ameriški kmetje ne zaostajajo za tokom časa. Večiaa teh kmetov je posf-stva zvezala s telefoaom, ki ima tudi zvezo z bližnjim mestom. Tako si lahko hitro med seboj pomagajo. Posebea strah miajo pred to telefoaičao zvezo tatovi ziviae, ker kakor hitro kdo aa kaki kmetiii ukrade živino, že so bližaje kmetije telefoai6BO obveS6eae o tatviai ia ko pride tat z ukradeao živiao mimo ajih, ga primejo. Nov čuden način dvoboja iznašli so v Maadžuriji aastaaieai ruski 6astaiki. Manjka jim pri dvobojih običajnega orožja ia z aavadaim orožjem dvobojevati se, jim je Be6astao. Skleaili so sedaj ia razglasili svoj sklep v svojem listu »Zabajkalskija Vjedomosti«, da se imajo sedaj 6astae zadeve reSevati Ba slede6i aa6ia: Nasprotnika morata sre6kati, ia kdor potegae »6rao«, raora se Ba vshodao-kitajski železaici peljati iz Z zike do Karbiaa. Ce pogumnega dvoboievatcd, Ba tej progi Be zadeoe aobeaa železniška aezgoda, je tudi oproščea Badaljaih posledie^ dvoboja.